SIST IEC 60050-300:2008
(Main)International Electrotechnical Vocabulary - Electrical and electronic measurements and measuring instruments - Part 311: General terms relating to measurements - Part 312: General terms relating to electrical measurements - Part 313: Types of electrical measuring instruments - Part 314: Specific terms according to the type of instrument
International Electrotechnical Vocabulary - Electrical and electronic measurements and measuring instruments - Part 311: General terms relating to measurements - Part 312: General terms relating to electrical measurements - Part 313: Types of electrical measuring instruments - Part 314: Specific terms according to the type of instrument
IEC 60050-300 vsebuje splošne izraze povezane z meritvami, električnimi meritvami in izraze, povezane s tipom instrumenta. V teh delih mednarodnega slovarja so izrazi in definicije podani v francoskem in angleškem jeziku, poleg teh pa so navedeni tudi izrazi v kitajskem (cn), nemškem (de), španskem (es), japonskem (ja), poljskem (pl), portugalskem (pt) in švedskem(sv) jeziku.
Vocabulaire Electrotechnique International - Mesures et appareils de mesure électriques et électroniques - Partie 311: Termes généraux concernant les mesures - Partie 312: Termes généraux concernant les mesures électriques - Partie 313: Types d'appareils électriques de mesure - Partie 314: Termes spécifiques selon le type d'appareil
Elle a le statut d'une norme horizontale conformément au Guide 108 de la CEI.
Mednarodni elektrotehniški slovar - Električne in elektronske meritve in merilni instrumenti - 311. del: Splošni izrazi, povezani z meritvami - 312. del: Splošni izrazi, povezani z električnimi meritvami - 313. del: Tipi električnih merilnih instrumentov - 314. del: Posebni izrazi, povezani s tipom instrumenta (IEC 60050-300:2001)
IEC 60050-300 vsebuje splošne izraze povezane z meritvami, električnimi meritvami in izraze, povezane s tipom instrumenta. V teh delih mednarodnega slovarja so izrazi in definicije podani v francoskem in angleškem jeziku, poleg teh pa so navedeni tudi izrazi v kitajskem (cn), nemškem (de), španskem (es), japonskem (ja), poljskem (pl), portugalskem (pt) in švedskem (sv) jeziku.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI STANDARD
01-januar-2008
0HGQDURGQLHOHNWURWHKQLãNLVORYDU(OHNWULþQHLQHOHNWURQVNHPHULWYHLQPHULOQL
LQVWUXPHQWLGHO 6SORãQLL]UD]LSRYH]DQL]PHULWYDPLGHO 6SORãQL
L]UD]LSRYH]DQL]HOHNWULþQLPLPHULWYDPLGHO 7LSLHOHNWULþQLKPHULOQLK
LQVWUXPHQWRYGHO 3RVHEQLL]UD]LSRYH]DQLVWLSRPLQVWUXPHQWD ,(&
International Electrotechnical Vocabulary - Electrical and electronic measurements and
measuring instruments - Part 311: General terms relating to measurements; Part 312:
General terms relating to electrical measurements; Part 313: Types of electrical
measuring instruments; Part 314: Specific terms according to the type of instrument (IEC
60050-300:2001)
Vocabulaire Electrotechnique International - Mesures et appareils de mesure électriques
et électroniques - Partie 311: Termes généraux concernant les mesure ; Partie 312:
Termes généraux concernant les mesures électriques; Partie 313: Types d'appareils
électriques de mesure; Partie 314: Termes spécifiques selon le type d'appareil (IEC
60050-300:2001)
Ta slovenski standard je istoveten z:
ICS:
01.040.17 Meroslovje in merjenje. Metrology and measurement.
Fizikalni pojavi (Slovarji) Physical phenomena
(Vocabularies)
17.220.20 0HUMHQMHHOHNWULþQLKLQ Measurement of electrical
PDJQHWQLKYHOLþLQ and magnetic quantities
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
NORME CEI
INTERNATIONALE IEC
60050-300
INTERNATIONAL
Première édition
STANDARD
First edition
2001-07
Vocabulaire Electrotechnique International
Mesures et appareils de mesure électriques
et électroniques
Partie 311 : Termes généraux concernant les mesures
Partie 312 : Termes généraux concernant
les mesures électriques
Partie 313 : Types d'appareils électriques de mesure
Partie 314 : Termes spécifiques selon le type d'appareil
International Electrotechnical Vocabulary
Electrical and electronic measurements
and measuring instruments
Part 311: General terms relating to measurements
Part 312: General terms relating to electrical measurements
Part 313: Types of electrical measuring instruments
Part 314: Specific terms according to the type of instrument
IEC 2001 Droits de reproduction réservés Copyright - all rights reserved
Aucune partie de cette publication ne peut être reproduite ni No part of this publication may be reproduced or utilized in
utilisée sous quelque forme que ce soit et par aucun procédé, any form or by any means, electronic or mechanical,
électronique ou mécanique, y compris la photocopie et les including photocopying and microfilm, without permission in
microfilms, sans l'accord écrit de l'éditeur. writing from the publisher.
International Electrotechnical Commission 3, rue de Varembé Geneva, Switzerland
Telefax: +41 22 919 0300 e-mail: inmail@iec.ch IEC web site http://www.iec.ch
CODE PRIX
Commission Electrotechnique Internationale
XF
PRICE CODE
International Electrotechnical Commission
Pour prix, voir catalogue en vigueur
For price, see current catalogue
– II – 60050-300 CEI:2001
SOMMAIRE
AVANT-PROPOS .VI
INTRODUCTION.X
RÉFÉRENCES NORMATIVES .XIV
PARTIE 311 : TERMES GÉNÉRAUX CONCERNANT LES MESURES
SECTION 311-01 – TERMES FONDAMENTAUX . 1
SECTION 311-02 – MÉTHODES DE MESURE. 12
SECTION 311-03 – APPAREILS DE MESURE . 15
SECTION 311-04 – ÉTALONS. 24
SECTION 311-05 – ÉLÉMENTS DE CONSTRUCTION. 27
SECTION 311-06 – FACTEURS INFLUANT SUR LA PERFORMANCE . 31
SECTION 311-07 – CONDITIONS DE FONCTIONNEMENT. 37
PARTIE 312 : TERMES GÉNÉRAUX CONCERNANT LES MESURES ÉLECTRIQUES
SECTION 312-01 – TERMES FONDAMENTAUX . 41
SECTION 312-02 – TYPES D’APPAREILS . 43
SECTION 312-03 – ACCESSOIRES. 59
SECTION 312-04 – PARTIES COMPOSANTES. 60
SECTION 312-05 – CARACTÉRISTIQUES PHYSIQUES. 61
SECTION 312-06 – CARACTÉRISTIQUES ÉLECTRIQUES . 62
SECTION 312-07 – FONCTIONNEMENT . 72
PARTIE 313 : TYPES D’APPAREILS ÉLECTRIQUES DE MESURE
SECTION 313-01 – APPAREILS DÉTECTEURS ET INDICATEURS. 76
SECTION 313-02 – ENREGISTREURS . 88
SECTION 313-03 – TRANSDUCTEURS . 93
SECTION 313-04 – ALIMENTATIONS STABILISÉES . 98
SECTION 313-05 – OSCILLOSCOPES. 99
SECTION 313-06 – COMPTEURS D’ÉNERGIE. 101
SECTION 313-07 – GÉNÉRATEURS DE SIGNAUX. 105
SECTION 313-08 – PONTS DE MESURE. 106
SECTION 313-09 – ACCESSOIRES. 107
60050-300 IEC:2001 – III –
CONTENTS
FOREWORD .VII
INTRODUCTION.XI
NORMATIVE REFERENCES.XIV
PART 311: GENERAL TERMS RELATING TO MEASUREMENTS
SECTION 311-01 – BASIC TERMS . 1
SECTION 311-02 – METHODS OF MEASUREMENT . 12
SECTION 311-03 – MEASURING INSTRUMENTS. 15
SECTION 311-04 – STANDARDS . 24
SECTION 311-05 – CONSTRUCTIONAL ELEMENTS . 27
SECTION 311-06 – FACTORS AFFECTING PERFORMANCE. 31
SECTION 311-07 – OPERATING CONDITIONS . 37
PART 312: GENERAL TERMS RELATING TO ELECTRICAL MEASUREMENTS
SECTION 312-01 – BASIC TERMS . 41
SECTION 312-02 – TYPES OF INSTRUMENTS. 43
SECTION 312-03 – ACCESSORIES. 59
SECTION 312-04 – COMPONENT PARTS. 60
SECTION 312-05 – PHYSICAL CHARACTERISTICS. 61
SECTION 312-06 – ELECTRICAL CHARACTERISTICS . 62
SECTION 312-07 – PERFORMANCE . 72
PART 313: TYPES OF ELECTRICAL MEASURING INSTRUMENTS
SECTION 313-01 – DETECTING AND INDICATING INSTRUMENTS. 76
SECTION 313-02 – RECORDERS . 88
SECTION 313-03 – TRANSDUCERS . 93
SECTION 313-04 – STABILIZED POWER SUPPLIES . 98
SECTION 313-05 – OSCILLOSCOPES. 99
SECTION 313-06 – ENERGY METERS . 101
SECTION 313-07 – SIGNAL GENERATORS. 105
SECTION 313-08 – MEASURING BRIDGES . 106
SECTION 313-09 – ACCESSORIES. 107
– IV – 60050-300 CEI:2001
PARTIE 314 : TERMES SPÉCIFIQUES SELON LE TYPE D’APPAREIL
SECTION 314-01 – APPAREILS ANALOGIQUES . 112
SECTION 314-02 – APPAREILS NUMÉRIQUES . 120
SECTION 314-03 – ENREGISTREURS . 124
SECTION 314-04 – TRANSDUCTEURS . 125
SECTION 314-05 – ALIMENTATIONS STABILISÉES . 128
SECTION 314-06 – OSCILLOSCOPES. 132
SECTION 314-07 – COMPTEURS D’ÉNERGIE. 138
SECTION 314-08 – GÉNÉRATEURS DE SIGNAUX. 146
SECTION 314-09 – PONTS DE MESURE. 152
Annexe A (informative) BIBLIOGRAPHIE. 154
INDEX en français, anglais, chinois, allemand, espagnol, japonais, polonais,
portugais et suédois . 157
60050-300 IEC:2001 – V –
PART 314: SPECIFIC TERMS ACCORDING TO THE TYPE OF INSTRUMENT
SECTION 314-01 – ANALOGUE INSTRUMENTS . 112
SECTION 314-02 – DIGITAL INSTRUMENTS . 120
SECTION 314-03 – RECORDERS . 124
SECTION 314-04 – TRANSDUCERS . 125
SECTION 314-05 – STABILIZED POWER SUPPLIES . 128
SECTION 314-06 – OSCILLOSCOPES. 132
SECTION 314-07 – ENERGY METERS . 138
SECTION 314-08 – SIGNAL GENERATORS. 146
SECTION 314-09 – MEASURING BRIDGES . 152
Annex A (informative) BIBLIOGRAPHY. 155
INDEX in French, English, Chinese, German, Spanish, Japanese, Polish,
Portuguese and Swedish. 157
– VI – 60050-300 CEI:2001
COMMISSION ÉLECTROTECHNIQUE INTERNATIONALE
____________
VOCABULAIRE ÉLECTROTECHNIQUE INTERNATIONAL
MESURES ET APPAREILS DE MESURE ÉLECTRIQUES
ET ÉLECTRONIQUES
Partie 311 : Termes généraux concernant les mesures
Partie 312 : Termes généraux concernant les mesures électriques
Partie 313 : Types d'appareils électriques de mesure
Partie 314 : Termes spécifiques selon le type d'appareil
AVANT-PROPOS
1) La CEI (Commission Électrotechnique Internationale) est une organisation mondiale de normalisation composée
de l'ensemble des comités électrotechniques nationaux (Comités nationaux de la CEI). La CEI a pour objet de
favoriser la coopération internationale pour toutes les questions de normalisation dans les domaines de
l'électricité et de l'électronique. A cet effet, la CEI, entre autres activités, publie des Normes internationales.
Leur élaboration est confiée à des comités d'études, aux travaux desquels tout Comité national intéressé par le
sujet traité peut participer. Les organisations internationales, gouvernementales et non gouvernementales, en
liaison avec la CEI, participent également aux travaux. La CEI collabore étroitement avec l'Organisation
Internationale de Normalisation (ISO), selon des conditions fixées par accord entre les deux organisations.
2) Les décisions ou accords officiels de la CEI concernant les questions techniques représentent, dans la mesure
du possible, un accord international sur les sujets étudiés, étant donné que les Comités nationaux intéressés
sont représentés dans chaque comité d’études.
3) Les documents produits se présentent sous la forme de recommandations internationales. Ils sont publiés
comme normes, spécifications techniques, rapports techniques ou guides et agréés comme tels par les Comités
nationaux.
4) Dans le but d'encourager l'unification internationale, les Comités nationaux de la CEI s'engagent à appliquer de
façon transparente, dans toute la mesure possible, les Normes internationales de la CEI dans leurs normes
nationales et régionales. Toute divergence entre la norme de la CEI et la norme nationale ou régionale
correspondante doit être indiquée en termes clairs dans cette dernière.
5) La CEI n’a fixé aucune procédure concernant le marquage comme indication d’approbation et sa responsabilité
n’est pas engagée quand un matériel est déclaré conforme à l’une de ses normes.
6) L’attention est attirée sur le fait que certains des éléments de la présente Norme internationale peuvent faire
l’objet de droits de propriété intellectuelle ou de droits analogues. La CEI ne saurait être tenue pour
responsable de ne pas avoir identifié de tels droits de propriété et de ne pas avoir signalé leur existence.
La Norme internationale CEI 60050-300 a été établie par le groupe de travail 300, du comité
d’études 1 de la CEI : Terminologie.
Le problème de la coordination avec le VIM est détaillé dans l'introduction.
Cette première édition de la CEI 60050-300 annule et remplace les chapitres 301, 302 et 303
parus en 1983, dont elle constitue une révision; elle comporte les nouvelles parties 311, 312, 313
et 314.
Le texte de cette norme est issu des documents suivants :
FDIS Rapport de vote
1/1824/FDIS 1/1831/RVD
Le rapport de vote indiqué dans le tableau ci-dessus donne toute information sur le vote ayant
abouti à l'approbation de cette norme.
60050-300 IEC:2001 – VII –
INTERNATIONAL ELECTROTECHNICAL COMMISSION
____________
INTERNATIONAL ELECTROTECHNICAL VOCABULARY
ELECTRICAL AND ELECTRONIC MEASUREMENTS
AND MEASURING INSTRUMENTS
Part 311: General terms relating to measurements
Part 312: General terms relating to electrical measurements
Part 313: Types of electrical measuring instruments
Part 314: Specific terms according to the type of instrument
FOREWORD
1) The IEC (International Electrotechnical Commission) is a worldwide organization for standardization comprising
all national electrotechnical committees (IEC National Committees). The object of the IEC is to promote
international co-operation on all questions concerning standardization in the electrical and electronic fields. To
this end and in addition to other activities, the IEC publishes International Standards. Their preparation is
entrusted to technical committees; any IEC National Committee interested in the subject dealt with may
participate in this preparatory work. International, governmental and non-governmental organizations liaising
with the IEC also participate in this preparation. The IEC collaborates closely with the International Organization
for Standardization (ISO) in accordance with conditions determined by agreement between the two
organizations.
2) The formal decisions or agreements of the IEC on technical matters express, as nearly as possible, an
international consensus of opinion on the relevant subjects since each technical committee has representation
from all interested National Committees.
3) The documents produced have the form of recommendations for international use and are published in the form
of standards, technical specifications, technical reports or guides and they are accepted by the National
Committees in that sense.
4) In order to promote international unification, IEC National Committees undertake to apply IEC International
Standards transparently to the maximum extent possible in their national and regional standards. Any
divergence between the IEC Standard and the corresponding national or regional standard shall be clearly
indicated in the latter.
5) The IEC provides no marking procedure to indicate its approval and cannot be rendered responsible for any
equipment declared to be in conformity with one of its standards.
6) Attention is drawn to the possibility that some of the elements of this International Standard may be the subject
of patent rights. The IEC shall not be held responsible for identifying any or all such patent rights.
International Standard IEC 60050-300 has been prepared by the Working Group 300 of IEC
technical committee 1: Terminology.
The issue of the coordination with the VIM is detailed in the introduction.
This first edition of IEC 60050-300 cancels and replaces chapters 301, 302 and 303 published
in 1983, of which it constitutes a revision; it includes new parts 311, 312, 313 and 314.
The text of this standard is based on the following documents:
FDIS Report on voting
1/1824/FDIS 1/1831/RVD
Full information on the voting for the approval of this standard can be found in the report on
voting indicated in the above table.
– VIII – 60050-300 CEI:2001
Cette publication a été rédigée selon les Directives ISO/CEI, Partie 3.
Le comité a décidé que le contenu de cette publication ne sera pas modifié avant 2013. A cette
date, la publication sera
• reconduite;
• supprimée;
• remplacée par une édition révisée, ou
• amendée.
Dans les présentes parties du VEI, les termes et définitions sont donnés en français et en
anglais ; de plus, les termes sont indiqués en chinois (cn), allemand (de), espagnol (es),
japonais (ja), polonais (pl), portugais (pt) et suédois (sv).
L'annexe A est donnée uniquement à titre d'information.
60050-300 IEC:2001 – IX –
This publication has been drafted in accordance with the ISO/IEC Directives, Part 3.
The committee has decided that the contents of this publication will remain unchanged until 2013.
At this date, the publication will be
• reconfirmed;
• withdrawn;
• replaced by a revised edition, or
• amended.
In these parts of IEV, the terms and definitions are written in French and English; in addition
the terms are given in Chinese (cn), German (de), Spanish (es), Japanese (ja), Polish (pl),
Portuguese (pt) and Swedish (sv).
Annex A is for information only.
– X – 60050-300 CEI:2001
INTRODUCTION
La tâche de mise à jour d’un document technique n’est jamais aisée. Les auteurs de la version
originelle de ces termes ont créé une source de référence qui a été respectée et largement
utilisée.
Cette révision a utilisé la majorité du travail initial mais, en même temps, est concentrée sur :
– la rédaction et l’équivalence des textes français et anglais,
– l’inclusion de termes appropriés supplémentaires provenant d’autres publications de la CEI,
– le regroupement des définitions selon un ordre plus logique.
Le lecteur trouvera que la tendance vers le concept d’incertitude a été prise en compte, dans la
mesure où les termes de base ont été inclus. Toutefois, il faudra plusieurs années avant que le
concept et les termes passent dans l’usage courant et, par conséquent, les termes les plus
anciens n’ont pas été supprimés.
Pendant les vingt années qui ont suivi la publication de la dernière édition de cette partie du
Vocabulaire Electrotechnique International, la pensée et la terminologie métrologique ont subi
une évolution considérable et la vision générale du mesurage est passée de l'approche
traditionnelle, en termes de valeur vraie et d’erreur, à l'approche opérationnelle, en termes
d’élaboration du signal et de l’incertitude.
e
Depuis que le concept de signal du XX siècle a été développé, l'approche opérationnelle a été
largement utilisée en métrologie pour décrire le fonctionnement interne des appareils de
mesure, particulièrement les types électroniques. Cependant, le poids de la tradition a
maintenu le discours général selon les termes classiques basés sur le paradigme géométrique
de la mesure de longueur avec une règle graduée.
En conséquence, la sortie de l’appareil était interprétée comme étant la position d'un index sur
une échelle, indiquant une valeur du mesurande différente de sa « valeur vraie » d’une erreur
additive.
Cependant, l’analyse critique du concept de « valeur vraie » a montré que c’était une
construction insaisissable, car toutes les définitions qui lui sont attribuées doivent reconnaître
qu'elle est, en principe, inconnaissable et, par conséquent, une base inappropriée pour des
définitions basées sur ce concept.
Le concept de « valeur conventionnellement vraie » a été imaginé pour fournir une étiquette
pour décrire l’étalonnage des instruments par rapport à des étalons connus mais il n’a pas pu
résoudre le problème puisqu'elle a été définie en termes de l’inconnaissable « valeur vraie ».
Le concept de l'analyse de l'erreur avait une base statistique solide en prenant en compte
l'erreur accidentelle mais le concept d'erreur systématique était aussi insaisissable que celui
de « valeur vraie », auquel il était attaché, et aucune règle de sommation satisfaisante n’a pu
être donnée pour les deux erreurs.
En fait l’exactitude a été définie séparément mais, par la suite, on n’a pu qu’évaluer une limite
maximale de l'erreur pour caractériser la performance des appareils.
Les définitions du présent document précisent s'il s'agit de l'approche « incertitude » ou de
l'approche «valeur vraie »
Dans cette situation, les métrologistes ont commencé à parler de plus en plus d’incertitude au
lieu d'erreur, tendance confirmée par les plus récents documents à ce sujet.
La recommandation INC-1 (1980) du CIPM a traité de l'incertitude de mesure sans faire
référence au concept de valeur vraie ni à ceux d'erreur accidentelle et systématique et a
suggéré une règle de sommation pour les composantes de l'incertitude qui pouvaient être
estimées par des moyens statistiques et celles qui devaient être évaluées par d’autres moyens.
Le Guide pour l’expression de l’incertitude de mesure (GUM) critique les concepts traditionnels
de valeur vraie et d’erreur (Annexe D) et définit l’incertitude sans référence à ces concepts.
60050-300 IEC:2001 – XI –
INTRODUCTION
The task of updating any technical document is never an easy one. The authors of the original
version of these terms created a reference source which has been both well-respected and
widely used.
This revision has used the majority of the original work but, at the same time, has concentrated
on:
– editing and aligning the French and English texts,
– the inclusion of relevant additional terms taken from other IEC publications,
– assembling the definitions into a more logical order.
The reader will find that the move towards the concept of uncertainty has been taken into
account, to the extent that the basic terms have been included. However, it will be several
years before the concept and the terms are absorbed into general usage and, consequently,
the older terms have not been deleted.
During the twenty years since the publication of the previous edition of this part of the
International Electrotechnical Vocabulary, metrological thinking and terminology have
undergone significant evolution and the general outlook on measurement has moved from the
traditional approach, in terms of true value and error, to the operational approach, in terms of
signal elaboration and uncertainty.
Since the 20th Century concept of signal was developed, the operational approach has been
widely used in metrology to describe the internal working of measuring instruments, especially
electronic types. However, the power of tradition maintained the general discourse in the
classical terms evolved from the geometrical paradigm of the measurement of length with a
graduated rule.
Thus, the output of the instrument was seen as the position of an index on a scale, indicating
a value of the measurand different from its "true value" by an additive error.
However, critical analysis of the "true value" concept showed it to be an elusive construct,
because all definitions given to it must acknowledge that it is, in principle, unknowable, and
hence an unsuitable basis for further definitions.
The concept of "conventional true value" was devised to provide a label for describing the
calibration of instruments against known standards but it could not solve the problem because
it was defined in terms of the unknowable "true value".
The error analysis concept had a sound statistical basis in dealing with the accidental error but
the concept of systematic error was as elusive as that of "true value", to which it was tied, and
no satisfactory sum rule could be given for the two errors.
Indeed, accuracy was separately defined but, thereafter, one could only evaluate a maximum
limit of error to qualify the performance of instruments.
The present document definitions precise whether one refers to the "uncertainty" approach or
to the "true value" approach.
In this situation, metrologists began to speak more and more of uncertainty instead of error,
a trend confirmed by the most recent relevant documents.
CIPM Recommendation INC-1 (1980) dealt with the uncertainty of measurement without
reference to the true value concept nor to the concepts of accidental and systematic errors and
suggested a sum rule for the components of uncertainty that could be evaluated by statistical
means and those which had to be evaluated by other means.
The Guide to the expression of uncertainty in measurement (GUM) criticizes the traditional
concepts of true value and error (Annex D) and defines uncertainty without reference to these
concepts.
– XII – 60050-300 CEI:2001
Le Vocabulaire international des termes fondamentaux et généraux de métrologie (VIM),
ème
2 édition, bien que conservant la définition de la valeur vraie, de l’erreur et d’autres termes
dérivés qui, pourtant, ne sont pas utilisés dans ce texte, accepte la définition de l’incertitude du
GUM et donne une définition utilisable de la valeur conventionnellement vraie en termes
d'incertitude, plutôt que de valeur vraie.
Un document ouvert sur l’avenir, comme cette nouvelle édition, essaie de tenir compte de cet
écart par rapport à la vision traditionnelle. Il fournit une terminologie qui convient mieux à la
nouvelle génération d'appareils actuellement en production qui font un usage toujours croissant
de composants informatiques, appareils bien éloignés du type « index sur échelle », dont la
règle graduée offrait un modèle évident.
Quelques-uns des termes basés sur le concept de « valeur vraie » ont été modifiés et plusieurs
définitions qui utilisaient ce concept ont été convenablement reformulées.
De même a-t-on supprimé la distinction traditionnelle entre appareils « électriques » et
« électroniques », l'évolution de l’instrumentation moderne l’ayant rendue obsolète.
L'appareil de mesure est considéré comme une boîte noire qui fournit un signal de sortie
contenant les informations sur le mesurande. La génération du signal de sortie est due à une
« interaction de mesure » entre l'appareil lui-même, l'objet auquel le mesurande appartient et
le milieu extérieur, interaction pendant laquelle de l'énergie est échangée et des modifications
dans les trois systèmes se produisent, quelquefois négligeables, quelquefois considérables.
Le signal de sortie est élaboré à partir de phénomènes produits dans le « capteur » de
l'instrument par le biais d'un processus d'élaboration de signal qui peut être simple ou plutôt
compliqué et peut mettre en jeu des sources externes d'énergie, telles que signaux extérieurs,
ou de la programmation.
Le signal de sortie peut apparaître sous format analogique, numérique ou codé ; il peut être
affiché afin d’être lu par un observateur humain ou peut être transmis sur l'entrée d’appareils
de commande (tels que mécanismes de commande).
La terminologie métrologique devrait être capable de décrire cette situation à n’importe quel
niveau qu’il soit généralisé ou spécialisé.
Les mesures jouent un rôle fondamental dans la production, le transport, la distribution et
l’utilisation de l’électricité et nous espérons que cette dernière version des chapitres couvrant
les termes relatifs aux mesures sera encore plus largement utilisée que la précédente – le but
étant, comme toujours, d’améliorer la compréhension internationale.
Coordination avec le VIM
Le présent projet comprend un certain nombre d’entrées faisant explicitement référence à des
entrées du VIM. Cela est indiqué par une mention telle que :
[VIM 3.9] si la définition VEI est identique à celle du VIM,
[≠≠ VIM 3.1] si la définition VEI est techniquement différente de celle du VIM,
≠≠
[≈≈≈≈ VIM 6.10] si la définition VEI est techniquement équivalente à (ou dérivée de) celle du VIM,
mais avec des modifications rédactionnelles.
Les divergences ont été réduites à un minimum, après examen et discussions approfondis
avec des experts du GT 2 du JCGM, qui est responsable de la maintenance du VIM.
Une proposition basée sur le présent projet, accompagnée de justifications techniques pour les
divergences, sera adressée au GT 2 du JCGM, comme contribution du CE 1 de la CEI à une
révision éventuelle du VIM.
60050-300 IEC:2001 – XIII –
The International vocabulary of basic and general terms in metrology (VIM), 2nd edition,
although maintaining the definition of true value, error and other derived terms which are,
however, not used in that text, accepts the GUM definition of uncertainty and gives the
conventional true value a usable definition in terms of uncertainty, rather than of true value.
A forward-looking document, like this new edition, attempts to take account of this departure
from the traditional outlook. It provides a terminology more suited to the new generation
of instruments now being produced which make ever-increasing use of internal software,
instruments that are far removed from the "index-on-scale" type, so easily modelled after
the graduated rule.
Some of the terms based on the concept of "true value" have been changed and many of the
definitions which made use of this concept have been suitably reformulated.
Also, the traditional distinction between "electrical" and "electronic" instruments has been
removed, the evolution of modern instrumentation making it obsolete.
The measuring instrument is seen as a black box providing an output signal that carries
information on the measurand. The output signal is generated because of a "measurement
interaction" between the instrument itself, the object to which the measurand belongs and the
environment, an interaction where some energy is exchanged and some modifications occur in
the three systems, sometimes negligible, sometimes significant.
The output signal is developed from the phenomena occurring in the instrument "sensor" by
means of a process of signal elaboration that can be straightforward or quite sophisticated and
can involve external sources of energy, such as external signals, or software programming.
The output signal can appear in analogue, digital or code format; it can be displayed
for reading by a human observer or can be transmitted to the input of actuating devices
(such as control mechanisms).
Metrological terminology should be able to describe this situation at the proper level of
generality or specialization.
Measurements are fundamental to the generation, transmission, distribution and utilization of
electricity and it is to be hoped that this latest version of the chapters of measurement terms
will be even more widely used than its predecessor – the aim, as always, being to improve
international understanding.
Co-ordination with the VIM
This draft comprises a number of entries making explicit reference to VIM entries. This is
indicated by a mention such as:
[VIM 3.9] if the IEV definition is identical to the VIM one,
[≠≠≠≠ VIM 3.1] if the IEV definition is technically different from the VIM one,
[≈≈ VIM 6.10] if the IEV definition is technically equivalent to (and/or derived from) the VIM one,
≈≈
but with editorial modifications.
The divergences have been reduced to a minimum, after extensive examination and
discussions with experts from JCGM/WG 2, in charge with the maintenance of the VIM.
A proposal based on the present draft, with technical justifications for the divergences, will be
forwarded to JCGM/WG 2, as IEC TC 1 contribution to a possible revision of the VIM.
– XIV – 60050-300 CEI:2001
RÉFÉRENCES NORMATIVES
CEI 60050-191:1990, Vocabulaire Electrotechnique international (VEI) – Chapitre 191: Sûreté
de fonctionnement et qualité de service
CEI 60050-551:1982, Vocabulaire Electrotechnique international (VEI) – Chapitre 551:
Electronique de puissance
CEI 60050-702:1992, Vocabulaire Electrotechnique international (VEI) – Chapitre 702:
Oscillations, signaux et dispositifs associés
ISO, CEI et al., 1993, Guide pour l’expression de l’incertitude de mesure (GUM)
ISO, CEI et al.,1993, Vocabulaire international des termes fondamentaux et généraux de
métrologie (VIM)
NORMATIVE REFERENCES
IEC 60050-191:1990, International Electrotechnical Vocabulary (IEV) – Chapter 191:
Dependability and quality of service
IEC 60050-551:1982, International Electrotechnical Vocabulary (IEV) – Chapter 551: Power
electronics
IEC 60050-702:1992, International Electrotechnical Vocabulary (IEV) – Chapter 702:
Oscillations, signals and related devices
ISO, IEC et al., 1993, Guide of the expression of uncertainty in measurement (GUM)
ISO, IEC et al., 1993, International vocabulary of basic and general terms in metrology (VIM)
60050-300 IEC:2001 – 1 –
PARTIE 311 : TERMES GÉNÉRAUX CONCERNANT LES MESURES
PART 311: GENERAL TERMS RELATING TO MEASUREMENTS
SECTION 311-01 – TERMES FONDAMENTAUX
SECTION 311-01 – BASIC TERMS
311-01-01
(résultat de) mesure
ensemble de valeurs attribuées à un mesurande [≠ VIM 3.1]
NOTE 1 – Ce terme est utilisé dans l’approche « incertitude ».
NOTE 2 – La valeur centrale de l’ensemble peut être choisie comme valeur du mesurande et un
paramètre caractérisant la dispersion comme incertitude.
NOTE 3 – Le résultat de mesure est relié à l’indication de l’instrument par les valeurs de correction
obtenues par étalonnage et par l'utilisation d'un modèle.
NOTE 4 – L’ensemble des valeurs peut être considéré comme représentant le mesurande à condition
qu’il soit compatible avec toutes les autres mesures du même mesurande.
NOTE 5 – L'ensemble, et donc l’incertitude, ne peuvent être donnés qu’avec un niveau de confiance
déterminé.
(result of a) measurement
set of values attributed to a measurand [≠ VIM 3.1]
NOTE 1 – This term is used in the "uncertainty" approach.
NOTE 2 – The central value of the whole can be selected as value of the measurand and a parameter
caracterising the dispersion as uncertainty.
NOTE 3 – The result of a measurement is related to the indication given by the instrument and to the
values of correction obtained by calibration and by the use of a model.
NOTE 4 – The set of values can be considered as representing the measurand provided that it is
compatible with all other measurements of the same measurand.
NOTE 5 – The set, and hence the uncertainty, can only be given with a stated level of confidence.
cn 测量结果测量结果测量结果测量结果
de Messergebnis
es medida
ja 測定（結果）測定（結果）測定（結果）測定（結果）
pl wynik pomiaru
pt medida; resultado de uma medição
sv mätresultat
– 2 – 60050-300 CEI:2001
311-01-02
incertitude (de mesure)
paramètre, associé à un résultat de mesure, qui caractérise la dispersion des valeurs qui
pourraient être raisonnablement attribuées au mesurande [VIM 3.9]
NOTE 1 – Ce terme est utilisé dans l’approche « incertitude ».
NOTE 2 – Le paramètre peut être, par exemple, un écart-type (ou un multiple de celui-ci) ou la demi-
largeur d’un intervalle de niveau de confiance déterminé. Diverses manières d'obtenir l'incertitude sont
définies dans le GUM.
NOTE 3 – L’incertitude de mesure comprend, en général, plusieurs composantes. Certaines de ces
composantes peuvent être évaluées à partir de la distribution statistique des résultats de séries de
mesures et peuvent être caractérisées par des écarts-types expérimentaux. Les autres composantes,
qui peuvent aussi être caractérisées par les écarts-types, sont évaluées en admettant des distributions
de probabilité, d’après l’expérience acquise ou d’après d’autres informations.
uncertainty (of measurement)
parameter, associated with the result of a measurement, that characterizes the dispersion of
the values that could reasonably be attributed to the measurand [VIM 3.9]
NOTE 1 – This term is used in the "uncertainty" approach.
NOTE 2 – The parameter can be, for example, a standard deviation (or a given multiple of it), or a half-
width of an interval having a stated level of confidence. Various ways of obtaining uncertainty are
defined in the GUM.
NOTE 3 – Uncertainty of measurement comprises, in general, many components. Some of these
components can be evaluated from the statistical distribution of the results of a series of measurements
and can be characterized by experimental standard deviations. The other components, which can also
be characterized by standard deviations, are evaluated from the assumed probability distributions
based on experience or other information.
cn （测量）不确定度（测量）不确定度（测量）不确定度（测量）不确定度
de Messunsicherheit
es incertidumbre (de medida)
ja （測定の）不確かさ（測定の）不確かさ（測定の）不確かさ（測定の）不確かさ
pl niepewność (pomiaru)
pt incerteza (de uma medição)
sv mätosäkerhet
311-01-03
mesurande
grandeur particulière soumise à mesurage [VIM 2.6]
measurand
particular quantity subject to measurement [VIM 2.6]
cn 被测量被测量被测量被测量
de Messgröße
es .
ja 測定量測定量測定量測定量
pl wielkość mierzona
pt mesuranda
sv mätstorhet
60050-300 IEC:2001 – 3 –
311-01-04
valeur vraie (d'une grandeur)
valeur compatible avec la définition d’une grandeur particulière donnée [VIM 1.19]
NOTE 1 – Ce terme est utilisé dans l’approche « valeur vraie ».
NOTE 2 – C’est une valeur que l’on obtiendrait par une mesure parfaite.
NOTE 3 – Toute valeur vraie est par nature indéterminée.
NOTE 4 – L’article indéfini « une » plutôt que l’article défini « la » est utilisé en conjonction avec
« valeur vraie » parce qu’il peut y avoir plusieurs valeurs correspondant à la définition d’une grandeur
particulière donnée.
true value (of a quantity)
value consistent with the definition of a given particular quantity [VIM 1.19]
NOTE 1 – This term is used in the "true value" approach.
NOTE 2 – This is a value that would be obtained by a perfect measurement.
NOTE 3 – True values are by nature indeterminate.
NOTE 4 – The indefinite article "a", rather than the definite article "the", is used in conjunction with
"true value" because there can be many values consistent with the definition of a given particular
quantity.
cn （量的）真值（量的）真值（量的）真值（量的）真值
de wahrer Wert (einer Größe)
es valor verdadero (de una magnitud)
ja （量の）真の値（量の）真の値（量の）真の値（量の）真の値
pl wartość prawdziwa (wielkości)
pt valor verdadeiro (de uma grandeza)
sv sant (storhets)värde
311-01-05
erreur absolue
différence algébrique entre la valeur indiquée et une valeur de comparaison [≠ VIM 3.10 + NOTE 2]
NOTE 1 – Ce terme est utilisé dans l’approche « valeur vraie ».
NOTE 2 – La valeur de comparaison devrait être une valeur vraie de la grandeur, mais étant donné
qu’une valeur vraie ne peut pas être déterminée, on utilise en pratique une valeur conventionnellement
vraie.
absolute error
algebraic difference between the indicated value and a comparison value [≠ VIM 3.10 + NOTE 2]
NOTE 1 – This term is used in the "true value" approach.
NOTE 2 – The comparison value should be a true value of the quantity but, since a true value cannot be
determined, in general, a conventional true value is used.
cn 绝对误差绝对误差绝对误差绝对误差
de absolute Messabweichung
es error absoluto
ja 絶対誤差絶対誤差絶対誤差絶対誤差
pl błąd bezwzględny
pt erro absoluto
sv absolut mätfel
– 4 – 60050-300 CEI:2001
311-01-06
valeur conventionnellement vraie (d'une grandeur)
valeur attribuée à une grandeur particulière et reconnue, parfois par convention, comme la
représentant avec une incertitude appropriée pour un usage donné [VIM 1.20]
NOTE 1 – Ce terme est utilisé dans l’approche « incertitude ».
NOTE 2 – La valeur conventionnellement vraie est quelquefois appelée « valeur assignée », « meilleure
estimation de la valeur », « valeur convenue » ou « valeur de référence »; le terme « valeur de
référence », dans ce sens, ne doit pas être confondu avec le même terme utilisé dans le sens
de 311-07-01.
NOTE 3 – On utilise souvent un grand nombre de mesures d’une grandeur pour établir une valeur
conventionnellement vraie.
NOTE 4 – Des définitions traditionnelles basées sur l’approche « valeur vraie », ont traité la valeur
conventionnellement vraie comme une valeur approximativement égale à une valeur vraie de la
grandeur, telle que la différence puisse être négligée dans les objectifs d’utilisation de cette valeur.
conventional true value (of a quantity)
value attributed to a particular quantity and accepted, sometimes by convention, as having an
uncertainty appropriate for a given purpose [VIM 1.20]
NOTE 1 – This term is used in the "uncertainty" approach.
NOTE 2 – The "conventional true value" is sometimes called "assigned value", "best estimate of the
value", "conventional value" or "reference value". The term "reference value", in this sense, should not
be confused with "reference value" in the sense used in 311-07-01.
...
SLOVENSKI SIST IEC 60050-300
STANDARD
januar 2008
Mednarodni elektrotehniški slovar – Električne in elektronske meritve in
merilni instrumenti – 311. del: Splošni izrazi, povezani z meritvami –
312. del: Splošni izrazi, povezani z električnimi meritvami – 313. del:
Tipi električnih merilnih instrumentov – 314. del: Posebni izrazi, povezani s
tipom instrumenta
International Electrotechnical Vocabulary – Electrical and electronic
measurements and measuring instruments – Part 311: General terms relating to
measurements – Part 312: General terms relating to electrical measurements –
Part 313: Types of electrical measuring instruments – Part 314: Specific terms
according to the type of instrument
Vocabulaire Electrotechnique International – Mesures et appareils de mesure
électriques et électroniques – Partie 311: Termes généraux concernant les
mesures – Partie 312: Termes généraux concernant les mesures électriques –
Partie 313: Types d'appareils électriques de mesure – Partie 314: Termes
spécifiques selon le type d'appareil
Referenčna oznaka
ICS 01.040.17; 17.220.20 SIST IEC 60050-300:2008 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 93
© 2013-03: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST IEC 60050-300 : 2008
NACIONALNI UVOD
Standard SIST IEC 60050-300 (sl), Mednarodni elektrotehniški slovar – Električne in elektronske
meritve in merilni instrumenti – 311. del: Splošni izrazi, povezani z meritvami – 312. del: Splošni izrazi,
povezani z električnimi meritvami – 313. del: Tipi električnih merilnih instrumentov – 314. del: Posebni
izrazi, povezani s tipom instrumenta, 2008, ima status slovenskega standarda in je enakovreden
mednarodnemu standardu IEC 60050-300 (en), International electrotechnical vocabulary – Electrical
and electronic measurements and measuring instruments – Part 311: General terms relating to
measurements – Part 312: General terms relating to electrical measurements – Part 313: Types of
electrical measuring instruments – Part 314: Specific terms according to the type of instruments, 2001.
NACIONALNI PREDGOVOR
Mednarodni standard IEC 60050-300:2001 je pripravil tehnični odbor Mednarodne elektrotehniške
komisije IEC/TC 1 Terminologija. Slovenski standard SIST IEC 60050-300:2008 je prevod
mednarodnega standarda IEC 60050-300:2001. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda
v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda
je pripravil tehnični odbor SIST/TC VNT (Visokonapetostna tehnika).
Prevedeni standard vključuje izraze v slovenskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku ter
definicijo v slovenskem jeziku, medtem ko izvirni standard ob izrazih in definicijah v angleščini in
francoščini vključuje še izraze v kitajščini (cn), nemščini (de), španščini (es), japonščini (ja), poljščini
(pl), portugalščini (pt) in švedščini (sv).
Odločitev za privzem tega standarda je dne 19. decembra 2007 sprejel tehnični odbor SIST/TC VNT
(sedaj IVNT), prevod standarda pa je potrdil Strokovni svet za elektrotehniko (SS EIT) 12. februarja
2013.
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– Prevzem standarda IEC 60050-300:2008.
OPOMBA
Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
SIST IEC 60050-300 : 2008
VSEBINA Stran
Predgovor .5
Uvod .6
Zveza s standardi .8
311. del: Splošni izrazi, povezani z meritvami .9
311-01: Osnovni izrazi .9
311-02: Merilne metode.13
311-03: Merilni instrumenti .15
311-04: Etaloni .18
311-05: Konstrukcijski elementi .20
311-06: Dejavniki, ki vplivajo na delovanje .22
311-07: Obratovalni pogoji .25
312. del: Splošni izrazi, povezani z električnimi meritvami .26
312-01: Osnovni izrazi .26
312-02: Tipi instrumentov .27
312-03: Merilni pribor .32
312-04: Sestavni deli .33
312-05: Fizikalne karakteristike .34
312-06: Električne karakteristike .35
312-07: Način delovanja .39
313. del: Tipi električnih merilnih instrumentov .40
313-01: Detektorji in kazalni instrumenti .40
313-02: Zapisovalniki .44
313-03: Pretvorniki .46
313-04: Stabilizirani napajalniki .48
313-05: Osciloskopi .49
313-06: Števci energije .50
313-07: Signalni generatorji.51
313-08: Merilni mostiči .52
313-09: Pribor .53
314. del: Posebni izrazi, povezani s tipom instrumenta .55
314-01: Analogni instrumenti .55
314-02: Digitalni instrumenti .58
314-03: Zapisovalniki .60
314-04: Pretvorniki .61
314-05: Stabilizirani napajalniki .63
314-06: Osciloskopi .65
314-07: Števci energije .67
314-08: Signalni generatorji.70
314-09: Merilni mostiči .72
SIST IEC 60050-300 : 2008
Dodatek A (informativni): Literatura.73
Abecedni seznam slovenskih izrazov .74
Abecedni seznam angleških izrazov .79
Abecedni seznam francoskih izrazov.84
Abecedni seznam nemških izrazov.89
SIST IEC 60050-300 : 2008
PREDGOVOR
1) IEC (Mednarodna elektrotehniška komisija) je svetovna organizacija za standardizacijo, ki združuje vse
nacionalne elektrotehnične komiteje (nacionalni komiteji IEC). Cilj IEC je pospeševati mednarodno sodelovanje
v vseh vprašanjih standardizacije s področja elektrotehnike in elektronike. V ta namen poleg drugih aktivnosti
izdaja tudi mednarodne standarde IEC. Za njihovo pripravo so odgovorni tehnični odbori (TC). Vsak nacionalni
komite IEC, ki ga zanima obravnavana tema, lahko sodeluje v tem pripravljalnem delu. Prav tako lahko v
pripravi sodelujejo mednarodne organizacije ter vladne in nevladne ustanove, ki so povezane z IEC. IEC deluje
v tesni povezavi z mednarodno organizacijo za standardizacijo ISO skladno s pogoji, določenimi v soglasju med
obema organizacijama.
2) Uradne odločitve ali sporazumi IEC o tehničnih vprašanjih, pripravljeni v tehničnih odborih, kjer so prisotni vsi
nacionalni komiteji, ki jih tema zanima, izražajo, kolikor je mogoče, mednarodno soglasje o obravnavani temi.
3) Izdelani dokumenti imajo obliko priporočil in so za mednarodno uporabo objavljeni v obliki standardov,
tehničnih specifikacij, tehničnih poročil ali vodil ter jih kot takšne sprejmejo nacionalni komiteji.
4) Da bi se pospeševalo mednarodno poenotenje, so nacionalni komiteji IEC v svojih nacionalnih in regionalnih
standardih dolžni čim pregledneje uporabljati mednarodne standarde. Vsako odstopanje med standardom IEC
in ustreznim nacionalnim ali regionalnim standardom je treba v slednjem jasno označiti.
5) IEC ne predpisuje nobenega postopka označevanja, ki bi kazal na njegovo potrditev, in ne more biti
odgovoren za katerokoli opremo, ki bi bila deklarirana kot skladna z enim od njegovih standardov.
6) Opozoriti je treba na možnost, da so lahko nekateri elementi tega mednarodnega standarda predmet
patentnih pravic. IEC ne prevzema odgovornosti za prepoznavanje katerekoli ali več takih avtorskih pravic.
Mednarodni standard IEC 60050-300 je pripravila delovna skupina 300 tehničnega odbora
IEC 1 Terminologija.
Povezava z VIM je podrobno opisana v uvodu.
Ta prva izdaja IEC 60050-300 razveljavlja in nadomešča poglavja 301, 302 in 303, izdana leta 1983,
in vsebuje nove dele 311, 312, 313 in 314.
Besedilo tega standarda temelji na naslednjih dokumentih:
FDIS Poročilo o glasovanju
1/1824/FDIS 1/1831/RVD
Popolna informacija o glasovanju za potrditev tega standarda se lahko dobi iz poročila o glasovanju,
navedenem v zgornji tabeli.
Ta publikacija je bila zasnovana v skladu z Direktivami ISO/IEC, 3. del.
Odbor je odločil, da vsebina te publikacije ostane nespremenjena do leta 2013. Po tem datumu bo ta
publikacija:
• preoblikovana,
• umaknjena,
• nadomeščena z revidirano izdajo ali
• dopolnjena.
V teh delih mednarodnega slovarja so izrazi in definicije podani v francoskem in angleškem jeziku, poleg teh pa
so navedeni tudi izrazi v kitajskem (cn), nemškem (de), španskem (es), japonskem (ja), poljskem (pl),
portugalskem (pt) in švedskem (sv) jeziku.
Dodatek A je samo za informacijo.
SIST IEC 60050-300 : 2008
UVOD
Posodabljanje kateregakoli tehničnega dokumenta ni lahka naloga. Avtorji originalne verzije teh
izrazov so ustvarili vir referenc, ki je zelo upoštevan in najširše uporaben.
Pri reviziji je bil večinoma uporabljen originalni dokument, vendar je bilo delo včasih osredotočeno na:
– urejanje in usklajevanje francoskih in angleških besedil,
– vključitev primernih dodanih izrazov, vzetih iz drugih publikacij IEC,
– sestavljanje definicij v logičnejšem zaporedju.
Bralec bo ugotovil, da je bil upoštevan premik v smeri koncepta negotovosti v takšnem obsegu, da so
bili vključeni osnovni izrazi. Kljub temu bo preteklo mnogo let, preden bodo koncept in izrazi prevzeti v
splošno uporabo, zato stari izrazi niso bili izbrisani.
V obdobju dvajsetih let od prejšnje izdaje tega dela mednarodnega elektrotehničnega slovarja so
metrološka razmišljanja in terminologija doživeli pomemben razvoj. Splošen pogled na meritve se je
obrnil od tradicionalnega pristopa, pri izrazih prave vrednosti in pogreška, k operativnemu pristopu pri
izrazih obdelava signalov in negotovost.
Koncept signala se je razvijal od 20. stoletja, operativni pristop pa je bil pogosto uporabljen v
metrologiji za opisovanje notranjega delovanja merilnih instrumentov, še posebej elektronskih tipov.
Vseeno je tradicija ohranila osnovne razprave pri klasičnih izrazih, ki izhajajo iz geometričnih vzorcev
merjenja dolžine s pravili kalibriranja.
Na ta način je bil izhod iz instrumenta pojmovan kot položaj kazalca na skali, kadar ta kaže vrednost
merjene veličine različne od "prave vrednosti" pri dodanem pogrešku.
Vseeno pa je kritična analiza koncepta "prave vrednosti" pokazala, da je nerazumljiva, kajti vse dane
definicije morajo potrditi, da je načeloma neznana in zato neustrezna osnova za nadaljnje definicije.
Koncept "dogovorjene prave vrednosti" je bil zamišljen zato, da poda označbo za opisovanje
kalibracije instrumenta v skladu z znanimi standardi, vendar to ni rešilo težave, ker je bil koncept
definiran z izrazi nepoznane "prave vrednosti".
Koncept analize pogreškov je imel pomen statističnih baz, ki imajo naključne pogreške, vendar je bil
koncept sistematičnega pogreška nerazumljiv tako kot koncept "prave vrednosti", s katero je bil
povezan, in za ta dva pogreška ni bilo mogoče podati nobenih zadovoljivih pravil.
Vsekakor je bila natančnost posebej opredeljena, zato je bilo mogoče določiti samo največjo omejitev
pogreška, da bi zadovoljili karakteristike instrumentov.
Sedanje definicije v dokumentu določajo ali se nanašajo na "negotovost" ali na "pravo vrednost".
V tej situaciji so začeli metrologi vedno pogosteje govoriti o negotovosti namesto o pogrešku.
CIPM priporočilo INC-1 (1980) je obravnavalo negotovost merjenja brez referenc koncepta prave
vrednosti in brez koncepta naključnih in simetričnih pogreškov in je predlagalo skupno pravilo za
komponente negotovosti, ki naj bi bilo vrednoteno s statističnim povprečkom in tistimi, ki naj bi bili
ovrednoteni z drugimi povprečki.
Priročnik, ki izraža negotovost v meritvah (GUM), kritizira tradicionalni koncept prave vrednosti in
pogreška (dodatek D) in definira negotovost brez povezave s temi koncepti.
Čeprav druga izdaja mednarodnega slovarja osnovnih in splošnih pojmov v meroslovju (VIM)
obravnava definicijo prave vrednosti, pogrešek in druge izpeljane izraze, ki niso uporabljeni v tem
SIST IEC 60050-300 : 2008
besedilu, sprejema definicijo negotovosti GUM in daje dogovorjeni pravi vrednosti prednost pred
definicijo negotovosti.
Ta nova izdaja, kot napreden dokument, poskuša opustiti tradicionalni pogled. Določa terminologijo,
primernejšo za novo generacijo izdelanih instrumentov, ki vedno uporabljajo notranjo programsko
opremo instrumentov, ki nimajo "kazalca na skali", in tipov, ki so preprosto oblikovani po novih pravilih.
Nekateri od izrazov, ki so bili osnovani na konceptu "prava vrednost", so se spremenili, in mnoge od
definicij, ki so bile pripravljene z uporabo tega koncepta, so bile primerno popravljene.
Tudi tradicionalna razlika med "električnimi" in "elektronskimi" instrumenti je bila presežena, k čemur je
prispeval razvoj izdelave modernih instrumentov.
Merilni instrument je prikazan kot črna škatla z izhodnim signalom, ki nosi informacijo o merilni veličini.
Izhodni signal je generiran zaradi "vzajemnega delovanja merjenja" med samim instrumentom, ki
pripada merilni veličini, in okoljem, kjer se posamezne energije spreminjajo in se pojavijo posamezne
modifikacije v trifaznem sistemu, ki so včasih nepomembne, včasih pa značilne.
Izhodni signal izhaja iz instrumenta "senzor" s pomočjo procesa obdelave signala, ki je lahko pravi ali
popolnoma popačen in ima lahko zunanje izvore energije ter tudi zunanje signale ali programiranje.
Izhodni signal se lahko pojavi v analogni, digitalni ali kodirani obliki; lahko je prikazan za branje ali je
prenesen na vhod vplivnih naprav (kot npr. krmilnih mehanizmov).
Meroslovno izrazoslovje naj bi bilo zmožno opisovati ta položaj na primerni splošni ali strokovni ravni.
Za proizvodnjo, prenos, distribucijo in uporabo elektrike so meritve osnovnega pomena. Obstaja
upanje, da se bo ta zadnja izdaja izrazov s področja meritev pogosteje uporabljala kot predhodna.
Osnovni cilj pa je izboljšati mednarodno razumevanje.
Koordinacija z VIM
Ta osnutek združuje številne dokumente, ki se posebej sklicujejo na dokumente VIM, in sicer:
[VIM 3.9], če je definicija IEV identična z VIM,
[≠ VIM 3.1], če se definicija IEV tehnično razlikuje od VIM,
[≈ VIM 6.10], če je definicija IEV tehnično enaka (in/ali izpeljana iz) VIM, toda z urednikovimi
prilagoditvami.
Po obsežnih raziskavah in razpravah s strokovnjaki iz JCGM/WG 2 in s podporo VIM so bile razlike
zmanjšane na najmanjšo možno stopnjo.
Predlog, ki je osnovan na sedanjem osnutku, s tehničnim opravičilom za ta razhajanja, bo posredovan
JCGM/WG 2 kot prispevek IEC/TC 1 k možni reviziji VIM.
SIST IEC 60050-300 : 2008
Zveza s standardi
IEC 60050-191:1990, Mednarodni elektrotehnični slovar (IEV) – Poglavje 191: Zanesljivost in kakovost
delovanja
IEC 60050-551:1982, Mednarodni elektrotehnični slovar (IEV) – Poglavje 551: Močnostna elektronika
IEC 60050-702:1992, Mednarodni elektrotehnični slovar (IEV) – Poglavje 702: Oscilacije, signali in
sorodne naprave
ISO, IEC in drugi, 1993, Vodilo za izražanje merilne negotovosti (GUM)
ISO, IEC in drugi, 1993, Mednarodni slovar osnovnih in splošnih izrazov s področja meroslovja (VIM)
SIST IEC 60050-300 : 2008
311. del: Splošni izrazi, povezani z meritvami
Oddelek 311-01: Osnovni izrazi
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
– merilni rezultat Niz vrednosti, ki pripadajo merjeni veličini.
311-01-01
– (result of a) measurement [≠ VIM 3.1]
– (résultat de) mesure
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
– Messergebnis
OPOMBA 2: Srednja vrednost merilnega rezultata je lahko
izbrana kot vrednost merjene veličine in
parametra, ki podaja razpršitev kot negotovost.
OPOMBA 3: Rezultat meritve je povezan s podanim
kazanjem na instrumentu in vrednostmi
korekcije, dobljene z umerjanjem, in
modelom instrumenta, ki se uporabi.
OPOMBA 4: Niz vrednosti predstavlja merjeno veličino z
zagotovilom, da je združljiva z vsemi drugimi
meritvami iste merjene veličine.
OPOMBA 5: Niza vrednosti in negotovosti sta lahko
podana le z določeno stopnjo gotovosti.
311-01-02 – merilna negotovost Parameter, povezan z merilnim rezultatom, ki
– uncertainty (of measurement) označuje raztros vrednosti, katere je upravičeno
– incertitude (de mesure) pripisati merjeni veličini.
– Messunsicherheit [VIM 3.9]
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
OPOMBA 2: Ta parameter naj bi vseboval, npr. standardno
deviacijo (odklon) (ali njen večkratnik) ali pol
širine intervala z določeno stopnjo gotovosti.
Različni načini doseganja negotovosti so
opredeljeni v GUM.
OPOMBA 3: Merilna negotovost v splošnem vsebuje mnogo
komponent. Nekatere se lahko vrednotijo s stati-
stično porazdelitvijo rezultatov niza meritev, ki jih
je mogoče določiti z eksperimentalno standardno
deviacijo. Druge komponente, ki so tudi lahko
določene s standardnimi deviacijami, se vrednotijo
glede na domnevno porazdelitev verjetnosti,
temelječo na izkušnjah ali drugih informacijah.
311-01-03 – merjena veličina Določena veličina, ki se meri.
– measurand [VIM 2.6]
– mesurande
– Messgröße
311-01-04 – prava vrednost (veličine) Vrednost, ki ustreza definiciji določene veličine.
– true value (of a quantity) [VIM 1.19]
– valeur vraie (d'une grandeur)
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "pravi vrednosti".
– wahrer Wert (einer Größe)
OPOMBA 2: To je vrednost, ki bi bila dobljena z idealnim
merjenjem.
OPOMBA 3: Prave vrednosti so po naravi neugotovljive.
OPOMBA 4: Izraz "prava vrednost" je bolje uporabljati v
nedoločni kot v določni obliki, saj lahko
obstaja veliko različnih vrednosti, ki so
skladne z definicijo določene veličine.
SIST IEC 60050-300 : 2008
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-01-05 – absolutni pogrešek Algebraična razlika med pokazano in primerjano
– absolute error vrednostjo.
– erreur absolue [≠ VIM 3.10 + NOTE 2]
– absolute Messabweichung
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "pravi vrednosti".
OPOMBA 2: Primerjana vrednost naj bi bila prava
vrednost veličine. Ker pa prave vrednosti ni
mogoče določiti, se v splošnem uporablja
dogovorjena prava vrednost.
311-01-06 – dogovorjena prava vrednost Vrednost, pripisana določeni veličini, ki je včasih
(veličine) sprejeta z dogovorom kot tista vrednost, ki ima
– conventional true value (of a za dani namen primerno negotovost.
quantity) [VIM 1.20]
– valeur conventionnellement vraie
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
(d'une grandeur)
– richtiger Wert
OPOMBA 2: "Dogovorjena prava vrednost" se včasih
imenuje "pripisana vrednost", "najboljša
ocena vrednosti", "dogovorjena vrednost" ali
"referenčna vrednost". "Referenčna
vrednost" se v tem primeru ne sme zamenjati
z "referenčno vrednostjo" v pomenu, ki je
uporabljen v 311-07-01.
OPOMBA 3: Za določitev dogovorjene prave vrednosti se
pogosto uporabi več merilnih rezultatov
veličine.
OPOMBA 4: Tradicionalne definicije, osnovane na pravi
vrednosti, so obravnavale dogovorjeno pravo
vrednost kot vrednost, ki se približuje pravi
vrednosti veličine tako, da je njuna razlika
zanemarljiva.
311-01-07 – kazanje Vrednost, ki jo daje merilni instrument.
– indication [≠ VIM 3.2]
– indication
OPOMBA 1: Vrednost kazanja ni nujno vrednost merjene
– Anzeige
veličine.
OPOMBA 2: Za opredmeteno mero je kazanje njena
nazivna ali uradna vrednost.
311-01-08 – vrednost kazanja Vrednost merjene veličine, ki jo daje merilni
– indicated value instrument neposredno na podlagi svoje umerjalne
– valeur indiquée krivulje.
– angezeigter Wert
OPOMBA: Vrednost kazanja se lahko izvede iz kazanja
z uporabo umerjalne krivulje.
– umerjanje Niz operacij, ki s sklicevanjem na etalone
311-01-09
– calibration ugotavlja razmerje, ki pod določenimi pogoji
– étalonnage obstaja med kazanjem in rezultatom merjenja.
– Kalibrierung [≠ VIM 6.11]
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
OPOMBA 2: Razmerje med kazanjem in rezultati merjenja
se načeloma lahko prikaže z umerjalnim
diagramom.
SIST IEC 60050-300 : 2008
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-01-10 – umerjalni diagram Del koordinatne ravnine, definirane z osjo kazanja
– calibration diagram in osjo rezultatov merjenja, ki predstavlja odziv
– diagramme d’étalonnage instrumenta na različne vrednosti merjene veličine.
– Kalibrierdiagramm
OPOMBA: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
311-01-11 – umerjalna krivulja Krivulja, ki podaja razmerje med kazano vrednostjo
– calibration curve in vrednostjo merjene veličine.
– courbe d’étalonnage
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
– Kalibrierkurve
OPOMBA 2: Če je umerjalna krivulja ravna črta, ki poteka
skozi ničlo, se imenuje strmina, poznana kot
konstanta merilnega instrumenta.
311-01-12 – konstanta merilnega Strmina umerjalne krivulje, če je slednja ravna
instrumenta črta, ki poteka skozi ničlo.
– constant of a measuring [≠ VIM 5.8]
instrument
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
– constante d'un appareil de
mesure
OPOMBA 2: Konstanta merilnega instrumenta je v
– Gerätekonstante
zgornjem primeru lahko definirana tudi kot
koeficient, s katerim se mora pomnožiti
kazanje merilnega instrumenta, da se dobi
kazana vrednost.
311-01-13 – overitev (umerjanja) Niz operacij za preverjanje, ali se pri določenih
– verification (of calibration) pogojih kazanje ujema z danim nizom znanih
– vérification (d’étalonnage) merjenih veličin znotraj omejitev vnaprej
– Verifizierung (der Kalibrierung) določenega umerjalnega diagrama.
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
OPOMBA 2: Znana negotovost merjene veličine, ki se
uporabi za overitev, bo na splošno neznatna
glede na negotovost, dodeljeno instrumentu
v umerjalnem diagramu.
311-01-14 – (merjenje) združljivosti Lastnost, kateri ustrezajo rezultati merjenja
– (measurement) compatibility enakih merilnih veličin, katerih značilnost je
– compatibilité (de mesure) ustrezno prekrivanje njihovih intervalov.
– Verträglichkeit (einer Messung)
OPOMBA: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
311-01-15 – sledljivost Lastnost merilnega rezultata ali vrednosti etalona,
– traceability ki omogoča navezavo na navedene reference,
– traçabilité ponavadi nacionalne ali mednarodne standarde, z
– Rückverfolgbarkeit neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljene
negotovosti.
[VIM 6.10]
OPOMBA 1: Pojem se pogosto izraža s pridevnikom sledljiv.
OPOMBA 2: Neprekinjena veriga primerjav se imenuje
veriga sledljivosti.
OPOMBA 3: V francoskem besedilu se vzpostavljanje
povezave s standardi imenuje "raccordement
aux étalons".
SIST IEC 60050-300 : 2008
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-01-16 – dogovorjena vrednost Jasno definirana vrednost, na katero se sklicuje
– fiducial value pri definiciji primerjalnega pogreška.
– valeur conventionnelle [≈ VIM 5.28 Note]
– Bezugswert
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "pravi vrednosti".
OPOMBA 2: Ta vrednost je lahko na primer zgornja meja
merilnega območja, dolžina skale ali vsaka
druga vrednost, ki je jasno določena.
311-01-17 – relativni pogrešek Razmerje med absolutnim pogreškom in
– relative error primerjalno vrednostjo.
– erreur relative [≠ VIM 3.12]
– relative Messabweichung
OPOMBA 1: Ta izraz se uporablja pri "pravi vrednosti".
OPOMBA 2: Primerjalna vrednost naj bi bila prava
vrednost veličine, ker pa prave vrednosti ni
mogoče določiti, se v praksi uporablja
dogovorjena prava vrednost veličine.
311-01-18 – dogovorjeni pogrešek Razmerje med absolutnim pogreškom in
(merilnega instrumenta) dogovorjeno vrednostjo.
– fiducial error [≠ VIM 5.28]
– erreur réduite conventionnelle
– bezogene Messabweichung
311-01-19 – relativna negotovost Razmerje med negotovostjo in vrednostjo
– relative uncertainty merjene veličine.
– incertitude relative
OPOMBA: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
– relative Messunsicherheit
311-01-20 – dogovorjena negotovost Razmerje med negotovostjo in dogovorjeno
– fiducial uncertainty vrednostjo.
– incertitude conventionnelle
OPOMBA: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
– bezogene Messunsicherheit
311-01-21 – odstopanje (za overitev Razlika med kazanjem merilnega instrumenta, ki
umerjanja) je izpostavljen overitvi umerjanja, in kazanjem
– deviation referenčnega merilnega instrumenta, pod
– écart (pour la vérification enakovrednimi pogoji obratovanja.
d’étalonnage) [≈ VIM 3.11]
– Abweichung (der Verifizierung
der Kalibrierung)
SIST IEC 60050-300 : 2008
Oddelek 311-02: Merilne metode
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-02-01 – neposredna merilna metoda, Metoda merjenja, pri kateri je vrednost
neposredno merjenje merjene veličine dobljena neposredno, brez
– direct (method of) measurement dodatnih izračunov, temelječih na funkcijski
– (méthode de) mesure directe povezavi med merjeno veličino in drugimi
– direkte Messung; direktes dejansko merjenimi veličinami.
Messverfahren
OPOMBA 1: Predvideva se, da se vrednost merjene
veličine dobi neposredno tudi kadar
ima skala merilnega instrumenta
vrednosti, ki so vezane na ustrezne
vrednosti merjene veličine prek
razpredelnice ali grafa.
OPOMBA 2: Metoda merjenja ostaja neposredna,
tudi če je treba zaradi korekcij opraviti
dodatne meritve za ugotovitev
vrednosti vplivnih veličin.
311-02-02 – posredna merilna metoda, Merilna metoda, pri kateri je vrednost
posredno merjenje veličine dobljena iz meritev, izvedenih z
– indirect (method of) measurement neposrednimi metodami merjenja drugih
– (méthode de) mesure indirecte veličin, ki so povezane z merjeno veličino v
– indirekte Messung; indirektes znanih razmerjih.
Messverfahren
311-02-03 – primerjalna merilna metoda, Merilna metoda, temelječa na primerjavi
primerjalno merjenje merjene veličine z znano veličino iste vrste.
– comparison (method of) measurement
– (méthode de) mesure par
comparaison
– vergleichende Messung;
Vergleichs(mess)verfahren
311-02-04 – substitucijska merilna metoda, Primerjalna merilna metoda, pri kateri je
substitucijsko merjenje merjena veličina nadomeščena z znano
– substitution (method of) measurement veličino iste vrste, izbrano tako, da so učinki
– (méthode de) mesure par substitution teh dveh vrednosti na merilni instrument
– substituierende Messung; enaki.
Substitutions(mess)verfahren
311-02-05 – komplementarna merilna metoda, Primerjalna merilna metoda, pri kateri je
komplementarno merjenje merjena veličina kombinirana z znano
– complementary (method of) veličino, izbrano tako, da je vsota njunih
measurement vrednosti enaka vnaprej določeni primerjalni
– (méthode de) mesure par complément vrednosti.
– komplementäre Messung;
Komplementär(mess)verfahren
311-02-06 – diferencialna merilna metoda, Primerjalna merilna metoda, ki temelji na
diferencialno merjenje primerjanju merjene veličine z veličino
– differential (method of) measurement enake vrste, ki ima znano vrednost samo
– (méthode de) mesure différentielle nekoliko različno od te merjene veličine, in
– differentielle Messung; merjenju algebraične razlike med
Differenz(mess)verfahren vrednostma teh dveh veličin.
SIST IEC 60050-300 : 2008
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-02-07 – ničelna merilna metoda, ničelno Diferencialna merilna metoda, kjer se
merjenje razlika med vrednostjo merjene veličine in
– null (method of) measurement znano vrednostjo veličine iste vrste, s katero
– (méthode de) mesure par zéro se primerja, privede k ničli.
– Nullabgleich; Messverfahren mit
Nullabgleich
311-02-08 – utripalna merilna metoda Diferencialna merilna metoda, ki uporablja
– beat (method of) measurement pojav utripanja med frekvencama,
– (méthode de) mesure par battement povezanima z dvema primerjanima
– Schwebungsmessverfahren vrednostma, pri čemer je ena merjena,
druga pa referenčna veličina.
311-02-09 – resonančna merilna metoda, Primerjalna merilna metoda, pri kateri je
resonančno merjenje razmerje med primerjanimi vrednostmi
– resonance (method of) measurement veličine določeno z doseganjem pogoja
– (méthode de) mesure par résonance resonance ali blizu resonance.
– Resonanzmessverfahren
SIST IEC 60050-300 : 2008
Oddelek 311-03: Merilni instrumenti
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-03-01 – merilni instrument Naprava, ki se sama ali skupaj z dodatnimi
– measuring instrument elementi/napravami uporablja za merjenje.
– appareil de mesure; instrument de [VIM 4.1]
mesure
– Messgerät
311-03-02 – kazalni (merilni) instrument; Merilni instrument, ki kaže vrednost.
prikazovalni (merilni) instrument [VIM 4.6]
– indicating (measuring) instrument;
OPOMBA 1: Prikaz je lahko analogen (zvezen ali
displaying (measuring) instrument
nezvezen), digitalen ali kodiran.
– appareil (de mesure)
afficheurappareil (de mesure)
OPOMBA 2: Sočasno je mogoče prikazovati več veličin.
indicateur
OPOMBA 3: Prikazovalni merilni instrument lahko
– anzeigendes Messgerät
vrednosti tudi zapisuje.
OPOMBA 4: Prikaz lahko sestoji iz izhodnega
signala, ki ga človek ne more razbrati
neposredno, vendar ga je mogoče
predstaviti z ustreznimi napravami.
311-03-03 – opredmetena mera Naprava, ki med trajno uporabo daje ali generira
– material measure eno ali več znanih vrednosti dane veličine.
– mesure matérialisée [VIM 4.2]
– Maßverkörperung
OPOMBA 1: Primer: etalonski električni upor.
OPOMBA 2: Zadevna veličina se lahko imenuje
generirana veličina.
311-03-04 – električni merilni instrument Merilni instrument za električno ali
– electric measuring instrument elektronsko merjenje električnih ali
– appareil électrique de mesure neelektričnih veličin.
– elektrisches Messgerät
– merilna oprema Sestav merilnih instrumentov za določene
311-03-05
– measuring equipment merilne namene.
– équipement de mesure
– Messeinrichtung; Messmittel
311-03-06 – merilni sistem Komplet merilnih instrumentov in druge
– measuring system opreme, sestavljenih za opravljanje določenih
– système de mesure meritev.
– Messsystem [VIM 4.5]
311-03-07 – merilna veriga Niz elementov merilnega instrumenta ali
– measuring chain merilnega sistema, ki tvori pot merilnega
– chaîne de mesure signala od vhoda do izhoda.
– Messkette [VIM 4.4]
OPOMBA: Primer: niz pretvornikov in spojnih
elementov med enim ali več merilnimi
instrumenti, ki so nameščeni med
zaznavalom (senzorjem), prvim elementom
verige, in zadnjim elementom verige, npr.
kazalna, zapisovalna ali pomnilna
naprava.
SIST IEC 60050-300 : 2008
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-03-08 – lastni pogrešek (merilnega Pogrešek merilnega instrumenta, kadar je
instrumenta) uporabljen pri referenčnih pogojih.
– intrinsic error [≠ VIM 5.24]
– erreur intrinsèque
OPOMBA: Ta izraz se uporablja pri "pravi
– Eigenabweichung (eines Messgeräts)
vrednosti".
311-03-09 – lastna negotovost Negotovost merilnega instrumenta, kadar je
– intrinsic uncertainty uporabljen pri referenčnih pogojih.
– incertitude intrinsèque
OPOMBA: Ta izraz se uporablja pri "negotovosti".
– Eigenunsicherheit (eines Messgeräts)
311-03-10 – razločljivost Najmanjša sprememba merjene veličine ali
– resolution generirane veličine, ki povzroči zaznavno
– résolution spremembo pri kazanju.
– Auflösung [≠ VIM 5.12]
311-03-11 – občutljivost (merilnega instrumenta) Kvocient spremembe kazanja in ustrezne
– sensitivity (of a measuring spremembe v vrednosti merjene veličine.
instrument) [≠ VIM 5.10]
– sensibilité (d’un appareil de mesure)
OPOMBA: Za instrumente z nelinearno umerjalno
– Empfindlichkeit
krivuljo je občutljivost pri vsaki dani točki
funkcija vrednosti merjene veličine.
311-03-12 – merilno območje Območje, opredeljeno z dvema vrednostma
– measuring range merjene veličine ali generirane veličine,
– étendue de mesure znotraj katerega so meje negotovosti
– Messbereich merilnega instrumenta določene.
[≠ VIM 5.4]
OPOMBA: Instrument ima lahko več merilnih
območij.
311-03-13 – razpon (merilnega območja) Algebraična razlika med vrednostma zgornje
– span in spodnje meje merilnega območja.
– intervalle (de mesure) [≠ VIM 5.2]
– Messspanne
311-03-14 – (nazivno) območje Območje kazanja, dobljeno z določeno
– (nominal) range nastavitvijo krmilnih elementov (krmilja)
– calibre (nominal); gamme (nominale) merilnega instrumenta.
– Nennbereich [VIM 5.1]
OPOMBA: Nazivno območje se ponavadi podaja z
zgornjo in spodnjo mejo. Če je spodnja
meja nič, se za nazivno območje
ponavadi navede samo zgornja meja.
311-03-15 – fino krmilno območje Območje vrednosti veličine, obseženo s
– fine control range finim krmiljem okrog vrednosti, ki se pred
– gamme de réglage fin; plage de tem nastavi z glavnim krmiljem te veličine.
réglage fin
– Feinbereich
SIST IEC 60050-300 : 2008
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-03-16 – nastavitev (merilnega instrumenta) Niz ukrepov na merilnem instrumentu, da se
– adjustment (of a measuring zagotovi kazanje, ki ustreza danim vrednostim
instrument) merjene veličine.
– ajustage (d’un appareil de mesure) [≠ VIM 4.30]
– Justierung (eines Messgeräts)
OPOMBA: Če je instrument narejen, da kaže nič
pri vrednosti merilne veličine nič, se niz
operacij imenuje ničelna nastavitev.
311-03-17 – uporabnikova nastavitev (merilnega Nastavitev izključno s sredstvi, ki so na voljo
instrumenta) uporabniku in jih določi proizvajalec.
– user adjustment (of a measuring [≠ VIM 4.31]
instrument)
– réglage (d’un appareil de mesure)
– Einstellung (eines Messgeräts)
311-03-18 – ogrevni čas Trajanje od trenutka, ko se vključi napajalnik,
– warm-up time do trenutka, ko se merilni instrument lahko
– durée de préchauffage uporablja tako, kot je označil proizvajalec.
– Anwärmzeit
311-03-19 – čas do odmerka Trajanje od trenutka, ko je določena vrednost
– preconditioning time merjene veličine priključena na notranji merilni
– durée de préconditionnement tokokrog, do trenutka, ko naj merilni instrument
– Messvorbereitungszeit ustreza zahtevani točnosti.
311-03-20 – električno ničlišče Ravnovesni položaj, kateremu se približuje
– electrical zero kazalna naprava merilnega instrumenta, ki
– zéro électrique potrebuje pomožno napajanje, če instrument
– elektrischer Nullpunkt deluje in je vrednost merjene veličine enaka
nič.
OPOMBA: Ni nujno, da je električno ničlišče hkrati
tudi mehansko ničlišče.
SIST IEC 60050-300 : 2008
Oddelek 311-04: Etaloni
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-04-01 – (merilni) etalon Opredmetena mera, merilni instrument,
– (measurement) standard referenčni material ali merilni sistem, katerega
– étalon namen je, da določa, fizično predstavlja,
– Normal ohranja ali reproducira enoto veličine, njen
večkratnik ali manjkratnik (npr. etalon
upornosti) ali znano vrednost veličine (npr.
etalon celice) z dano negotovostjo.
[≈ VIM 6.1]
311-04-02 – primarni etalon Etalon, ki je označen ali vsesplošno priznan, da
– primary standard ima največjo meroslovno kakovost in katerega
– étalon primaire vrednost je sprejeta brez sklicevanja na druge
– Primärnormal etalone iste veličine.
[VIM 6.4]
OPOMBA 1: Pojem primarnega etalona velja tako za
osnovne kot tudi za izpeljane veličine.
OPOMBA 2: Primarni etalon se nikoli neposredno ne
uporablja za meritve, razen za
primerjavo z drugimi primarnimi etaloni
ali referenčnimi etaloni.
311-04-03 – sekundarni etalon Etalon, katerega vrednosti in negotovosti so
– secondary standard določene z neposredno ali posredno
– étalon secondaire primerjavo s primarnim etalonom.
– Sekundärnormal
[≠ VIM 6.5]
311-04-04 – referenčni etalon Etalon, navadno največje meroslovne
– reference standard kakovosti, ki je na voljo na danem kraju ali v
– étalon de référence dani organizaciji in je podlaga za meritve na
– Bezugsnormal tem mestu.
[≠ VIM 6.6]
311-04-05 – delovni etalon Etalon, navadno umerjen z referenčnim
– working standard etalonom, ki se ponavadi uporablja za
– étalon de travail umerjanje ali preverjanje opredmetenih mer,
– Gebrauchsnormal merilnih instrumentov ali referenčnih
materialov.
[≠ VIM 6.7]
311-04-06 – mednarodni etalon Etalon, ki je z mednarodnim dogovorom
– international standard priznan, da se uporablja kot mednarodna
– étalon international podlaga za fiksiranje vrednosti in negotovosti
– internationales Normal vseh drugih etalonov za dano veličino.
[≠ VIM 6.2]
SIST IEC 60050-300 : 2008
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-04-07 – nacionalni etalon Etalon, ki je z uradno nacionalno odločbo
– national standard priznan kot podlaga za fiksiranje vrednosti in
– étalon national negotovosti vseh drugih etalonov za dano
– nationales Normal veličino.
[≠ VIM 6.3]
OPOMBA: Na splošno je v državi nacionalni etalon
tudi primarni etalon.
311-04-08 – primerjalni etalon Etalon, namenjen primerjavi med njim in
– comparison standard etaloni iste stopnje točnosti.
– étalon de comparaison
– Vergleichsnormal
SIST IEC 60050-300 : 2008
Oddelek 311-05: Konstrukcijski elementi
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
311-05-01 – zaznavalo; senzor; merilni element Del merilnega instrumenta ali merilne verige, ki
– sensor; measuring element je neposredno pod vplivom merjene veličine in
– capteur; élément de mesure ki generira signal, povezan z vrednostjo
– (Messwert) Aufnehmer; Sensor merilne veličine.
[≠ VIM 4.14]
311-05-02 – kazalna naprava (merilnega Niz komponent merilnega instrumenta,
instrumenta); prikazovalna naprava namenjenih kazanju vrednosti merjene veličine.
(merilnega instrumenta) [≠ VIM 4.12]
– indicating device (of a measuring
OPOMBA: Širši pomen: sredstvo za kazanje ali
instrument); displaying device (of a
nastavljalna naprava vsakega
measuring instrument)
instrumenta, kot je npr. opredmetena
– dispositif indicateur (d'un appareil de
mera ali signalni generator.
mesure)
– Anzeigeeinrichtung (eines Messgeräts)
311-05-03 – naprava za nastavljanje; Naprava, s katero se izvaja nastavljanje.
nastavljalnik
– adjustment device; adjuster
– dispositif d'ajustage
– Justiereinrichtung
311-05-04 – oznaka ničlišča Oznaka ali drugo znamenje, povezano z
– zero scale mark ničlo na številčni skali.
– zéro de l'échelle
– Skalennullpunkt
311-05-05 – mehansko ničlišče Ravnovesni položaj, h kateremu se kazalna
– mechanical zero naprava vrača samo zaradi mehanskih
– zéro mécanique povračalnih sil, ko merilni instrument ni vzbujen.
– mechanischer Nullpunkt
OPOMBA 1: V instrumentih z mehanskim dušenjem
ničle je ravnotežni položaj zunaj označb
na skali.
OPOMBA 2: V nekaterih ins
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...