SIST 1186:2025

SL O V EN S K I SIST 1186
S T ANDAR D
julij 2025
Talni taktilni vodilni sistem za osebe z okvarami vida

Tactile Walking Surface Indicators (TWSIs) for Persons with Visual Impairments

Referenčna oznaka
ICS 03.100.30 SIST 1186:2025 (sl)

Nadaljevanje na straneh od 2 do 38

© 07-2025. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST 1186 : 2025
NACIONALNI UVOD
Slovenski standard SIST 1186 (sl), Talni taktilni vodilni sistem za osebe z okvarami vida, 2025, je
izvirni standard in ima status slovenskega nacionalnega standarda.

NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski standard SIST 1186:2025 je pripravila posebna delovna skupina pod okriljem SIST
Strokovnega sveta za splošno področje standardizacije.

Privzem mednarodnega oziroma evropskega standarda trenutno ni mogoč, ker še nista izdelana.

Standard SIST 1186 nadgrajuje standard SIST ISO 21542, Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost
grajenega okolja, v delih, kjer so predvidene nacionalne nadgradnje (npr. podrobne opredelitve talnega
taktilnega vodilnega sistema), ter v delih, ki jih standard SIST ISO 21542 ne obravnava (npr. odprti
prostor).
V Sloveniji so za talne taktilne vodilne sisteme naslednje podlage:

1) Ustava Republike Slovenije opredeljuje invalidnost kot eno izmed osebnih okoliščin, na podlagi
katere posameznik ne sme biti diskriminiran, istočasno pa zaradi te iste osebne okoliščine daje
pravno podlago za dodatno zaščito posameznika z invalidnostjo.

2) Konvencija o pravicah invalidov v svojem 9. členu države pogodbenice zavezuje, da omogočijo
invalidom neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja ter da sprejmejo
ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega
okolja, prevoza, informacij in komunikacij.

3) Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14 in 32/17) določa
sprejemanje ukrepov, ki se nanašajo na odstranitev grajenih ovir v objektih, v katerih ponujajo blago
in storitve, ki so na voljo javnosti. Določa tudi opremljanje objektov z gradbenimi in tehničnimi
napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi
tehničnimi prilagoditvami. Po tem zakonu mora biti zagotovljena tudi enakopravna dostopnost do
prevoza v cestnem in železniškem prometu ter pomorski in notranji plovbi.

4) Gradbeni zakon (GZ-1) (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23) predpisuje
univerzalno graditev in uporabo objektov kot eno od bistvenih zahtev, kar pomeni, da je treba
objekte načrtovati, graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da so dostopni vsem.

5) Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18 in 199/21)
predpisuje način, na katerega se zagotovi, da so objekti načrtovani, grajeni in vzdrževani tako, da
zagotavljajo dostop vsem.
6) Veljavni predpisi z drugih področij, na katera vpliva uvajanje standarda, so: npr. predpisi o
železniškem prometu (Uredba Komisije (EU) št. 1300/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih
specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in
funkcionalno ovirane osebe) ter predpisi v zvezi s cestnim prometom (Zakon o cestah (ZCes-2),
Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) in Pravilnik o prometni
signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 26/24 in 30/24 – popr.).

Odločitev za izdajo tega standarda je dne 3. 6. 2025 sprejel SIST Strokovni svet za splošno področje
standardizacije.
SIST 1186 : 2025
PREDHODNA IZDAJA
– SIST 1186:2016, Talni taktilni vodilni sistem za slepe in slabovidne

SPREMEMBE GLEDE NA PREDHODNO IZDAJO

V standard SIST 1186:2025 so glede na predhodno izdajo SIST 1186:2016 vključene naslednje
spremembe:
– dodatek z risbami, ki pojasnjujejo uporabo talnega taktilnega vodilnega sistema v posameznih
situacijah,
– posodobitev strokovnih razlag, manjši popravki na risbah in dodatne obrazložitve glede načrtovanja
vodilne poti ter nestandardnih taktilnih oznak

OPOMBA
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

POMEMBNO: Logotip "v barvah" na platnicah te publikacije opozarja, da vsebuje barve, ki so potrebne
za pravilno razumevanje njene vsebine. Uporabniki morajo zato tiskati ta dokument z barvnim
tiskalnikom.
SIST 1186 : 2025
(prazna stran)
SIST 1186 : 2025
Vsebina Stran
Uvod . 5
1 Namen in področje standarda . 6
2 Zveza s standardi . 6
3 Izrazi in definicije . 7
4 Osnovna izhodišča za urejanje prostora, dostopnega za ljudi z okvarami vida . 9
5 Talni taktilni vodilni sistem (TTVS) . 9
5.1 Vodilni rob . 13
5.2 Talni taktilni elementi . 13
6 Zaznavnost talnih taktilnih elementov .14
6.1 Tipna zaznavnost . 14
6.2 Vidna zaznavnost . 15
7 Struktura standardnih taktilnih oznak .15
7.1 Rebrasta struktura standardnih taktilnih oznak . 16
7.2 Čepasta struktura standardnih taktilnih oznak . 17
7.3 Rebrasta in čepasta struktura standardnih oznak iz naravnega kamna . 18
7.4 Rebrasta struktura standardnih oznak iz materialov za debeloslojne označbe . 21
8 Osnovna pravila nameščanja taktilnih oznak .22
8.1 Vodilne oznake (vodilna linija) . 23
8.2 Opozorilne oznake . 26
8.3 Obvestilne oznake . 27
8.4 Posebne oznake . 30
8.4.1 Oznaka vstopnega mesta. 30
8.4.2 Druge oznake . 31
9 Vgradnja, nadzor in vzdrževanje taktilnih oznak .31
9.1 Vgradnja . 31
9.2 Vzdrževanje . 32
Dodatek A .33
A.1 Povezovanje vodilnih robov .33
A.2 Primeri postavitev obvestilnih polj/pasov na prehodih za pešce .34
A.3 Označevanje stopnišč in klančin .35
A.4 Primeri označevanja pomembnih točk z obvestilnimi pasovi/polji .37
A.5 Primer navezovanja vstopnega mesta na vodilno linijo .38

SIST 1186 : 2025
Uvod
Ljudje z okvarami vida lahko taktilne informacije pridobivajo s pomočjo bele palice ali prek stopal ter
prstov, kadar gre za napise in znamenja. Za ljudi, ki imajo nekaj ostankov vida, so izjemnega pomena
dobra osvetlitev in močan vizualni kontrast. Pri gibanju si pomagajo še z raznimi povečevalnimi
pripomočki, psi vodiči in eholokacijo.

Za dobro načrtovanje prostora, dostopnega vsem, je tako zelo pomembno upoštevanje tipne, vidne in
zvočne komponente prostora.
Ta standard podaja nekaj osnovnih informacij o talnem taktilnem vodilnem sistemu (TTVS), ki je eden
od pomembnejših ukrepov za zagotavljanje dostopnosti za osebe z okvarami vida ter temelji na
taktilnem in vizualnem kontrastu.

SIST 1186 : 2025
1 Namen in področje standarda

Standard je namenjen projektantom kot eno od izhodišč za načrtovanje odprtega prostora, dostopnega
za vse uporabnike. Z upoštevanjem standarda se lahko izboljša gibanje ljudi z okvarami vida, posledično
pa tudi njihova samostojnost in kakovost življenja. Standard temelji na nacionalnih in mednarodnih
dokumentih, ki predvidevajo enakopravnost vseh ljudi ne glede na njihove različne sposobnosti in
zmožnosti. Dostopnost grajenega okolja je eden od ključnih vidikov, ki lahko to enakopravnost
omogočijo.
Standard obravnava uporabo taktilnih elementov na zunanjih površinah. Za taktilne oznake v notranjih
1)
prostorih se podrobnejše specifikacije določi v tehničnih smernicah za graditev objektov .

2 Zveza s standardi
Za uporabo tega standarda je nujno potreben spodaj navedeni standard:
SIST ISO 21542 Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja

3 Izrazi in definicije
3.1
bela palica
medicinsko-tehnični pripomoček, s katerim ljudje z okvarami vida zaznavajo ovire in vodilne elemente
in si tako pomagajo pri hoji in orientaciji

3.2
čepasta struktura
površinska struktura standardnih taktilnih oznak, ki ljudi z okvarami vida opozarja na nevarnosti (npr.
rob vozišča, višinske spremembe) ali jih obvešča o ključnih točkah v prostoru (npr. križišča, spremembe
smeri)
3.3
čepi
izbočeni elementi, praviloma izdelani v obliki prirezanih stožcev ali prirezanih piramid, ki sestavljajo
čepasto strukturo standardnih taktilnih oznak

3.4
eholokacija
način orientiranja v prostoru, pri katerem se slepa oseba orientira s pomočjo zaznavanja različnega
odboja zvokov od predmetov
3.5
načrt TVS
strateški načrt taktilnega vodilnega sistema (TVS), ki se ga izdela na ravni občine, mesta ali
zaključenega kompleksa (zdravstveni centri, potniški terminali itd.), in iz katerega so razvidne vodilne
poti
3.6
nestandardni taktilni elementi
elementi talnega taktilnega vodilnega sistema (TTVS), ki nimajo predpisane strukture, ampak se
teksturno tako razlikujejo od okoliške površine, da jih ljudje z okvaro vida lahko zaznajo z ostanki vida
ali belo palico in jih učinkovito uporabljajo za orientacijo

1)
Tehnične smernice, ki se izdelujejo v skladu z 32. členom Gradbenega zakona (GZ-1).

SIST 1186 : 2025
3.7
obvestilne taktilne oznake
talni taktilni elementi, ki ljudi z okvaro vida obveščajo o spremembah smeri in pomembnih točkah ob
poti
3.8
opozorilne taktilne oznake
talni taktilni elementi, ki ljudi z okvaro vida opozarjajo na nevarnost

3.9
rebra
podolgovati izbočeni in med seboj vzporedni elementi, ki sestavljajo rebrasto strukturo standardnih
taktilnih oznak
3.10
rebrasta struktura
površinska struktura standardnih taktilnih oznak, ki s smerjo vzporednih reber ljudem z okvarami vida
nakazuje smer gibanja po prostoru

3.11
standardne taktilne oznake
elementi TTVS, ki imajo natančno predpisano velikost, obliko in razporeditev struktur ter njihovo funkcijo
in se jasno ločijo od okoliških površin z namenom usmerjanja in opozarjanja na nevarnosti, zlasti v
prometu
3.12
strateški načrt dostopnosti
dokument, ki ga občina izdela v sodelovanju z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami in ki določa
poti in območja, na katerih je treba zagotavljati višjo stopnjo dostopnosti. V njem so opredeljene
smernice za urejanje zunanjih površin v občini, lahko pa tudi smernice za dostop do informacij,
pomembnih za dostop do objektov v javni rabi, ter druge usmeritve, pomembne za izvajanje načela
enakovrednega dostopa v praksi

3.13
taktilni vodilni sistem (TVS)
sistem med seboj povezanih elementov, ki jih ljudje z okvarami vida zaznavajo z belo palico ali s stopali
(talni taktilni vodilni sistem) ali pa jih tipajo in prepoznavajo z rokami (drugi tipni elementi) ter si z njimi
pomagajo pri gibanju in uporabi prostora. Elementi TVS so lahko dopolnjeni tudi z vizualnimi kontrasti
in zvokom
3.14
taktilni kontrast
zaznavna razlika v teksturi tlaka, ki omogoča človeku, da s stopali ali belo palico del površine loči od
drugega dela površine
3.15
talna taktilna oznaka
taktilno zaznavna in običajno vizualno kontrastna površina, ki osebi z okvaro vida omogoča, da s
pomočjo bele palice, stopal ali s pomočjo ostanka vida zazna smer gibanja (vodilne oznake), pomembne
točke (obvestilne oznake) ali nevarnosti v prostoru (opozorilne oznake)

3.16
talni taktilni vodilni sistem (TTVS)
sistem talnih taktilnih elementov, ki so običajno med seboj povezani z vodilnimi robovi in jih ljudje z
okvarami vida zaznavajo z belo palico ali s stopali in si z njimi pomagajo pri gibanju in orientaciji v
prostoru
SIST 1186 : 2025
3.17
vizualni kontrast (svetlostni)
občutna razlika v svetlosti površin, ki omogoča človeku z ostanki vida, da nek del površine loči od
drugega dela površine
3.18
vodilna pot
med seboj povezani elementi TVS, ki omogočajo osebam z okvarami vida orientacijo od izhodišča do
cilja
3.19
vodilne taktilne oznake
talni taktilni elementi, ki ljudi z okvaro vida vodijo in usmerjajo po prostoru

3.20
vodilni rob
stik med talno površino (npr. pot) in sosednjo površino (npr. fasada objekta, trata, tlak drugačne
teksture), ki mu lahko ljudje z okvarami vida sledijo s palico ali ostanki vida in se z njegovo pomočjo
orientirajo
4 Osnovna izhodišča za urejanje prostora, dostopnega za ljudi z okvarami vida

Pri načrtovanju prostora je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, ki so opisana v nadaljevanju. Tako je
lahko prostor dostopen vsem in omogoča samostojno gibanje tudi ljudem z okvarami vida:

1) Materiali za tlakovanje:
– ne smejo biti nevarni za zdrs in spotikanje,

– se ne smejo bleščati (zelo odsevni materiali so neprimerni, saj bleščanje slabovidnim izjemno
poslabša zaznavanje z ostanki vida),

– morajo biti odporni proti barvnim in svetlobnim spremembam ter obrabi zaradi okoljskih in drugih
vplivov,
– morajo biti preprosti za vzdrževanje.

2) Vizualni kontrast naj bo v prostoru uporabljen tako, da izboljšuje orientacijo (zaznavanje ovir,
označitev prehodov, pomembnih točk itd.). Neustrezni so močno kontrastni geometrijski vzorci v
tlaku, ki otežujejo zaznavanje globine in povzročajo vrtoglavico.

3) Oprema na peščevih površinah mora biti vizualno kontrastna glede na okolico (ali ustrezno
označena). Neprimerna je oprema, ki je v višini ramen oziroma glave širša kot pri tleh in je tako ni
mogoče zaznati z belo palico (npr. konzolni oglasni panoji, nadstreški avtomatov). Če takšne
opreme ni mogoče odstraniti, jo je treba ustrezno označiti oziroma fizično omejiti dostop v skladu s
standardom SIST ISO 21542.
4) Prostor mora biti ustrezno osvetljen v skladu s standardom SIST ISO 21542. Posebej pomembna
je osvetlitev na vodilnih poteh, na stopniščih in klančinah ter drugih točkah, kjer je zaradi varnosti
ali orientacije pomembna dobra vidna zaznava.

5) Zelo pomembno je redno vzdrževanje tlaka in vodilnih robov (popravilo poškodovanih robnikov,
tlaka in jaškov na poteh, odstranjevanje listja in drevnine, da ne posega v peščev koridor).

5 Talni taktilni vodilni sistem (TTVS)

Talni taktilni vodilni sistem (TTVS) je sistem talnih taktilnih elementov, ki so običajno med seboj
povezani z vodilnimi robovi in jih ljudje z okvarami vida zaznavajo z belo palico ali s stopali in si z njimi
pomagajo pri gibanju in orientaciji v prostoru.
SIST 1186 : 2025
Kadar TTVS dopolnjujejo tudi drugi elementi, ki so pomembni za orientacijo (npr. zvočni semaforji, tipni
napisi), govorimo o taktilnem vodilnem sistemu (TVS).

Če vodilni sistem omogoča orientacijo od izhodišča do cilja (to pomeni, da je zasnovan zvezno, brez
prekinitev od izhodišča do cilja), govorimo o vodilni poti.

Poleg upoštevanja osnovnih pravil iz prejšnjega poglavja je treba do objektov in programskih območij v
javni rabi (kot so mestni parki, trgi, prireditveni prostori, tržnice, kopališča, otroška igrišča itd.) nujno
zagotoviti vodilne poti, ki omogočajo dostop tudi ljudem z okvarami vida. Pri načrtovanju posameznega
območja naj se zato predvidi vsaj eno vodilno pot, ki povezuje glavne funkcionalne točke.

Vsaka vodilna pot se začne na neki smiselni izhodiščni točki (npr. avtobusnem postajališču) in vodi do
cilja (npr. javne ustanove). Ljudje z okvarami vida se po prostoru običajno gibljejo tako, da sledijo tipno,
vidno in zvočno zaznavnim elementom s pomočjo bele palice ali stopal ob uporabi sluha, tipa in
morebitnih ostankov vida. Vsaka prekinitev na vodilni poti lahko pomeni, da človek z okvaro vida izgubi
orientacijo in zaide. Uvajanje posameznih taktilnih oznak, ki niso medsebojno povezane v sistem,
večinoma ne omogoča dobre orientacije. Izjema so opozorilne taktilne oznake na nevarnih točkah (npr.
ob vozišču na prehodu za pešce), ki so pomembne in nujne ne glede na njihovo povezanost v sistem.

Kadar vodilna pot poteka skozi večje območje in se ureja v daljšem časovnem obdobju oziroma v več
projektih, se pogosto pojavijo težave zaradi neusklajenosti projektov (pojavi se več nepovezanih vodilnih
poti, kar pomeni težjo orientacijo). Zato je priporočljivo, da se za mesta in večje komplekse (npr.
zdravstveni in izobraževalni centri, potniški terminali, rekreacijska območja itd.) izdelajo načrti
2)
taktilnega vodilnega sistema (načrti TVS). V načrtih se skupaj z reprezentativno invalidsko
organizacijo za slepe in slabovidne ter strokovnjaki s področja slepote in slabovidnosti (tiflopedagoška
stroka) določi, katere povezovalne poti so pomembne. Na ta način se racionalizira izvajanje TVS, saj se
zvezno opremlja najbolj smiselne poti in izvedbo usmerja tako, da so učinki najboljši.

TVS v osnovi sestavljajo vodilni robovi, talni taktilni elementi, vizualno kontrastne oznake nevarnih točk
(npr. oznake robov stopnic in oznake ovir), dopolnjujejo pa jih še informacije v različnih oblikah (npr.
napisi, tipni napisi v brajici, zvočne informacije, tipke za priklic pomoči osebja). Vsi elementi TVS morajo
biti med seboj dobro povezani, da bi lahko ljudje z okvarami vida dobili ustrezno predstavo o prostoru
in ga uporabljali.
2)
Načrt TVS je lahko del Strateškega načrta dostopnosti, ki ga pripravi občina v skladu z 32. členom Gradbenega zakona (GZ-
1).
SIST 1186 : 2025
Legenda
A standardna talna taktilna oznaka, ki označuje vstopno mesto avtobusnega postajališča

B informativna tabla (z vidnimi in tipnimi oziroma zvočnimi informacijami)

C nestandardne talne taktilne oznake (granitne kocke), ki povezujejo vodilna robova in označujejo gostinski vrt

D  vodilni rob (npr. pročelje stavbe, rob zelenice)

E zvočni semafor (s tipnimi informacijami)

F standardne talne taktilne oznake, ki označujejo prehod za pešce

G zvonec (tipno in vizualno označen ter povezan z recepcijo)

H parkirno mesto, rezervirano za vozila invalidov

I nestandardne talne taktilne oznake, ki označujejo glavni vhod v stavbo

J nestandardne talne taktilne oznake, ki označujejo stranski vhod v stavbo

Slika 1: Ustrezno zasnovana vodilna pot

Za ljudi z okvarami vida je možen samostojen dostop od avtobusnega postajališča do stavbe po varnih
površinah za pešce, saj so elementi TVS med seboj ustrezno povezani. Preprost dostop je omogočen
tudi z rezerviranega parkirnega mesta za invalide.
SIST 1186 : 2025
Legenda
A standardna talna taktilna oznaka, ki označuje vstopno mesto avtobusnega postajališča

B informativna tabla (z vidnimi in tipnimi oziroma zvočnimi informacijami)

C vodilni robovi niso povezani, gostinski vrt prekinja vodilno pot

D vodilni rob (npr. pročelje stavbe, rob zelenice)

E zvočni semafor (s tipnimi informacijami)

F  standardne talne taktilne oznake, ki označujejo prehod za pešce

G zvonec
H glavni vhod v stavbo
I  stranski vhod v stavbo
Slika 2: Nepovezani elementi taktilnega vodilnega sistema

Površine za pešce niso ustrezno povezane, zato je vodilna pot prekinjena. Samostojni dostop za ljudi z
okvaro vida od avtobusnega postajališča do stavbe je v tem primeru onemogočen, kljub temu da so
nekateri elementi TVS ustrezno načrtovani.
SIST 1186 : 2025
5.1 Vodilni rob
Ljudje z okvarami vida se pri gibanju orientirajo predvsem s pomočjo robov poti. Vodilni rob je lahko
fasada stavbe, zid, ograja, robnik ali zgolj očitna razlika v teksturi med potjo in okoliško površino.
Uporabniki bele palice robu sledijo s palico. Če je rob primerno kontrasten, pri orientaciji lahko pomaga
tudi slabovidnim. V primeru višjih robov (kot so stavbe, zidovi, ograje itd.) so ti pomembni tudi za
orientacijo s pomočjo eholokacije, saj se zvok od njih odbija na različne načine in tako posreduje
dodatne informacije o prostoru. Ljudje z okvarami vida večinoma sledijo notranjemu robu poti, torej
tistemu robu, ki ni ob cesti ali drugi nevarni površini.

Pomembno je, da so vodilni robovi:

– zvezni in preprosto oblikovani,

– prosti (vsa oprema mora biti umaknjena od roba),

– dobro zaznavni (dobro zaznaven je rob v primeru višinske razlike (npr. robnik višji od 3 cm, stena
stavbe) ali v primeru velike razlike v svetlosti in teksturi med sosednjima površinama (npr. razlika
med svetlo trdo betonsko potjo in mehko zeleno travo),

– dobro vzdrževani (pomembno je predvsem vzdrževanje zasaditve ob robu poti, tako da ne posega
v prosti koridor poti).
Vsi elementi na vodilni poti ali ob robu poti (npr. rešetke, ograje, pokrovi) morajo biti zasnovani tako, da
se prepreči zatikanje bele palice.

5.2 Talni taktilni elementi
Na površinah, kjer so vodilni robovi prekinjeni, kjer gre za zelo kompleksne oziroma nevarne situacije
(npr. potniški terminali, prehodi za pešce) ali velike enotne površine (npr. trgi), se ljudje z okvarami vida
zelo težko orientirajo. Tam se za izboljšanje orientacije in varnosti uporabljajo talni taktilni elementi. Ti
so lahko ovira za druge uporabnike (npr. ljudi z gibalnimi oviranostmi), zato je zelo pomembno, da jih
nameščamo samo na mestih, kjer orientacije ne moremo zagotoviti na drugačen način (npr. z vodilnimi
robovi).
Legenda
1 pešec hodi ob vodilnem robu, dodatne vodilne linije niso potrebne

2 vzporedno z vodilnim robom je položena taktilna vodilna linija, ki je nepotrebna (ovira za osebe z gibalno oviranostjo, večji
stroški izvedbe in vzdrževanja)

Slika 3: Prikaz ustrezno načrtovane poti (1) in poti z odvečnimi elementi TTVS (2)

Robov na vodilni poti, ki imajo prekinitve krajše od 5 m, ni nujno povezovati s talnimi taktilnimi elementi,
če se robovi nadaljujejo v isti smeri (npr. prekinitve na dovozih). Uporabniki bele palice namreč lahko
nekaj metrov sledijo isti smeri tudi, če je rob prekinjen.

Za izboljšanje orientacije se talni taktilni elementi uporabljajo v naslednjih primerih:

– sklenitev dveh nepovezanih robov,

– vodenje po kompleksnih prostorih (npr. potniški terminali),
SIST 1186 : 2025
– vodenje čez široke površine (npr. trgi),

– označevanje pomembnih točk (npr. vhodi v objekte, informativne table).

Za izboljšanje varnosti se talni taktilni elementi uporabljajo v naslednjih situacijah:

– označevanje roba vozišča, kjer sta pločnik in vozni pas višinsko izenačena,

– vodenje čez cesto na prehodih za pešce,

– opozarjanje na višinske razlike (npr. stopnice),

– opozarjanje na nevarne točke (npr. ovira),

– označevanje robov nevarnih površin.

Talni taktilni elementi so nestandardni taktilni elementi in standardne taktilne oznake.

Nestandardni talni taktilni elementi so zelo priporočljivi, saj se z njimi lahko nevsiljivo oblikuje
univerzalno dostopen prostor. Njihova površina mora biti izrazito tipno kontrastna glede na okoliško
površino, pri tem pa ne smejo ovirati vožnje z vozičkom in drugimi pripomočki s kolesi in ne smejo biti
nevarni za spotikanje ali zdrs.

Standardne taktilne oznake so oznake, katerih struktura je natančno predpisana, tako da omogoča
optimalno zaznavanje. Standardne taktilne oznake se uporablja predvsem v prometu (npr. vodenje čez
prehode za pešce, označevanje avtobusnih postajališč) in v orientacijsko zahtevnih primerih, kjer je
treba označevati tudi križišča vodilnih poti.

Urejeni vodilni robovi so temelj za uspešno orientacijo ljudi z okvarami vida, taktilne oznake jih
le dopolnjujejo. Zato se pri načrtovanju vodilne poti upošteva naslednji vrstni red:

1) določitev vodilnih robov, ki se jih lahko uporablja pri orientaciji na vodilni poti,

2) dopolnitev vodilnih robov z nestandardnimi taktilnimi elementi,

3) načrtovanje standardnih taktilnih oznak na mestih, kjer je to nujno zaradi varnosti in
orientacije (predvsem prehodi za pešce in prostori s kompleksnejšo orientacijo).

6 Zaznavnost talnih taktilnih elementov

Predpogoj za učinkovitost informacije, ki jo posreduje talni taktilni element, je izrazit taktilni kontrast v
primerjavi z okoliškim tlakom, ki ga običajno podpira tudi vizualni kontrast.

6.1 Tipna zaznavnost
Taktilni elementi morajo biti dobro zaznavni z belo palico in stopali. V primeru nestandardnih taktilnih
elementov se je glede taktilne zaznavnosti treba čim bolj približati lastnostim standardnih oznak.
Upoštevati je treba, da so elementi, ki so izbočeni glede na okoliški tlak, bolje zaznavni z belo palico in
stopali kot elementi, ki so glede na okoliški tlak poglobljeni. Taktilni elementi morajo biti oblikovani in
izdelani tako, da niso nevarni za zdrs ali spotikanje in da so ob dobri taktilni zaznavnosti in trajnosti tudi
enostavno prevozni s pripomočki na kolesih. Izbokline oziroma vdolbine zato ne smejo presegati 5 mm.
Eden od možnih materialov za uporabo v kombinaciji z asfaltom ali drugo homogeno gladko površino
so granitne kocke (grobo obdelane, npr. klane). Uporabljajo se lahko tudi taktilne rešetke za
odvodnjavanje, ki so posebej specificirane za namen taktilnega vodenja.

SIST 1186 : 2025
6.2 Vidna zaznavnost
Če so taktilni elementi vizualno kontrastni glede na okoliški tlak, so lahko uporabni tudi za ljudi z ostanki
vida, ki ne uporabljajo bele palice. Vizualni kontrast taktilnih elementov je treba določati glede na okolico.
Pri tem je treba paziti, da prostor ni preveč nasičen z močnimi vizualnimi informacijami, saj je to lahko
moteče za nekatere skupine funkcionalno oviranih oseb (npr. za ljudi z zmanjšanimi kognitivnimi
zmožnostmi pa tudi osebe z nekaterimi okvarami vida). Pri določanju vizualnega kontrasta je zato nujen
premislek, ali je konkretni tipni element pomemben tudi za slabovidne ali pa imajo oni v prostoru že
nadomestno vizualno informacijo.

PRIMER: Prehod za pešce je
...