SIST 1186:2016

SLOVENSKI oSIST 1186

STANDARD
april 2016














Talni taktilni vodilni sistem za slepe in slabovidne

Tactile Walking Surface Indicators (TWSIs) for Blind and Partially Sighted
























Referenčna oznaka
ICS 11.180.30; 91.010.99 oSIST 1186:2016 (sl)


Nadaljevanje na straneh od 2 do 29



© 2016-04. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------
oSIST 1186 : 2016

NACIONALNI UVOD
Slovenski standard SIST 1186 (sl), Talni taktilni vodilni sistem za slepe in slabovidne, 2016, je izvirni
standard in ima status slovenskega nacionalnega standarda.

NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski standard SIST 1186:2016 je pripravila posebna delovna skupina pod okriljem Strokovnega
sveta SIST za splošno področje.
Privzem mednarodnega oziroma evropskega standarda trenutno ni mogoč, ker še nista izdelana.
Odločitev za izdajo tega standarda je dne -------------- sprejel Strokovni svet SIST za splošno
področje.
ZVEZA S STANDARDI
SIST ISO 21542 Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja
OPOMBA
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

















POMEMBNO: Logotip "v barvah" na platnicah te publikacije opozarja, da vsebuje barve, ki so potrebne
za pravilno razumevanje njene vsebine. Uporabniki morajo zato tiskati ta dokument z barvnim
tiskalnikom.
2

---------------------- Page: 2 ----------------------
oSIST 1186 : 2016
VSEBINA Stran

Uvod . 5
1 Namen in področje standarda . 6
2 Zveza s standardi . 6
3 Izrazi in definicije . 7
4 Osnovna izhodišča za urejanje prostora, dostopnega za ljudi z okvarami vida . 9
5 Talni taktilni vodilni sistem (TTVS) . 9
5.1 Robovi .10
5.2 Taktilne oznake .10
6 Zaznavnost taktilnih oznak .11
6.1 Tipna zaznavnost .11
6.2 Vidna zaznavnost .11
6.3 Spremljevalni pas .11
7 Struktura standardnih taktilnih oznak .12
7.1 Rebrasta struktura standardnih taktilnih oznak .13
7.2 Čepasta struktura standardnih taktilnih oznak .14
7.3 Rebrasta in čepasta struktura standardnih oznak iz naravnega kamna .15
7.4 Rebrasta struktura standardnih oznak iz materialov za debeloslojne označbe .18
8 Osnovna pravila nameščanja standardnih taktilnih oznak .19
8.1 Vodilne oznake (vodilna linija) .19
8.2 Opozorilne oznake .21
8.3 Obvestilne oznake .23
8.4 Posebne oznake .25
8.4.1 Oznaka vstopnega mesta .25
8.4.2 Oznaka meje nevarnega območja .27
9 Taktilne oznake v notranjih prostorih .27
10 Vgradnja, nadzor in vzdrževanje taktilnih oznak .28
10.1 Vgradnja .28
10.2 Nadzor .28
10.3 Vzdrževanje .28

Slike
Slika 1: Spremljevalni pas .12
Slika 2: Rebrasta struktura: tloris, prerez in izometrična risba .13
Slika 3: Čepasta struktura: tloris, prerez in izometrična risba .14
Slika 4: Rebrasta struktura plošč iz naravnega kamna .15
Slika 5: Čepasta struktura plošč iz naravnega kamna .16
Slika 6: Stik rebraste in čepaste strukture pri kamnitih taktilnih ploščah .17
Slika 7: Rebrasta struktura iz materialov za debeloslojne označbe .18
Slika 8: Vodilna linija .20
3

---------------------- Page: 3 ----------------------
oSIST 1186 : 2016

Slika 9: Sprememba smeri na vodilni liniji, manjša ali enaka 45° .21
Slika 10: Primer opozorilnega pasu na nivojskem prehodu za pešce .22
Slika 11: Primer opozorilnega pasu na semaforiziranem prehodu za pešce
s poglobljenim robnikom .22
Slika 12: Obvestilna polja, ki označujejo spremembo smeri .23
Slika 13: Obvestilno polje, ki označuje pomemben element ob poti .24
Slika 14: Obvestilno polje, ki označuje začetek vodenja po širokih površinah (npr. po trgu) .24
Slika 15: Obvestilni pas, ki označuje začetek vodenja po širokih površinah .25
Slika 16: Primer postavitve oznake vstopnega mesta na avtobusnem postajališču .26
Slika 17: Primer pripenjanja oznake vstopnega mesta na vodilno linijo na postajališču,
kjer čez čakališče vodi vodilna linija .27
Slika 18: Vgradnja taktilnih plošč na zunanjih površinah .28














4

---------------------- Page: 4 ----------------------
oSIST 1186 : 2016
Uvod

Zaradi staranja prebivalstva se odstotek ljudi z okvarami vida, predvsem slabovidnih, stalno povečuje.

Slepi in slabovidni se pri gibanju in orientaciji opirajo na različne vrste informacij. Slepi se v prostoru
večinoma orientirajo s pomočjo tipa in zvoka. Za slabovidne so predvsem pomembne vidne
informacije, ki pa so jim dostopne le, če so izrazite (močan vizualni kontrast, veliki, ustrezno
postavljeni znaki).

Za dobro načrtovanje prostora, dostopnega vsem, je tako zelo pomembno upoštevanje tipne, vidne in
zvočne komponente prostora.

Ljudje z okvarami vida lahko taktilne informacije pridobivajo s pomočjo bele palice ali prek stopal ter
prstov, kadar so to napisi in znamenja. Za ljudi, ki imajo nekaj ostankov vida, sta izjemnega pomena
dobra razsvetljava in močan vizualni kontrast. Pri gibanju si pomagajo še z raznimi povečevalnimi
pripomočki, psi vodiči in eholokacijo.

Ta standard podaja nekaj osnovnih informacij o talnem taktilnem vodilnem sistemu (TTVS), ki je eden
od pomembnejših ukrepov za zagotavljanje dostopnosti za slepe in slabovidne ter temelji na taktilnem
in vizualnem kontrastu.
5

---------------------- Page: 5 ----------------------
oSIST 1186 : 2016

Talni taktilni vodilni sistem za slepe in slabovidne

1 Namen in področje standarda
Standard je namenjen prostorskim načrtovalcem kot eno od izhodišč za načrtovanje odprtega
prostora, dostopnega za vse uporabnike. Z upoštevanjem standarda se lahko izboljša gibanje ljudi z
okvarami vida, posledično pa tudi njihova samostojnost in kakovost življenja. Standard temelji na
nacionalnih in mednarodnih dokumentih, ki predvidevajo enakopravnost vseh ljudi ne glede na njihove
različne sposobnosti in zmožnosti. Dostopnost grajenega okolja je eden od ključnih vidikov, ki lahko to
enakopravnost omogočijo.

Standard temelji na naslednjih podlagah:

1. Ustava Republike Slovenije opredeljuje invalidnost kot eno od osebnih okoliščin, na podlagi
katere posameznik ne sme biti diskriminiran, sočasno pa zaradi te iste osebne okoliščine daje
pravno podlago za dodatno zaščito posameznika z invalidnostjo.

2. Konvencija o pravicah invalidov v svojem 9. členu države pogodbenice zavezuje, da
omogočijo invalidom neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja ter da
sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do
fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij.

3. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/2010) določa sprejemanje
ukrepov, ki se nanašajo na odstranitev grajenih ovir v objektih, v katerih ponujajo blago in
storitve, ki so na voljo javnosti. Določa tudi opremljanje objektov z gradbenimi in tehničnimi
napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi
tehničnimi prilagoditvami. Po tem zakonu mora biti zagotovljena tudi enakopravna dostopnost do
prevoza v cestnem in železniškem prometu ter pomorski in notranji plovbi.

4. Zakon o graditvi objektov predpisuje enakopravnost pri dostopnosti do objektov v javni rabi,
tako da pri projektiranju določa ukrepe, ki zagotavljajo ljudem z oviranostmi dostop, vstop in
uporabo objektov.

5. Slovenski standard SIST ISO 21542:2012, Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost
grajenega okolja, obravnava splošno dostopnost do grajenega okolja. Ta standard SIST
1186:2016 upošteva njegove osnovne smernice in ga nadgrajuje v delih, kjer so predvidene
nacionalne nadgradnje (npr. podrobne opredelitve talnega taktilnega vodilnega sistema), ter v
delih, ki jih standard SIST ISO 21542:2012 ne obravnava (npr. odprti prostor).

6. Standard DIN 32984:2011, Bodenindikatoren im öffentlichen Raum, je v delu, ki opredeljuje
tehnične in geometrijske značilnosti taktilnih oznak (str. 10–17, z upoštevanjem popravka iz
oktobra 2012), prenesen v ta standard.

7. V standardu so upoštevani tudi veljavni predpisi z drugih področij, ki vplivajo na uvajanje tega
standarda, npr. predpisi iz železniškega prometa (Uredba Evropske komisije o TSI v zvezi z
dostopnostjo sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe) in predpisi v zvezi s
cestnim prometom (Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o prometni signalizaciji in opremi na
javnih cestah, Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, Pravilnik o avtobusnih postajališčih
itd.).

2 Zveza s standardi
Za uporabo tega standarda so nujno potrebni spodaj navedeni dokumenti. Pri datiranih sklicevanjih
velja samo navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja dokumenta
(vključno z dopolnili).
SIST ISO 21542 Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja
6

---------------------- Page: 6 ----------------------
oSIST 1186 : 2016
3 Izrazi in definicije
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi in definicije:

3.1
bela palica
medicinsko-tehnični pripomoček, s katerim ljudje z okvarami vida zaznavajo ovire in vodilne elemente
in si tako pomagajo pri hoji in orientaciji

3.2
čepasta struktura
površinska struktura standardnih taktilnih oznak, ki ljudi z okvarami vida opozarja na nevarnosti (rob
vozišča, višinske spremembe) ali jih obvešča o ključnih točkah v prostoru (križišča, spremembe smeri)

3.3
čepi
izbočeni elementi, praviloma izdelani v obliki prirezanih stožcev ali prirezanih piramid, ki sestavljajo
čepasto strukturo standardnih taktilnih oznak

3.4
eholokacija
način orientiranja v prostoru, pri katerem se slepa oseba orientira s pomočjo zaznavanja različnega
odboja zvokov od predmetov

3.5
kompleksna križišča
križišča, kjer se dve dvopasovni cesti ne sekata pod pravim kotom, kjer se seka ali zliva več cest, kjer
so prehodi za pešce zaradi delitve voznih pasov in kolesarskih stez dolgi oziroma ločeni z otoki, kjer
se predvideva velika množica ljudi ali kjer je zaradi drugih vzrokov orientacija ljudi z okvarami vida
lahko otežena

3.6
kompleksno taktilno vodenje
sistem taktilnih oznak, ki je sestavljen iz vodilnih, opozorilnih in obvestilnih oznak ter se uporablja za
vodenje čez krožišča, kompleksna križišča in druge prostore z zahtevno orientacijo, npr. postaje
potniškega prometa

3.7
nestandardne oznake
talne taktilne oznake, ki nadomeščajo standardne taktilne oznake, kadar z njimi niso označene
prometne površine in/ali nevarne situacije, temveč se uporabljajo za manj zahtevno orientacijo,
vodenje in obveščanje

3.8
načrt TTVS
strateški načrt talnega taktilnega vodilnega sistema (TTVS), ki se izdela na ravni občine, mesta ali
zaključenega kompleksa (zdravstveni centri, potniški terminali itd.)

3.9
obvestilne oznake
talne taktilne oznake, ki s svojo strukturo in vizualnim kontrastom ljudi z okvarami vida obveščajo o
spremembi smeri ali pomembnih točkah na poti (vhodi v stavbe, informativne table itd.)

3.10
opozorilne oznake
oznake, ki s svojo strukturo in vizualnim kontrastom ljudi z okvarami vida opozarjajo na
talne taktilne
nevarnosti na poti
7

---------------------- Page: 7 ----------------------
oSIST 1186 : 2016

3.11
rebra
podolgovati izbočeni vzporedni elementi, ki sestavljajo rebrasto strukturo standardnih taktilnih oznak

3.12
rebrasta struktura
površinska struktura standardnih taktilnih oznak, ki s smerjo vzporednih reber ljudem z okvarami vida
nakazuje smer gibanja po prostoru

3.13
rob, vodilni rob
stik med površino (npr. potjo) in sosednjo površino (npr. fasado objekta). Če je rob taktilno in vizualno
kontrasten, mu ljudje z okvarami vida lahko sledijo s palico ali ostanki vida in se z njegovo pomočjo
orientirajo

3.14
spremljevalni pas
pas s čim bolj gladko površino, ki se uporabi, kadar taktilne oznake niso dovolj kontrastne glede na
okolico. Z njim se povečata tipna in vidna zaznavnost taktilne oznake

3.15
standardne taktilne oznake
talne taktilne oznake, ki so sestavljene iz predpisano oblikovanih gradnikov (čepov oziroma reber),
postavljenih v točno določenih razdaljah in na točno določen način, tako da zagotavljajo optimalno
tipno in vidno zaznavnost ob različnih pogojih

3.16
taktilni kontrast
zaznavna razlika v teksturi tlaka, ki omogoča človeku, da s stopali ali belo palico del površine loči od
drugega dela površine

3.17
talna taktilna oznaka
taktilno zaznavna in vizualno kontrastna površina, ki osebi z okvaro vida omogoča, da s pomočjo bele
palice, stopal ali ostanki vida zazna smer gibanja (vodilne oznake), spremembe (obvestilne oznake)
ali nevarnosti v prostoru (opozorilne oznake)

3.18
talni taktilni vodilni sistem, TTVS
sistem, ki omogoča vodenje osebe z okvarami vida. Sestavljajo ga robovi in taktilne oznake
(standardne in nestandardne), dopolnjujejo pa ga zvočne informacije in opozorila ter tipni napisi in
znamenja. Vsi elementi TTVS morajo biti medsebojno povezani tako, da omogočajo ljudem z
okvarami vida samostojno orientacijo in gibanje od izhodišča do cilja

3.19
vizualni kontrast
občutna razlika v svetlosti ali barvi, ki omogoča človeku z ostanki vida, da neki del površine loči od
drugega dela površine

3.20
vodilne oznake
talne taktilne oznake, ki ljudem z okvarami vida nakazujejo smer gibanja tam, kjer je orientacija
otežena

8

---------------------- Page: 8 ----------------------
oSIST 1186 : 2016
3.21
vodilne poti
poti, določene z načrtom TTVS, ki so dopolnjene s tipno in vidno zaznavnimi elementi ter
informacijami v različnih oblikah, tako da jih lahko samostojno uporabljajo tudi slepi in slabovidni

4 Osnovna izhodišča za urejanje prostora, dostopnega za ljudi z okvarami vida

Da bi bil prostor dostopen vsem in da bi torej omogočal samostojno gibanje tudi slepim in slabovidnim,
je pri njegovem načrtovanju treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, ki so opisana v nadaljevanju.

Materiali za tlakovanje morajo biti:
- protizdrsno obdelani,
– nebleščeči (zelo odsevni materiali so neprimerni, saj bleščanje slabovidnim izjemno poslabša
zaznavanje z njihovimi ostanki vida),
- odporni proti barvnim in svetlobnim spremembam ter obrabi zaradi okoljskih in drugih vplivov,
- enostavni za vzdrževanje.

Neustrezni so močno kontrastni geometrijski vzorci v tlaku, ki otežujejo zaznavanje globine in
povzročajo vrtoglavico. Kontrast naj bo uporabljen tako, da izboljšuje orientacijo. Neprimerni so tudi
materiali z izrazito površinsko strukturo, ki je nevarna za spotikanje.

Oprema na peščevih površinah mora biti vizualno kontrastna glede na okolico (ali označena v skladu
s standardom SIST ISO 21542). Neprimerna je oprema, ki je v višini ramen oziroma glave širša kot pri
tleh in je tako ni mogoče zaznati z belo palico (npr. nekateri oglasni panoji, nadstreški avtomatov). Če
je postavitev takšne opreme neizogibna, mora imeti na tleh dodatno oznako, ki opozarja na oviro (glej
SIST ISO 21542).

Prostor mora biti ustrezno osvetljen (glej SIST ISO 21542).

Nevarne situacije (npr. prečkanja prometnic) in elementi, ki bi zaradi odsotnosti vida lahko pomenili
morebitno nevarnost (npr. višinske razlike na poteh), morajo biti označeni tako, da so zaznavni s
tipom, ostanki vida in/ali sluhom.

5 Talni taktilni vodilni sistem (TTVS)

Poleg upoštevanja zgoraj omenjenih osnovnih pravil je treba do objektov in programskih območij (kot
so mestni parki, trgi, prireditveni prostori, tržnice, kopališča, otroška igrišča itd.) v čim večji možni meri
zagotoviti vodilne poti, ki omogočajo dostopnost za slepe in slabovidne. Vodilne poti so del širšega
sistema, poimenovanega talni taktilni vodilni sistem (TTVS). TTVS je sistem vodilnih poti, ki omogoča
vodenje slepih in slabovidnih od izhodišča do cilja.

Najpomembnejše pravilo pri načrtovanju TTVS je, da so vodilne poti sklenjene. Pri načrtovanju
posameznega območja naj se zato predvidi čim večje število vodilnih poti, ki omogočajo dostop do
objektov, programskih območij in postajališč javnega potniškega prometa.

Vsaka vodilna pot se začne na neki smiselni izhodiščni točki (npr. avtobusnem postajališču) in vodi do
cilja (npr. javne ustanove). Slepi in slabovidni se po prostoru gibljejo največkrat tako, da sledijo tipno,
vidno in zvočno zaznavnim elementom s pomočjo bele palice ali stopal ob uporabi sluha, tipa in
morebitnih ostankov vida. Vsaka prekinitev na vodilni poti lahko pomeni, da slepi (slabovidni) izgubi
orientacijo in zaide. Uvajanje posameznih taktilnih oznak, ki niso medsebojno povezane v sistem,
večinoma ne omogoča dobre orientacije. Izjema so opozorilne taktilne oznake na nevarnih točkah
(npr. rob cestišča, prehod čez železnico in podobno), ki so pomembne in nujne ne glede na njihovo
povezanost v sistem.

9

---------------------- Page: 9 ----------------------
oSIST 1186 : 2016

Vodilne poti so lahko zaradi različnih vzrokov prekinjene (npr. ker izvedba poteka v fazah in so v
vmesnem času deli poti nedokončani ali ker prihaja do obnove ali gradnje na trasi poti). V takšnih
primerih je zelo pomembno, da se vodilna pot ne konča sredi velike odprte površine (npr. trga), od
koder slepi zelo težko najdejo pot naprej, temveč se začasno konča na neki drugi smiselni točki, ki
omogoča orientacijo (npr. rob objekta).

Priporočljivo je, da se za mesta in večje komplekse (npr. zdravstveni centri, potniški terminali itd.)
izdelajo strateški načrti vodilnih poti za slepe in slabovidne (načrti TTVS). V načrtih se skupaj s
predstavniki slepih in slabovidnih določi, katere povezovalne poti so pomembne in katere neustrezne.
Na ta način se racionalizira izvajanje TTVS, saj se opremljajo le najbolj smiselne poti in predvidi
faznost izvedbe tako, da so učinki najboljši.

Osnovni gradniki vodilnih poti so tipno in vidno zaznavni robovi in oznake, zvočne oznake in opozorila
(npr. zvočni semaforji) ter vizualno kontrastne oznake (npr. oznake robov stopnic in oznake ovir).
Osnovne gradnike dopolnjujejo še informacije v različnih oblikah (npr. napisi, tipni napisi v brajici,
zvočne informacije, osebna asistenca).

Zelo pomembno je, da se pri načrtovanju vodilnih poti upoštevajo vsi gradniki, saj morajo biti med
1)
seboj dobro povezani, da bi lahko ljudje z okvarami vida dobili ustrezno predstavo o prostoru.

5.1 Robovi

Ljudje z okvarami vida se pri gibanju orientirajo predvsem s pomočjo robov poti. Rob je lahko fasada
stavbe, ob kateri hodijo, zid, ograja, robnik ali zgolj očitna razlika v teksturi med potjo in okoliško
površino. Uporabniki bele palice sledijo robu s palico, slabovidni pa ga, če je primerno kontrasten,
lahko vidijo in mu tako sledijo. Kadar so robovi višji (kot so stavbe, zidovi, ograje itd.), so ti pomembni
tudi za orientacijo s pomočjo eholokacije, saj se zvok od njih različno odbija in tako daje dodatne
informacije o prostoru. Ljudje z okvarami vida večinoma sledijo notranjemu robu poti, torej tistemu
robu, ki ni ob cesti ali drugi nevarni površini.

Pomembno je, da so robovi vodilnih poti:
– čimbolj sklenjeni ter enostavno in jasno oblikovani,
– prosti (da je vsa oprema umaknjena izven poti vsaj 60 cm od roba),
– dobro zaznavni (dobro zaznaven je rob z jasno višinsko razliko (npr. stena stavbe, ograja, robnik,
višji od 3 cm) ali z veliko razliko v svetlosti in teksturi med sosednjima površinama (npr. razlika
med svetlo trdo betonsko potjo in mehko zeleno travo)),
– dobro vzdrževani (pomembna so predvsem vzdrževanje zasaditve ob robu poti, tako da ne
posega v koridor poti (obrezovanje nizkih vej dreves ob poti, vzdrževanje živih meja itd.),
vzdrževanje robnikov, obnavljanje poškodb na poti itd.).

Vsi elementi na vodilni poti ali ob robu poti (npr. rešetke, ograje, pokrovi) morajo biti zasnovani tako,
da se prepreči zatikanje bele palice.

5.2 Taktilne oznake

Na površinah, kjer so robovi prekinjeni ali niso dovolj jasni, kjer so situacije zelo kompleksne oziroma
nevarne (npr. potniški terminali, prehodi za pešce) ali kjer so površine velike in enotne (npr. trgi), slepi
in slabovidni zelo težko najdejo pot. Tam je treba za izboljšanje orientacije in varnosti uporabiti taktilne
oznake.

1)
 S tipom lahko posameznik zazna le stvari, ki so v njegovi neposredni bližini. Če je tipni napis postavljen nekaj metrov stran
od talne taktilne oznake, ga slepi ne bo našel in prebral, zato je nekoristen.

Zvočni semaforji poleg informacije o tem, ali je prižgana zelena ali rdeča luč, slepim in slabovidnim služijo tudi kot
orientacijska točka, zato je pomembno, da se njihova lokacija načrtuje skupaj s taktilnimi oznakami.

10

---------------------- Page: 10 ----------------------
oSIST 1186 : 2016
Za izboljšanje orientacije se taktilne oznake uporabljajo v naslednjih situacijah:
– za vodenje po kompleksnih prostorih (npr. potniški terminali),
– za vodenje čez široke enotne površine (npr. trgi),
– za označevanje pomembnih točk (npr. vhodi v objekte, informativne table),
– za sklenitev dveh nepovezanih robov.

Za izboljšanje varnosti se taktilne oznake uporabljajo v naslednjih situacijah:
– za označevanje roba vozišča, kjer sta pločnik in vozni pas višinsko izenačena,
– za vodenje čez cesto na prehodih za pešce,
– za opozarjanje na višinske razlike (npr. stopnice),
– za opozarjanje na nevarne točke (npr. ovira),
– za označevanje robov nevarnih površin (npr. rob železniškega perona).

Taktilne oznake obsegajo standardne in nestandardne taktilne oznake. Standardne oznake so tiste,
katerih struktura je natančno predpisana, tako da omogoča optimalno zaznavanje. Standardne
oznake se lahko uporabljajo v vseh zgoraj naštetih situacijah.
Nestandardne oznake se lahko uporabljajo v primerih, ko se zagotavljata manj zahtevna orientacija in
vodenje. V teh primerih se standardni gradniki nadomestijo z drugimi gradniki s podobnimi tipno in
vidno zaznavnimi lastnostmi (npr. granitne kocke, tekstilne obloge). Pred uporabo takšnih gradnikov
za taktilno označevanje se je treba prepričati o njihovi primernosti pri reprezentativni organizaciji za
slepe in slabovidne.

6 Zaznavnost taktilnih oznak

Prvi pogoj za učinkovitost informacije, ki jo posreduje taktilna oznaka, je izrazit vizualni, taktilni in po
možnosti tudi akustični kontrast v primerjavi z okoliškim tlakom. Taktilne oznake morajo biti oblikovane
in izdelane tako, da niso nevarne za zdrs ali spotikanje in da so ob dobri tipni zaznavnosti in trajnosti
tudi enostavno prevozne za ljudi na vozičkih. Izbokline oziroma vdolbine zato ne smejo presegati
5 mm. Taktilna oznaka mora imeti bolj grobo površino kot obdajajoči tlak. Kadar tega ni mogoče
zagotoviti, je treba dodati spremljevalni pas (glej 6.3).

6.1 Tipna zaznavnost

Taktilne oznake morajo biti dobro zaznavne z belo palico in stopali. Pri nestandardnih taktilnih
oznakah se je treba glede tipne zaznavnosti čim bolj približati lastnostim standardnih oznak (glej točko
7). Upoštevati je treba, da so elementi, ki so izbočeni glede na okoliški tlak, bolje zaznavni z belo
palico in stopali kot elementi, ki so glede na okoliški tlak poglobljeni.

6.2 Vidna zaznavnost

Taktilne oznake se morajo vizualno jasno ločiti od okoliškega tlaka. Na ta način so lahko uporabne
tudi za ljudi z ostanki vida, ki večinoma ne uporabljajo bele palice. Pri tem je treba upoštevati zahteve
v zvezi z vizualnim kontrastom iz standarda SIST ISO 21542.

6.3 Spremljevalni pas

Kadar vizualni in/ali taktilni kontrast ni zadosten, je treba ob taktilnih oznakah predvideti še
spremljevalni pas oziroma površine, ki zagotovijo ustrezen kontrast (slika 1). Če je okoliški tlak
hrapav, razpokan ali kontrastno neizrazit, slepi in slabovidni slabo ali sploh ne razpoznajo taktilnih
oznak. Spremljevalni pas mora imeti čim bolj gladko površino. Taktilni oznaki se praviloma doda
spremljevalni pas na obeh straneh v širini najmanj 60 cm, da se tako poveča tipna zaznavnost
oznake.
11

---------------------- Page: 11 ----------------------
oSIST 1186 : 2016



Legenda:
A taktilna oznaka
B spremljevalni pas v širini najmanj 60 cm
C okoliški tlak

Slika 1: Spremljevalni pas

7 Struktura standardnih taktilnih oznak

Standardne taktilne oznake so dveh vrst glede na njihovo strukturo: oznake s čepasto strukturo in
oznake z rebrasto strukturo. Čepasta struktura se uporablja tam, kjer sta potrebni večja pozornost in
pazljivost, rebra pa z nakazovanjem smeri vodijo in usmerjajo, uporabljajo pa se tudi za nekatere
posebne oznake (npr. označitev vstopnega mesta na avtobusnem postajališču).

Elementi standardnih taktilnih oznak so lahko ploskovni ali posamezni. Ploskovni elementi so
večinoma predizdelane taktilne plošče, ki imajo elemente taktilne strukture (čepe oziroma rebra) že
razporejene v predpisanih razmikih. Posamezni elementi taktilnih oznak pa so posamezni čepi in
rebra, ki jih je treba razporediti v predpisanih razmikih na mestu vgradnje. Priporočljivo je, da se na
zunanjih površinah vgrajujejo ploskovni elementi, saj so večinoma trajnejši in vzdržljivejši ter
enostavnejši za vzdrževanje.

12

---------------------- Page: 12 ----------------------
oSIST 1186 : 2016
7.1 Rebrasta struktura standardnih taktilnih oznak

Rebra imajo trapezu podoben prečni prerez z merami, prikazanimi na sliki 2. Robovi reber naj bodo
zaokroženi. V preglednici so podane možne dimenzije, merjene 1 mm pod zgornjim robom rebra.


Legenda:
1 zgornji rob
2 merilni nivo
3 osnova

 D
...