EN 10052:1993

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitinBegriffe der Wärmebehandlung von EisenwerkstoffenVocabulaire du traitement thermique des produits ferreuxVocabulary of heat treatment terms for ferrous products25.200Toplotna obdelavaHeat treatmentICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 10052:1993SIST EN 10052:01-DYJXVW-SIST EN 10052:SLOVENSKI
STANDARD
SIST EN 1
...

S L O V E N S K I SIST EN 10052
prva izdaja
STANDARD
december 2000
Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin
(enakovreden EN 10052:1993)
Vocabulary of heat treatment terms for ferrous products
Vocabulaire du traitement thermique des produits ferreux
Begriffe der Wärmebehandlung von Eisenwerkstoffen
Deskriptorji: kovine, železo, železove zlitine, toplotna obdelava, slovar
Referenčna številka
ICS 25.200 SIST EN 10052:2000 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 49
© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 10052 : 2000
UVOD
Standard SIST EN 10052 (sl), Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin, prva
izdaja, 2000, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu
EN 10052 (en), Vocabulary of heat treatment terms for ferrous products, 1993-10.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 10052:1993 je pripravil tehnični odbor Evropskega odbora za standardizacijo
železa in jekla ECISS/TC 21 Slovar izrazov iz toplotne obdelave. Slovenski standard
izvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil pododbor SC 1
Označevanje, terminologija v okviru tehničnega odbora USM/TC FEK Železne kovine.
Ta slovenski standard je dne 2000-10-17 odobril direktor USM.
ZVEZE S STANDARDI
S prevzemom tega evropskega standarda veljajo poleg standardov, navedenih v izvirniku, še
naslednje zveze:
SIST EN 10020:1995 Definicija in razvrstitev vrst jekel
SIST EN 10083-1:1996 Kaljena in popuščena jekla - 1. del: Tehnični pogoji za posebna
jekla
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
- Prevod standarda EN 10052:1993.
OPOMBE
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
- Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 10052:1993 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is equivalent to EN 10052:1993 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II
EVROPSKI STANDARD         SIST EN 10052
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM         oktober 1993
ICS: 25.200
Deskriptorji: kovine, železo, železove zlitine, toplotna obdelava, slovar
Slovenska izdaja
Slovar izrazov iz toplotne obdelave
izdelkov iz železovih zlitin
Vocabulary of heat treatment Vocabulaire du traitement Begriffe der Wärmebehandlung
terms for ferrous products thermique des produits ferreux von Eisenwerkstoffen
Ta evropski standard je CEN sprejel dne 1993-10-15. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
centralnem sekretariatu ali članicah CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri centralnem
sekretariatu CEN, veljajo za uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 1993 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN
Ref. št. EN 10052:1993 E
SIST EN 10052 : 2000
VSEBINA Stran
Predgovor .3
1 Področje uporabe.4
2 Zveza z drugimi standardi.4
3 Izrazi.5
3.1 Seznam izrazov po številčnem zaporedju.5
3.2 Osnovni del .11
3.3 Dodatek.29
3.4 Diagrami.35
4 Enakovredni izrazi.37
Razpredelnica 1: Enakovredni izrazi.38
SIST EN 10052 : 2000
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor ECISS/TC 21 Slovar izrazov iz toplotne obdelave,
katerega sekretariat vodi AFNOR.
Ta evropski standard dobi status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo, in sicer najpozneje do aprila 1994. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem
standardom, je treba umakniti najpozneje do aprila 1994.
V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo uporabo tega evropskega standarda obvezno uvesti
naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija,
Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno
kraljestvo.
OPOMBA: Ta evropski standard vsebuje različne vire za definicije in različna pojasnila v opombah v vsakem jeziku,
zaradi različnih načinov, ki so v terminologiji tistega jezika.
SIST EN 10052 : 2000
1 Področje uporabe
Namen tega evropskega standarda je:
1.1 Definicija izrazov za besednjak toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin.
Izrazi so razdeljeni v osnovni del (3.2) in dopolnilni del (3.3):
- Osnovni del vsebuje izraze z njihovimi definicijami po abecednem redu in kjer je primerno, še
komentarje. Definicije tujih pojmov, za katere določen jezik nima ustreznikov, so na koncu
osnovnega dela z njihovo označevalno številko
- Dopolnilni del obsega definicije izrazov, potrebnih za razumevanje osnovnega dela
OPOMBA: Komentarji so natiskani ležeče z namenom, da se ločujejo od definicij.
Vsak izraz, ki je definiran v osnovnem delu tega standarda in se uporablja kjerkoli v definicijah in
komentarjih, je natiskan s krepkimi črkami.
Vse zaporedne številke pri vsakem od izrazov so enake v vseh verzijah in ustrezajo francoskemu
abecednemu redu. Da bi preprečili zamenjavo, imajo izrazi v dodatku pred številko še črko A.
Podpoglavje 3.1 daje izraze v številčnem zaporedju.
1.2 Prevajanje si olajšate z uporabo razpredelnice enakovrednih izrazov. Razpredelnica 1 daje
ustrezne slovenske, francoske in nemške izraze za angleške po njihovem abecednem redu.
2 Zveza z drugimi standardi
Ta evropski standard vsebuje določbe iz drugih publikacij z datiranimi in nedatiranimi povezavami. Te
povezave s standardi so navedene v besedilu, publikacije pa spodaj. Poznejše dopolnitve ali popravki
pri datiranih povezavah veljajo za ta standard samo, če so vključeni vanj z dopolnili ali revizijami. Pri
nedatiranih povezavah velja zadnja izdaja ustrezne publikacije.
EU 23-71 Preskus robne kaljivosti jekel (preskus po Jominyju)
EU 103-71 Mikrografski (metalografski) način merjenja velikosti feritnega ali avstenitnega
kristalnega zrna v jeklu
EU 104-70 Ugotavljanje globine razogljičenja v nelegiranih in malolegiranih konstrukcijskih jeklih
EU 105-71 Ugotavljanje in preverjanje dejanske globine naogljičenja
EU 108-72 Okrogla jeklena žica in palice za hladno oblikovanje matic - Mere in odstopki mer
EU 114-72 Ugotavljanje odpornosti avstenitnega nerjavnega jekla proti interkristalni koroziji -
Korozijski preskus v sulfatni sredini - (Preskus po Monypenny-Straussu)
EU 116-72 Ugotavljanje dejanske globine pri površinskem kaljenju
EN 10020 Definicija in razvrstitev vrst jekel
EN 10083-1 Kaljena in popuščena jekla - 1. del: Tehnični pogoji za posebna jekla
EN 10083-2 Kaljena in popuščena jekla - 2. del: Kvalitetna nelegirana jekla
prEN 10083-3 Kaljena in popuščena jekla - 3. del: Tehnični dobavni pogoji za borova jekla
SIST EN 10052 : 2000
3 Izrazi
3.1 Seznam izrazov po številčnem zaporedju, ki ustreza abecednemu redu francoskih izrazov.
1 aktivnost ogljika
2mehčanje
3 udrobnilno žarjenje, žarjenje za zmanjševanje velikosti kristalnega
zrna
4 aluminjenje
5 endotermna atmosfera
6 eksotermna atmosfera
7 preoblikovanje v avstenitni stopnji, ausforming
8 avstenitizacija
9 samopopuščanje
10 samozakalitev
11 modrenje
12 boridiranje
13 prežganje
14 črnjenje
15 največja dosegljiva trdota
16 karbonitriranje
17 naogljičevanje
18 slepo naogljičenje
19večstopenjsko naogljičevanje
20 segrevanje
21 krivulja segrevanja
22 čas segrevanja
23 funkcija segrevanja
24 program segrevanja
25 hitrost segrevanja
26 difuzijsko kromanje
27 koeficient prenosa ogljika
28 spojinska plast
SIST EN 10052 : 2000
29 difuzijska cona
30 zakaljena plast
31 profil koncentracije ogljika
32 krivulja popuščanja
33 cianidno karbonitriranje
34 temperaturni cikel
35 razogljičenje
36 razogljičevanje
37 izveganje
38 žarjenje za odpravo vodika
39 destabilizacija zaostalega avstenita
40 staranje
41 žarjenje za zmanjšanje notranjih napetosti
42 diagram čas-temperatura-transformacija (diagram TTT)
43 diagram transformacije pri zveznem ohlajanju (diagram CCT)
44 ekvivalentni kritični premer
45 difuzijsko žarjenje
46 sunkovno kaljenje
47 induktivno utrjanje
48 lokalno utrjanje
49 izločevalna utrditev
50 izločevalno utrjanje
51 utrjanje z enojnim kaljenjem
52 utrditev s kaljenjem
53 prekalitev
54 površinsko utrjanje
55 utrjanje s kaljenjem
56 neposredno utrjanje
57 utrjanje z dvojnim kaljenjem
58 sekundarna utrditev
59 čas zadrževanja v peči
SIST EN 10052 : 2000
60 normalizacijsko preoblikovanje
61 popuščna krhkost
62 sferoidizacija
63 sferoidiziranje
64 grafitizacija
65 grafitiziranje
66 žarjenje za rast kristalnega zrna
67 homogenizacija
68 obdelava s topilnim žarjenjem
69 sunkovno segrevanje
70 preoblikovanje v perlitni stopnji
71 preskus po Jominyju
72 izotermno zadrževanje
73 tempranje
74 staranje pri martenzitni mikrostrukturi
75 medij
76 topilno žarjenje
77 zagrevalni čas
78 nitrocementiranje
79 nitridiranje, nitriranje
80 slepo nitridiranje, slepo nitriranje
81 dvostopenjsko nitridiranje, dvostopenjsko nitriranje
82 normalizacija
83 operacija
84 notranja oksidacija
85 patentiranje
86 globina transformacije
87 ogljikov potencial
88 kalilna zmogljivost
89 predgrevanje
90 globina cementiranja
SIST EN 10052 : 2000
91 efektivna globina cementiranja
92 globina razogljičenja
93 globina s kaljenjem utrjene plasti
94 efektivna globina površinsko utrjene plasti
95 globina nitridiranja, globina nitriranja
96 obnova naogljičenja
97 rekristalizacijsko žarjenje
98 žarjenje
99 svetlo žarjenje
100 popolno žarjenje, žarjenje v avstenitnem območju, izžarjanje
101 mehko žarjenje
102 medkritično žarjenje
103 izotermno žarjenje
104 podkritično žarjenje
105 ohlajanje
106 ohlajevalna krivulja
107 ohlajevalni čas
108 ohlajevalna funkcija
109 razmere ohlajanja
110 program ohlajanja
111 ohlajevalna hitrost
112kritična ohlajevalna funkcija
113kritična ohlajevalna hitrost
114 žarjenje za odpravo napetosti
115 poprava
116 popuščanje
117 šerardiziranje
118 siliciranje
119 stabilizacija
120 stabilizacija zaostalega avstenita
121 sulfidizacija
SIST EN 10052 : 2000
122 prenaogljičenje
123 pregretje
124 termična razpoka
125 temperatura avstenitizacije
126 temperatura transformacije
127 kalilna temperatura
128 medkritična obdelava
129 toplotna obdelava z ohladitvijo do nizkih temperatur
130 toplotna obdelava
131 kemotermična obdelava
132 termomehanska obdelava
133 kaljivost
134 kaljenje
135 neposredno kaljenje
136 stopenjsko kaljenje
137 bainitno poboljšanje
138 breznapetostno kaljenje, martempering
139 prekinjeno kaljenje
140 vanadiranje
141 cementiranje
142 mejni kritični premer
143 stabilizacijsko žarjenje
144 poboljšanje
145 poboljšano stanje
146 zagrevanje
147 izenačevanje temperature
148 segretje
149 plamensko kaljenje
Dodatni izrazi
SIST EN 10052 : 2000
A150 acikularna mikrostruktura
A151 jeklo
A152 avstenitno jeklo
A153 feritno jeklo
A154 grafitizirano jeklo
A155 ledeburitno jeklo
A156 martenzitno jeklo za staranje
A157 zlitina
A158 avstenit
A159 zaostali avstenit
A160 na zraku kaljivo jeklo
A161 bainit
A162 trakasta mikrostruktura
A163
ε - karbid, karbid ε
A164 cementit
A165 koalescenca izločkov
A166 mikrostrukturna sestavina
A167 koncentracijski profil dušika
A168 kritični premer
A169 trdota pri majhni obtežbi
A170 učinek mase
A171 evtektoidna transformacija
A172
železo α, α - Fe
A173 železo γ, γ - Fe
A174
železo δ, δ - Fe
A175 ferit
A176 železova litina
A177 temprana železova litina
A178 (kristalno) zrno
A179 kristaliničnost
A180 velikost kristalnega zrna po McQuaid-Ehnu
A181 velikost (kristalnega) zrna
A182 rast (kristalnega) zrna
A183 nadevtektoidno jeklo
A184 podevtektoidno jeklo
A185 intermetalna spojina
A186 območje transformacije
A187 meja (kristalnega) zrna
SIST EN 10052 : 2000
A188 ledeburit
A189 martenzit
A190 sekundarni martenzit
A191 metastabilen
A192 mikrotrdota
A193 perlit
A194 faza
A195 začetna faza
A196 proevtektoidna mikrostrukturna sestavina
A197 rekalescenca
A198 senzibilizacija nerjavnega jekla za interkristalno korozijo
A199 trdna raztopina
A200 temperatura transformacije
A201 staranje
A202 Widmanstättenska mikrostruktura
3.2 Osnovni del
Aktivnost ogljika (1)
Aktivnost ogljika je razmerje med parnim tlakom ogljika, ki je v ravnotežju z določeno fazo (npr.
avstenitom), in parnim tlakom ogljika, ki je v ravnotežju s čistim ogljikom (grafitom), kot primerjalnim
stanjem pri isti temperaturi.
Aluminjenje (4)
Aluminjenje je kemotermična obdelava, s katero se obogati površina železovih zlitin z aluminijem.
OPOMBA: V angleščini se za to uporablja tudi izraz “calorizing”, v slovenščini pa tudi kaloriziranje.
Atmosfera glej medij (75)
Avstenitizacija (8)
Avstenitizacija je operacija, pri kateri se železova zlitina segreje na tako temperaturo, da postane
mikrostruktura avstenitna.
Če transformacija ni popolna, se avstenitizacija imenuje delna avstenitizacija.
Bainitno poboljšanje (137)
Bainitno poboljšanje je toplotna obdelava, ki obsega avstenitizacijo s tako hitrim ohlajanjem, da se
prepreči nastanek ferita in/ali perlita, nakar se z izotermnim zadrževanjem jekla nad M doseže delna
s
ali popolna transformacija avstenita v bainit.
Končna hitrost ohlajanja do temperature okolice ni posebej določena.
Bela plast glej spojinska plast (28)
SIST EN 10052 : 2000
Boridiranje (12)
Boridiranje je kemotermična obdelava, ki se uporablja pri izdelkih iz železove zlitine, da na površini
nastane plast borida.
OPOMBA: Način, kako poteka boridiranje, mora biti specificiran, na primer boridiranje v paketih, boridiranje s pasto itd.
Breznapetostno kaljenje (138)
Breznapetostno kaljenje (martempering) je toplotna obdelava, ki sestoji iz avstenitizacije in
stopenjskega kaljenja s tako hitrostjo, da se prepreči nastanek ferita, perlita ali bainita do
temperature tik nad M . Na tej temperaturi se jeklo zadrži le toliko časa, da se temperatura izenači po
s
vsem prerezu, ne da bi pri tem nastal bainit.
Končno ohlajanje, med katerim se avstenit tako rekoč sočasno po vsej prostornini pretvori v martenzit,
poteka na splošno na zraku.
Cementacija glej kemotermična obdelava (131)
Cementiranje (141)
Cementiranje je toplotna obdelava, ki sestoji iz naogljičenja ali karbonitriranja ter kaljenja.
OPOMBA: V angleščini se tudi nitridiranje, nitrocementiranje itd. prišteva k postopkom cementiranja.
Cianidno karbonitriranje (33) glej karbonitriranje (16)
Čas segrevanja (22)
Čas segrevanja je časovni interval med dvema značilnima temperaturama funkcije segrevanja.
Vedno je treba navesti ti dve temperaturi.
Čas zadrževanja v peči (59)
Čas zadrževanja v peči je časovni interval med vstopom izdelka iz železove zlitine v peč in izstopom iz
nje.
Črnjenje (14)
Črnjenje je operacija, ki poteka v oksidacijskem mediju pri temperaturi, pri kateri se polirana površina
izdelka iz železove zlitine prekrije s tankim, zveznim in dobro oprijetim oksidnim filmom temne
barve.
Destabilizacija zaostalega avstenita (39)
Destabilizacija zaostalega avstenita nastane pri popuščanju, ki omogoči, da se zaostali avstenit
pretvori v martenzit v temperaturnem intervalu, v katerem se predhodno ne bi spontano pretvoril.
Diagram čas, temperatura, transformacija - diagram TTT (42)
SIST EN 10052 : 2000
Diagram TTT predstavlja skupina krivulj v koordinatnem sistemu logaritem časa - temperatura, ki za
vsako temperaturo opredelijo začetek in konec izotermne transformacije avstenita.
Na splošno se z dodatno krivuljo povežejo točke, ki ustrezajo časom, pri katerih je pri različnih
temperaturah dosežene 50 % transformacije avstenita. V diagramu so ponavadi tudi podatki o
produktih transformacij in njihovih trdotah.
Diagram transformacije pri zveznem ohlajanju - diagram CCT (43)
Diagram CCT sestavlja skupina krivulj, vrisanih v diagram logaritem časa - temperatura, ki pri vsaki
ohlajevalni funkciji določa temperaturo, pri kateri se začne in konča transformacija avstenita.
Na splošno se vriše tudi krivulja, ki predstavlja temperature, pri katerih je transformiranega 50 %
avstenita. V diagramu so tudi podatki o produktih transformacije in njihovih deležih.
Pri vsaki ohlajevalni krivulji je navedena tudi trdota po ohladitvi na temperaturo okolice.
OPOMBA: Diagrami CCT so lahko narisani tudi za določen čas ohlajevanja.
Difuzijska cona (29)
Difuzijska cona je površinska plast, nastala med kemotermično obdelavo, v kateri so elementi, s
katerimi je bila obogatena površina, v trdni raztopini, ali deloma v izločkih. Koncentracija teh
elementov se zmanjšuje proti jedru.
Izločki v difuzijski coni so lahko nitridi, karbidi itd.
Difuzijsko kromanje (26)
Difuzijsko kromanje je kemotermična obdelava, pri kateri se površina izdelkov iz železovih zlitin
obogati s kromom.
Površinska plast je lahko iz čistega kroma (pri maloogljičnih jeklih) ali iz kromovih karbidov (pri
mnogoogljičnih jeklih).
Difuzijsko žarjenje (45)
Difuzijsko žarjenje je toplotna obdelava, katere namen je povzročiti difuzijo atomov elementov, s
katerimi je bila površina predhodno obogatena, v notranjost izdelka (sledi na primer naogljičenju,
boridiranju ali nitridiranju).
Dvostopenjsko nitridiranje (81)
Dvostopenjsko nitridiranje je nitridiranje z najmanj eno spremembo pogojev nitridiranja (temperature
in/ali sestave plina) z namenom, da se zmanjša debelina spojinske plasti.
Efektivna globina cementiranja (91)
Efektivna globina cementiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in tistega mesta, kjer
je trdota po Vickersu HV = 550 (glej EU 105-71).
EU 105 za enakovredne označuje:
- obremenitve, ki se lahko poleg dogovorjene uporabijo po predhodnem dogovoru za merjenje
globine in so med 4,9 in 49 N
SIST EN 10052 : 2000
- meritev površinske trdote po Rockwellu, ki se prav tako lahko uporablja po predhodnem
dogovoru za mejno trdoto.
Efektivna globina površinsko utrjene plasti (94)
Efektivna globina površinsko utrjene plasti je razdalja med površino in mestom, kjer je trdota po
Vickersu (HV ) enaka 80 % najmanjše površinske trdote, ki se zahteva za izdelek iz železove zlitine
(glej EU 116-72).
EU 116-72 za enakovredno označuje:
- obremenitve, ki se lahko po predhodnem dogovoru poleg dogovorjene uporabijo za merjenje
te globine in so med 4,9 in 49 N
- merjenje površinske trdote po Rockwellu se lahko po predhodnem dogovoru podobno uporabi
za mejno trdoto.
Efektivna globina nitridiranja glej globina nitridiranja (95)
Eksotermna atmosfera (6)
Eksotermna atmosfera je atmosfera v peči, ki nastane eksotermno in je krmiljena tako, da ne oksidira
železove zlitine.
Ekvivalentni kritični premer (44)
Ekvivalentni kritični premer je premer (d) valja iz istega jekla (dolžine ≥ 3d), pri katerem naj bi bila
hitrost ohlajanja v sredini enaka najmanjši hitrosti ohlajanja, izmerjeni na obravnavanem izdelku iz
železove zlitine, pri istih razmerah ohlajanja.
Ekvivalentni premer ni isti, kot je opredeljen s toplotno obdelavo (glej EN 10083-1,
EN 10083-2).
Endotermna atmosfera (5)
Endotermna atmosfera je atmosfera v peči, ki nastane endotermno. Atmosfera ima takšen ogljikov
potencial, ki pri toplotni obdelavi lahko železovo zlitino na površini izdelka razogljičuje, naogljičuje ali
pa vzdržuje delež ogljika.
Funkcija segrevanja (23)
Funkcija segrevanja je zaporedje sprememb temperature v določeni točki obravnavanega izdelka iz
železove zlitine kot funkcija časa med segrevanjem, od začetka pa do konca naraščanja temperature.
Globina cementiranja (90)
Globina cementiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in mejo, ki pomeni značilno,
mejno koncentracijo ogljika. To mejno koncentracijo je treba navesti.
Primer: Za celotno globino cementiranja je meja na mestu, kjer je koncentracija ogljika enaka
koncentraciji v nespremenjeni osnovni kovini.
OPOMBA: V angleščini se izraz “case depth” (globina cementiranja) uporablja pri vsakem postopku površinskega
utrjanja.
SIST EN 10052 : 2000
Globina nitridiranja (95)
Globina nitridiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in mejo, ki je značilna za
obogatitev z dušikom. To mejo je treba navesti.
OPOMBA: Kadar je ta meja določena z vrednostjo trdote, se v angleščini uporablja tudi izraz “effective case depth” in v
slovenščini efektivna globina nitridiranja (glej EU 108-72).
Globina s kaljenjem utrjene plasti (93)
Globina s kaljenjem utrjene plasti je razdalja med površino in mejo, ki je značilna za utrditev s
kaljenjem. Ta meja se navede glede na mikrostrukturo ali trdoto.
Globina razogljičenja (92)
Globina razogljičenja je razdalja med površino železove zlitine in mejo, ki pomeni značilno zmanjšanje
koncentracije ogljika. Ta meja je za različne vrste razogljičenja različna in se lahko navede, glede na
mikrostrukturo, trdoto ali koncentracijo ogljika, v nespremenjeni osnovni kovini ali glede na drugo
predpisano koncentracijo ogljika.
Globina transformacije (86)
Globina transformacije je utrditev s kaljenjem, merjena od površine izdelka iz železove zlitine.
Globina transformacije se na splošno meri kot globina s kaljenjem utrjene plasti.
Grafitizacija (64)
Grafitizacija je izločanje ogljika v obliki grafita.
Grafitiziranje (65)
Grafitiziranje je toplotna obdelava železovih litin ali nadevtektoidnih jekel, da pride do grafitizacije.
Hitrost ohlajanja (111)
Hitrost ohlajanja opisuje spremembo temperature s časom med ohlajanjem. Razlikovati je treba:
- trenutno hitrost ohlajanja pri navedeni temperaturi
- povprečno hitrost v navedenem temperaturnem intervalu
Hitrost segrevanja (25)
Hitrost segrevanja opisuje spremembo temperature s časom med segrevanjem.
Razlikovati je treba:
- trenutno hitrost segrevanja pri določeni temperaturi
- povprečno hitrost v natančno navedenem temperaturnem intervalu
Homogenizacija (67)
Homogenizacija je dolgotrajno žarjenje pri visoki temperaturi za difuzijsko zmanjšanje nehomogenosti
kemične sestave zaradi izcej.
SIST EN 10052 : 2000
Induktivno utrjanje (47) - glej površinsko utrjanje (54)
Ionsko nitridiranje - glej nitridiranje (79)
Izenačevanje temperature (147)
Izenačevanje temperature je druga stopnja pri segrevanju izdelka iz železove zlitine, ko se zahtevana
temperatura površine izenači po vsem prerezu izdelka.
Izločevalna utrditev (49)
Izločevalna utrditev je utrditev izdelkov iz železovih zlitin z izločanjem ene ali več spojin iz prenasičene
trdne raztopine.
Izločevalno utrjanje (50)
Izločevalno utrjanje je toplotna obdelava, ki sestoji iz topilnega žarjenja in staranja.
Izotermno zadrževanje (72)
Izotermno zadrževanje je del temperaturnega cikla, ko je temperatura konstantna.
Treba se je dogovoriti, za katero temperaturo gre - ali za temperaturo peči, temperaturo na površini
izdelka, temperaturo po vsem prerezu ali pa za temperaturo določenega mesta na izdelku.
Izotermno žarjenje (103)
Izotermno žarjenje je žarjenje, ki obsega avstenitizacijo in ohlajevanje, ki je prekinjeno z izotermnim
zadrževanjem jekla pri temperaturi, kjer se avstenit popolnoma pretvori v ferit in perlit ali cementit in
perlit.
Izveganje (37)
Izveganje je vsaka sprememba oblike in mer izdelka iz železove zlitine med toplotno obdelavo.
Kalilna zmogljivost (88)
Kalilna zmogljivost je zmogljivost medija, da omogoči določen program ohlajanja.
Ta kalilna zmogljivost se lahko opiše z indeksom ostrine gašenja, ki ga je treba še opredeliti.
Kaljenje (134)
Kaljenje je operacija, pri kateri je ohlajanje izdelka iz železove zlitine hitrejše kot v mirujočem zraku.
Priporoča se uporaba izraza, ki natančneje opiše razmere ohlajanja, na primer kaljenje v curku zraka,
kaljenje v vodi, stopenjsko kaljenje itd.
Ko se kali le del izdelka iz železove zlitine in se toplota iz segrevanega dela prenaša v nesegrevani del
izdelka, se to imenuje samozakalitev.
SIST EN 10052 : 2000
Kaljivost (133)
Kaljivost je sposobnost jekla za martenzitno in/ali bainitno transformacijo.
Kaljivost je pri določenih eksperimentalnih pogojih pogosto definirana s potekom trdote v odvisnosti od
oddaljenosti od kaljene površine (npr. krivulja Jominy).
Kalilna temperatura (127)
Kalilna temperatura je temperatura, s katere se kali (kaljenje).
OPOMBA: V angleščini je izraz “hardening temperature” enakovreden kalilni temperaturi pri kaljivih železovih zlitinah.
Kaloriziranje - glej aluminjenje (4)
Karbonitriranje (16)
Karbonitriranje je kemotermična obdelava, ki se uporablja pri izdelkih iz železovih zlitin, segretih nad
temperaturo A , da se površina obogati z ogljikom in dušikom, ki sta v trdni raztopini avstenita.
c1
Ponavadi tej operaciji takoj sledi kaljenje.
OPOMBI:
1. Medij, v katerem se karbonitrira, mora biti naveden; na primer plin, sol itd.
2. Karbonitriranje v talinah soli, ki vsebujejo cianide, je cianidno karbonitriranje.
Kemotermična obdelava (131)
Kemotermična obdelava je toplotna obdelava v izbranem mediju, ki omogoča spremembo kemične
sestave osnovne kovine z izmenjavo snovi z medijem.
OPOMBA: V angleščini se uporablja izraz “cementation” (cementacija) za vse primere, ko se s kemotermično obdelavo
atomi kovin ali polkovin vnesejo v izdelke iz železovih zlitin.
Koeficient prenosa ogljika (27)
Koeficient prenosa ogljika je masa ogljika, ki se prenese z naogličevalnega medija v jeklo na enoto
površine v eni sekundi pri enoti razlike ogljikovega potenciala med njegovim potencialom v mediju in
koncentracijo ogljika na površini jekla.
Krhkost v modrem - glej popuščna krhkost (61)
Kritična ohlajevalna funkcija (112)
Kritična ohlajevalna funkcija je ohlajevalna funkcija, ki ustreza najmanj ostrim ohlajevalnim
razmeram, ki pa vendar omogočajo potek določene transformacije, pri čemer se preprečuje tudi
nastajanje neželene mikrostrukture.
Ta pojem je treba dopolniti z navedbo obravnavane transformacije, na primer martenzitne, bainitne itd.
Kritična ohlajevalna hitrost (113)
Kritična ohlajevalna hitrost je ohlajevalna hitrost, ki ustreza kritični ohlajevalni funkciji.
Kritične točke - glej temperatura transformacije (126)
SIST EN 10052 : 2000
Krivulja popuščanja (32)
Krivulja popuščanja je grafični prikaz povezave mehanskih lastnosti in temperature popuščanja za
določen čas popuščanja.
OPOMBA: V angleščini se enakovredno uporablja izraz “tempering diagram”, v slovenščini pa popuščni diagram.
Krivulja segrevanja (21)
Krivulja segrevanja je grafični prikaz funkcije segrevanja.
Lokalno utrjanje (48)
Lokalno utrjanje je postopek za utrditev s kaljenjem dela izdelka iz železove zlitine.
Medij (75)
Medij je sredstvo, v katerem se nahaja izdelek iz železove zlitine med toplotno obdelavo.
Mediji so lahko trdni, tekoči ali plinasti. Njihov pomen je poudarjen z njihovimi toplotnimi (segrevalni
medij ali ohlajevalni medij) in kemičnimi lastnostmi (oksidacijski medij, razogljičevalni medij itd.).
Plinski medij se pogosto imenuje atmosfera.
Medkritična obdelava (128)
Medkritična obdelava je toplotna obdelava podevtektoidnega jekla, ki obsega segretje in izotermno
zadrževanje jekla na temperaturi med Ac in Ac ter ohlajanje s hitrostjo, ki jeklu daje zahtevane
1 3
lastnosti.
Mehčanje (2)
Mehčanje je toplotna obdelava za zmanjšanje trdote izdelka iz železove zlitine na dano raven.
Mehko žarjenje (101) - glej mehčanje (2)
Medkritično žarjenje (102)
Medkritično žarjenje je žarjenje pri temperaturi med Ac in Ac .
1 3
Mejni kritični premer (142)
Mejni kritični premer je največji premer ali debelina palice, v kateri se z dano toplotno obdelavo
dosežejo natančno določene lastnosti.
Modrenje (11)
Modrenje je operacija, ki poteka v oksidacijskem mediju pri temperaturi, ko se polirana površina
izdelka iz železove zlitine prekrije s tankim, zveznim in dobro oprijetim oksidnim filmom modre barve.
OPOMBA: V angleščini se uporablja izraz “steam treatment” (obdelava s paro), če poteka v pregreti vodni pari.
SIST EN 10052 : 2000
Največja dosegljiva trdota (15)
Največja dosegljiva trdota je največja trdota, ki se lahko doseže na določenem izdelku iz železove
zlitine z utrditvijo s kaljenjem v idealnih pogojih.
Naogljičevanje (17)
Naogljičevanje je kemotermična obdelava izdelkov iz železovih zlitin pri temperaturah, ko je njihova
mikrostruktura avstenitna, da se površina obogati z ogljikom, ki se raztopi v avstenitu.
Naogljičeni izdelki iz železovih zlitin se kalijo (neposredno ali po določenem času).
OPOMBA: Medij za naogljičevanje naj se navede, na primer plin, trdno sredstvo itd.
Neposredno kaljenje (135)
Neposredno kaljenje je kaljenje takoj po vročem ali hladnem valjanju ali po kemotermični obdelavi.
Neposredno utrjanje (56)
Neposredno utrjanje je postopek utrjanja jekla z neposrednim kaljenjem.
Ta obdelava poteka takoj po naogljičenju in če je potrebno, se temperatura zniža s temperature
naogljičenja na temperaturo, primerno za kaljenje.
Nitridiranje (79)
Nitridiranje je kemotermična obdelava, pri kateri se površina izdelka iz železove zlitine obogati z
dušikom.
Če ta obdelava poteka v mediju, kateremu je bilo dodanega še nekaj kisika, se imenuje
oksinitridiranje.
OPOMBI:
1. Medij, v katerem poteka nitridiranje, mora biti naveden, na primer plin, plazma itd.
2. V angleščini se je z izrazoma “glow discharge nitriding” in “ion nitriding” (ionsko nitridiranje) prej označevalo
nitridiranje v plazmi.
Nitrocementiranje (78)
Nitrocementiranje je kemotermična obdelava, ki se uporablja pri izdelkih iz železovih zlitin za
obogatitev površine z dušikom in ogljikom, ki tvorita spojinsko plast.
Pod spojinsko plastjo je difuzijska cona, obogatena z dušikom.
OPOMBI: 1. Medij, v katerem poteka nitrocementiranje, mora biti natančno naveden, na primer solna kopel, plin, plazma itd.
2. Angleški izraz “soft nitriding” ni ustrezen za to obdelavo.
Normalizacija (82)
Normalizacija je toplotna obdelava, ki sestoji iz avstenitizacije in ohlajanja na zraku.
SIST EN 10052 : 2000
Normalizacijsko preoblikovanje (60)
Normalizacijsko preoblikovanje je proces preoblikovanja, pri katerem poteka končna deformacija v
določenem temperaturnem območju, pri katerem material doseže enako stanje kot po normalizaciji.
Značilne mehanske lastnosti so enake tistim, ki se dosežejo z normalizacijo.
Notranja oksidacija (84)
Notranja oksidacija je izločanje oksidov v določeni plasti pod površino izdelka iz železove zlitine.
Razpršeni oksidi nastanejo z oksidacijo zlitinskih elementov s kisikom, ki difundira s površine.
Obdelava s topilnim žarjenjem (68)
Obdelava s topilnim žarjenjem je toplotna obdelava pri avstenitnih jeklih. Sestoji iz segretja na
visoko temperaturo z zadosti hitrim ohlajanjem (gašenjem), da se zadrži homogena avstenitna
mikrostruktura do temperature okolice.
Obnova naogljičenja (96)
Obnova naogljičenja je kemotermična obdelava, katere namen je obnoviti koncentracijo ogljika na
površini, ki je bila pri predhodnih obdelavah razogljičena.
Ogljikov potencial (87)
Ogljikov potencial je delež ogljika na površini čistega železa, ki je v ravnotežju z naogljičevalnim
medijem v določenih razmerah.
Ohlajanje (105)
Ohlajanje je zniževanje temperature izdelkov iz železovih zlitin in lahko poteka v eni ali več stopnjah.
OPOMBA: Medij, v katerem poteka ohlajanje, mora biti naveden, na primer zrak, olje, voda, … (glej tudi kaljenje (134))
Ohlajevalna funkcija (108)
Ohlajevalna funkcija je zaporedje časovnih sprememb temperature v določeni točki izdelka od začetka
do konca ohlajanja.
Ohlajevalna krivulja (106)
Ohlajevalna krivulja je grafični zapis ohlajevalne funkcije (spremembe temperature s časom med
ohlajanjem).
Ohlajevalni čas (107)
Ohlajevalni čas je časovni interval med dvema značilnima temperaturama ohlajevalne funkcije. Ti
dve temperaturi je treba natančno navesti.
Oksinitridiranje - glej nitridiranje (79)
Operacija (83)
Operacija je vsaka osnovna stopnja v ciklu toplotne obdelave.
SIST EN 10052 : 2000
Patentiranje (85)
Patentiranje je toplotna obdelava, ki sestoji iz avstenitizacije in ohlajanja v razmerah, ki omogočajo
nastanek mikrostrukture, primerne za nadaljnje vlečenje ali valjanje.
Razlikovati je treba med:
- kontinuirnim patentiranjem, pri katerem poteka segrevanje in ohlajanje odvitih izdelkov
zvezno
- šaržnim patentiranjem, pri katerem izdelek med toplotno obdelavo ostane v obliki svitka ali
svežnja
OPOMBA: Navede naj se medij, v katerem poteka patentiranje, na primer zrak, svinčeva kopel itd.
Plamensko kaljenje (149) - glej površinsko kaljenje (54)
Poboljšanje (144)
Poboljšanje je utrditev s kaljenjem, ki ji sledi popuščanje pri visokih temperaturah, da se dosežejo
želene mehanske lastnosti, posebej pa še dobra duktilnost in žilavost.
Poboljšano stanje (145)
Poboljšano stanje je stanje izdelka iz železove zlitine, ki je bil toplotno obdelan, kot jo opredeljuje izraz
144.
Za to stanje so značilne vrednosti za lastnosti v različnih točkah prereza predmeta.
Popolno žarjenje (100)
Popolno žarjenje je žarjenje pri temperaturi nad Ac .
Poprava (115)
Poprava je toplotna obdelava za delno popravo fizikalnih in mehanskih lastnosti hladno
preoblikovanih izdelkov iz železovih zlitin brez vidnih sprememb njihove mikrostrukture.
Ta toplotna obdelava poteka pod temperaturo rekristalizacije.
Popuščna krhkost (61)
Popuščna krhkost je krhkost, ki nastane v nekaterih kaljenih in popuščnih jeklih po izotermnem
zadrževanju pri določenih temperaturah ali pri počasnem ohlajanju prek teh temperatur.
Ločiti je treba:
o
- ireverzibilno popuščno krhkost (krhkost v modrem): pri temperaturah okoli 300 C
o
- reverzibilno popuščno krhkost: pri temperaturah od okoli 450 do 550 C
Ta krhkost se odkrije s povišanjem prehodne temperature žilavosti. Izgine po ponovnem segrevanju
nad 550 °C in hitrem ohlajanju.
SIST EN 10052 : 2000
Popuščanje (116)
Popuščanje je toplotna obdelava izdelkov iz železovih zlitin, na splošno po kaljenju ali drugih
toplotnih obdelavah zato, da dosežejo zahtevane lastnosti.
Sestoji iz segrevanja na določeno temperaturo (< Ac ) in izotermnega zadrževanja na tej
temperaturi. Ta postopek se izvaja enkrat ali večkrat in mu sledi ohlajanje s primerno hitrostjo.
Popuščanje na splošno vodi do zmanjšanja trdote, v nekaterih primerih pa tudi do njenega povečanja.
Popuščni diagram - glej krivulja popuščanja (32)
Površinsko utrjanje (54)
Površinsko utrjanje izdelka iz železove zlitine je utrjanje s kaljenjem po segretju površine.
OPOMBA: Koristno je navesti način segrevanja površine, na primer plamensko, induktivno, z elektronskim snopom, z
laserskim snopom itd.
Predgretje (89)
Predgretje je operacija, ki sestoji iz segrevanja izdelka iz železove zlitine na eno ali več temperatur,
med začetno in najvišjo, ter zadrževanja pri njih določen čas.
Pregretje (123)
Pregretje je segrevanje, ki poteka tako dolgo in pri takih temperaturah, da pride do čezmerne rasti
kristalnega zrna.
Ločiti je treba pregretje, ki nastane zaradi segrevanja pri previsoki temperaturi in pregretje, ki nastane
zaradi predolgega zadrževanja pri temperaturi segrevanja. Pregreti izdelki se lahko odvisno od narave
izdelka popravijo s ponovno toplotno obdelavo ali pa z vročo predelavo.
Prekalitev (53)
Prekalitev je tak obseg utrditve s kaljenjem, da globina utrditve ni manjša od razdalje med sredino
in površino izdelka iz železove zlitine.
Prekinjeno kaljenje (139)
Prekinjeno kaljenje je kaljenje v mediju, ki omogoča hitro ohlajanje, in je prekinjeno preden izdelek iz
železove zlitine lahko doseže termično ravnotežje s kalilnim sredstvom.
Ta izraz naj se ne uporablja za stopenjsko kaljenje.
Prenaogljičenje (122)
Prenaogljičenje je naogljičenje, ko koncentracija ogljika v površinski plasti preseže predpisano
vrednost.
OPOMBA: V angleščini pomeni “overcarburizong” lahko tudi preveliko globino naogljičenja.
Preoblikovanje v avstenitni stopnji (7)
Preoblikovanje v avstenitni stopnji je termomehanska obdelava, ki obsega plastično deformacijo
metastabilnega avstenita in nadaljnjo transformacijo v martenzit in/ali bainit.
SIST EN 10052 : 2000
Preoblikovanje v perlitni stopnji (70)
Preoblikovanje v perlitni stopnji je termomehanska obdelava jekla, ki sestoji iz plastične deformacije
med pretvorbo avstenita v perlit.
Preskus po Jominyju (71)
Preskus po Jominyju je standardiziran preskus, ki sestoji iz avstenitizacije jeklenega preskušanca in
kaljenja s curkom vode, usmerjenim v čelo preskušanca. Potek trdote v odvisnosti od oddaljenosti od
čelne ploskve (krivulja Jominy) je merilo za kaljivost jekla (EU 23).
Prežganje (13)
Prežganje je ireverzibilna sprememba mikrostrukture in lastnosti zaradi nataljevanja na kristalnih
mejah.
Primarno utrjanje glej staranje (40)
Profil koncentracije ogljika (31)
Profil koncentracije ogljika je potek deleža ogljika v odvisnosti od oddaljenosti od površine.
Program ohlajanja (110)
Program ohlajanja je predpisan potek ohlajanja po ohlajevalni funkciji (sprememba temperature s
časom med ohlajanjem).
Program segrevanja (24)
Program segrevanja je praktična izvedba funkcije segrevanja.
Razmere ohlajanja (109)
Razmere ohlajanja so razmere, v katerih se ohlajajo izdelki iz železovih zlitin: vrsta in temperatura
medija, relativno gibanje, mešanje itd.
Razogljičenje (35)
Razogljičenje je zmanjšanje koncentracije ogljika na površini izdelka iz železove zlitine. To zmanjšanje
je lahko delno - delno razogljičenje; ali v celoti - popolno razogljičenje. Obe vrsti razogljičenja skupaj
predstavljata: celotno razogljičenje (glej EU 104-70).
Razogljičevanje (36)
Razogljičevanje je kemotermična obdelava, namenjena razogljičenju.
Rekristalizacijsko žarenje (97)
Rekristalizacijsko žarjenje je toplotna obdelava, katere namen je nastanek novega kristalnega zrna v
deformacijsko utrjeni kovini brez fazne transformacije. Proces poteka v dveh stopnjah, z nastankom
kali in rastjo zrn.
SIST EN 10052 : 2000
Samopopuščanje (9)
Samopopuščanje je spontano popuščanje martenzita med kaljenjem.
OPOMBA: V angleščini se uporablja tudi izraz “self - tempering”.
Samozakalitev (10) - glej kaljenje (134)
Segretje (148)
Segretje izdelka iz železove zlitine od začetne temperature do predpisane temperature. To je
kombinacija izrazov pod št. 146 in 147 (izenačevanje) (glej sliko 2).
Segrevanje (20)
Segrevanje je povišanje temperature izdelkov iz železovih zlitin.
OPOMBA: Ta temperatura se lahko poviša za eno ali več stopinj.
Sekundarna utrditev (58)
Sekundarna utrditev je utrditev izdelka iz železove zlitine po enem ali več popuščanjih po kaljenju.
Ta utrditev je posledica izločanja spojin ali nastanka martenzita in/ali bainita iz zaostalega avstenita, ki
razpade med popuščanjem, ali pa se pri tem destabilizira in pretvori pri ohlajanju.
Sferoidizacija (62)
Sferoidizacija je geometrijsko preoblikovanje karbidnih delcev, na primer lamel cementita v stabilne
kroglaste oblike.
Sferoidiziranje (63)
Sferoidiziranje je žarjenje, ki sestoji iz običajno dolgotrajnega izotermnega zadrževanja v območju
temperature Ac , z možnimi nihanji okoli te temperature, z namenom sferoidizacije izločenih karbidov.
Siliciranje (117)
Siliciranje je kemotermična obdelava za obogatitev površine izdelkov iz železovih zlitin s silicijem.
Slepo naogljičenje (18)
Slepo cementiranje je simulacija temperaturnega cikla naogljičenja brez prisotnosti naogljičevalnega
medija.
Ta toplotna obdelava omogoča oceniti metalurške posledice temperaturnega cikla pri
naogljičevanju.
Slepo nitridiranje (80)
Slepo nitridiranje je simulacija toplotne obdelave, ki je enaka temperaturnemu ciklu nitridiranja brez
prisotnosti nitridirnega medija.
Tako se lahko ocenijo metalurške posledice temperaturnega cikla pri nitridiranju.
SIST EN 10052 : 2000
Spojinska plast (28)
Spojinska plast je površinska plast, ki nastane med kemotermično obdelavo, in sestoji iz kemičnih
spojin, ki nastanejo iz elementov osnovne kovine in elementov, s katerimi se obogati površina.
Na primer plast nitridov nastane med nitridiranjem, plast boridov pri boridiranju, plast kromovih
karbidov pa pri difuzijskem kromiranju mnogoogljičnega jekla.
OPOMBA: V angleščini se izraz “white layer” (bela plast) neustrezno uporablja za označevanje teh plasti na nitridiranih ali
nitrocementiranih železovih zlitinah.
Stabilizacija (119)
Stabilizacija je toplotna obdelava izdelkov iz železovih zlitin za preprečevanje nadaljnjih sprememb
mer ali mikrostrukturnih sprememb.
Ponavadi ta obdelava sproži tiste spremembe, ki bi bile kasneje nezaželene.
Stabilizacija zaostalega avstenita (120)
Stabilizacija zaostalega avstenita je pojav, ki zmanjša ali prepreči možnost pretvorbe zaostalega
avstenita v martenzit med ohlajanjem pod temperaturo okolice.
Ta stabilizacija poteka med popuščanjem pri nizki temperaturi ali pri zadrževanju na temperaturi
okolice po kaljenju.
Stabilizacijsko žarjenje (143)
o
Stabilizacijsko žarjenje je žarjenje pri 850 C, da sproži izločanje ali sferoidizacijo spojin, na primer
karbidov v stabiliziranih avstenitnih nerjavnih jeklih.
Staranje (40)
Staranje je toplotna obdelava železovih zlitin, ki sledi topilnemu žarjenju in jim daje zahtevane
lastnosti. Sestoji iz segrevanja in izotermnega zadrževanja na eni ali več določenih temperaturah, ki
mu sledi ohlajanje na primeren način.
OPOMBA: V angleščini se del toplotne obdelave po topilnem žarjenju, pa pred končnim staranjem pri kakšni vmesni
temperaturi imenuje “Austenite conditioning” ali “Primary hardening” (primarno utrjanje).
Staranje pri martenzitni mikrostrukturi (74)
Staranje pri martenzitni mikrostrukturi je izločevalno utrjanje jekel, pri katerih nastane po topilnem
žarjenju in kaljenju martenzit z malo ogljika in z majhno trdoto, z naknadnim umetnim staranjem pa
se dosežejo zahtevane mehanske lastnosti.
Stopenjsko kaljenje (136)
Sto
...