EN 12464-1:2011

SLOVENSKI SIST EN 12464-1
STANDARD
december 2011
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu –
1. del: Notranji delovni prostori

Light and lighting – Lighting of work places – Part 1: Indoor work places

Lumière et éclairage – Eclairage des lieux de travail – Partie 1: Lieux de travail
intérieurs
Licht und Beleuchtung – Beleuchtung von Arbeitsstätten – Teil 1: Arbeitsstätten in

Innenräumen
Referenčna oznaka
ICS 91.160.10 SIST EN 12464-1:2011 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in III ter od 1 do 48

© 2015-03 Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 12464-1 : 2011
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12464-1 (sl), Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 1. del:
Notranji delovni prostori, 2011, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu
standardu EN 12464-1 (en, de, fr), Light and lighting – Lighting of work places – Part 1: Indoor work
places, 2011.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12464-1:2011 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava. Slovenski standard SIST EN 12464-1:2011 je
prevod evropskega standarda EN 12464-1:2011. V primeru spora glede besedila slovenskega
prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard. Slovensko izdajo standarda je pripravil
tehnični odbor SIST/TC STV Steklo, svetloba in razsvetljava v gradbeništvu.
Odločitev za privzem tega standarda je dne 26. 9. 2011 sprejel SIST/TC STV Steklo, svetloba in
razsvetljava v gradbeništvu.
ZVEZA S STANDARDI
SIST EN 12193 Razsvetljava – Razsvetljava športnih objektov
SIST EN 12464-2 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del:
Delovna mesta na prostem
SIST EN 12665 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za specifikacijo zahtev za
razsvetljavo
SIST EN 13032-1 Svetloba in razsvetljava – Merjenje in podajanje fotometričnih podatkov
svetlobnih virov in svetilk – 1. del: Merjenje in format podatkov
SIST EN 13032-2 Svetloba in razsvetljava – Merjenje in podajanje fotometričnih podatkov
svetlobnih virov in svetilk – 2. del: Podajanje podatkov za delovna mesta v
notranjih prostorih in na prostem
SIST EN 15193 Energijske značilnosti stavb – Energijske zahteve za osvetlitev
SIST EN ISO 9241-307 Ergonomija medsebojnega vpliva človek-sistem – 307. del: Analize in
metode preskušanja skladnosti elektronskih slikovnih zaslonov (ISO 9241-
307:2008)
SIST EN ISO 9680:2007 Zobozdravstvo – Operacijska razsvetljava (ISO 9680:2007)
SIST EN ISO 3864-1 Grafični simboli – Opozorilne barve in opozorilni znaki – 1. del: Načela
načrtovanja opozorilnih znakov in opozorilnih oznak
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– Privzem standarda EN 12464-1:2011
PREDHODNA IZDAJA
– SIST EN 12464-1:2004
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN
12464-1:2011 to pomeni “slovenski standard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
II
SIST EN 12464-1 : 2011
– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 12464-1:2011 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 12237:2004 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
EVROPSKI STANDARD EN 12464-1
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE junij 2011
ICS: 91.160.10 Nadomešča EN 12464-1:2002

Slovenska izdaja
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu –
1. del: Notranji delovni prostori

Light and lighting – Lighting of Lumière et éclairage – Eclairage des Licht und Beleuchtung – Beleuchtung
work places – Part 1: Indoor lieux de travail – Partie 1: Lieux de von Arbeitsstätten – Teil 1:
work places travail intérieurs Arbeitsstätten in Innenräumen

Ta evropski standard je CEN sprejel 14. aprila 2011.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranja pravila CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi ta
evropski standard dobi status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Seznami
najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki se na zahtevo lahko dobijo
pri Upravnem centru ali kateremkoli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve,
Luksemburga, Malte, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije,
Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Upravni center: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj

© 2011 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. oznaka EN 12464-1:2011: E

SIST EN 12464-1 : 2011
VSEBINA Stran
Predgovor .4
Uvod .5
1 Področje uporabe .6
2 Zveza s standardi .6
3 Izrazi in definicije .7
4 Merila za načrtovanje razsvetljave .8
4.1 Svetlobno okolje .8
4.2 Porazdelitev svetlosti.8
4.2.1 Splošno.8
4.2.2 Koeficient odsevnosti površin.9
4.2.3 Osvetljenost površin .9
4.3 Osvetljenost.9
4.3.1 Splošno.9
4.3.2 Lestvica osvetljenosti.9
4.3.3 Osvetljenost na delovni površini.9
4.3.4 Osvetljenost neposredne okolice .11
4.3.5 Osvetljenost ozadja .12
4.3.6 Enakomernost osvetljenosti .12
4.4 Mreža za izračun osvetljenosti .12
4.5 Bleščanje .13
4.5.1 Splošno.13
4.5.2 Neugodno bleščanje.13
4.5.3 Zasenčenje pred bleščanjem .14
4.5.4 Zastirajoče in odsevno bleščanje .14
4.6 Razsvetljava v notranjih prostorih .15
4.6.1 Splošno.15
4.6.2 Zahteve za srednjo cilindrično osvetljenost v delovnem prostoru.15
4.6.3 Modeliranje.15
4.6.4 Usmerjena razsvetljava vidnih nalog.15
4.7 Barvni vidiki .15
4.7.1 Splošno.15
4.7.2 Barva svetlobe .16
4.7.3 Barvni videz .16
4.8 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski pojav.16
4.9 Razsvetljava delovnih mest s slikovnimi zasloni (DSE) .17
4.9.1 Splošno.17
4.9.2 Mejne vrednosti svetlosti za svetilke, ki sevajo navzdol.17
4.10 Faktor vzdrževanja .18
4.11 Zahteve za energetsko učinkovitost .18
SIST EN 12464-1 : 2011
4.12 Dodatne prednosti dnevne svetlobe.18
4.13 Spremenljivost svetlobe .19
5 Pregled zahtev za razsvetljavo.19
5.1 Sestava in pojasnila k preglednicam.19
5.2 Seznam notranjih območij, delovnih nalog in dejavnosti.19
5.3 Zahteve za razsvetljavo notranjih območij, vidnih nalog in dejavnosti.21
6 Postopki preverjanja.39
6.1 Splošno.39
6.2 Osvetljenost.39
6.3 Vrednosti poenotenega indeksa bleščanja .40
6.4 Barvni videz in barva svetlobe.40
6.5 Svetlosti svetilk.40
6.6 Načrt vzdrževanja.40
Dodatek A (informativni): Tipične vrednosti razmikov točk v mreži za izračun .41
Dodatek B (informativni): A-deviacija .42
Literatura.43
Abecedni seznam notranjih območij, vidnih nalog in dejavnosti .44
SIST EN 12464-1 : 2011
Predgovor
Ta dokument (EN 12464-1:2011) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava,
katerega sekretariat deluje v okviru DIN.
Ta evropski standard mora z objavo istovetnega besedila ali z razglasitvijo dobiti status nacionalnega
standarda najpozneje do decembra 2011, nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem standardom,
pa je treba umakniti najpozneje do decembra 2011.
Ta dokument nadomešča EN 12464-1:2002.
Glavne tehnične spremembe v tej reviziji dokumenta so:
– upoštevanje vpliva dnevne svetlobe: zahteve za razsvetljavo so splošno uporabne ne glede na to,
ali je razsvetljava umetna, z dnevno svetlobo ali kombinacija obeh;
– določitev zahtev za najmanjšo osvetljenost sten in stropov;
– določitev zahtev za cilindrično osvetljenost in podrobnejše informacije o modeliranju;
– enakomernost osvetljenosti je podana glede na vidne naloge in dejavnosti;
– podana je definicija “površine ozadja” in svetlobnotehnične zahteve za to področje;
– definicija mreže za izračun osvetljenosti je v skladu z EN 12464-2;
– za svetilke, ki se uporabljajo v prostorih s slikovnimi zasloni (DSE), so določene nove mejne
vrednosti svetlosti; opis slikovnih zaslonov je skladen z ISO 9214-307.
Opozoriti velja, da so nekateri elementi tega dokumenta lahko predmet patentnih pravic. CEN (in/ali
CENELEC) ni odgovoren za ugotavljanje katerekoli ali vseh takšnih patentnih pravic.
Skladno z notranjimi predpisi CEN/CENELEC morajo ta evropski standard obvezno uvesti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke
republike, Danske, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Islandije, Irske, Italije,
Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške,
Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
SIST EN 12464-1 : 2011
Uvod
Zadostna in primerna razsvetljava omogoča učinkovito in zanesljivo izvajanje vidnih nalog. Zahtevana
stopnja vidljivosti in udobja je za večino delovnih mest določena z vrsto in trajanjem dejavnosti.
Pomembno je, da se upoštevajo vse točke tega evropskega standarda, čeprav so posebne zahteve
podane v obliki preglednice zahtev za razsvetljavo (glej točko 5).
SIST EN 12464-1 : 2011
1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa zahteve za razsvetljavo za ljudi na delovnih mestih v notranjih prostorih,
ki zadoščajo potrebam po vidnem udobju in učinku za osebe z normalnimi vidnimi sposobnostmi.
Upoštevane so vse običajne vidne naloge, vključno s slikovnimi zasloni (DSE).
Ta evropski standard določa količinske in kakovostne zahteve za izvedbo razsvetljave večine notranjih
delovnih mest in z njimi povezanih območij. Navedena so tudi nekatera priporočila dobre prakse za
razsvetljavo.
Ta evropski standard ne določa zahtev za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na
delovnih mestih in ni bil pripravljen za področje uporabe 153. člena Pogodbe o Evropski skupnosti,
čeprav zahteve za razsvetljavo, kot so določene v tem evropskem standardu, ponavadi zadoščajo
potrebam glede varnosti. Zahteve za razsvetljavo v zvezi z varnostjo pri delu in zdravjem delavcev na
delovnem mestu so lahko navedene v direktivah na podlagi 153. člena Pogodbe o Evropski skupnosti,
v nacionalni zakonodaji držav članic, ki izvajajo te direktive, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav
članic.
Ta evropski standard ne ponuja posebnih rešitev, ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih
tehnik, niti ne omejuje uporabe inovativnih sredstev. Osvetlitev se lahko zagotovi s pomočjo dnevne ali
umetne svetlobe ali s kombinacijo obeh.
Ta evropski standard ni namenjen za razsvetljavo delovnih mest na prostem in za področje rudarstva
ali za zasilno razsvetljavo. Za razsvetljavo delovnih mest na prostem glej EN 12464-2, za zasilno
razsvetljavo pa EN 1838 ter EN 13032-3.
2 Zveza s standardi
Za uporabo tega dokumenta so nujno potrebni spodaj navedeni referenčni dokumenti. Pri datiranih
sklicevanjih se uporablja le navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja
publikacije, na katero se sklicuje (skupaj z dopolnili).
EN 12193 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava športnih objektov
EN 12464-2 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna
mesta na prostem
EN 12665 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za specifikacijo zahtev za
razsvetljavo
EN 13032-1 Svetloba in razsvetljava – Merjenje in podajanje fotometričnih podatkov
svetlobnih virov in svetilk – 1. del: Merjenje in format podatkov
EN 13032-2 Svetloba in razsvetljava – Merjenje in podajanje fotometričnih podatkov
svetlobnih virov in svetilk – 2. del: Podajanje podatkov za delovna mesta v
notranjih prostorih in na prostem
EN 15193 Energijske lastnosti stavb – Energijske zahteve za osvetlitev
EN ISO 9241-307 Ergonomija medsebojnega vpliva človek-sistem – 307. del: Analize in metode
preskušanja skladnosti elektronskih slikovnih zaslonov (ISO 9241-307:2008)
EN ISO 9680:2007 Zobozdravstvo – Operacijska razsvetljava (ISO 9680:2007)
ISO 3864-1 Grafični simboli – Opozorilne barve in opozorilni znaki – 1. del: Načela
načrtovanja opozorilnih znakov na delovnih mestih in javnih površinah
SIST EN 12464-1 : 2011
3 Izrazi in definicije
Za namen tega evropskega standarda veljajo izrazi in definicije, kot so podani v EN 12665 in v
nadaljevanju.
3.1
delokrog
področje, znotraj katerega se izvaja določena dejavnost

3.2
površina ozadja
površina, ki meji na neposredno okolico

3.3
slikovni zaslon (DSE)
alfanumerični ali grafični zaslon za prikazovanje informacij, ne glede na uporabljen postopek prikaza

OPOMBA: Privzeto iz 90/270/EEC.
3.4
površina neposredne okolice
pas v vidnem polju, ki obkroža delovno površino

3.5
strešno okno
odprtina za dnevno svetlobo v strehi ali vodoravni površini na stavbi

3.6
kot zasenčenja
kot med vodoravnico in smerjo pogleda, pod katerim se najprej neposredno vidijo svetleči deli
svetlobnega vira v svetilki
3.7
delovna površina
tista površina, na kateri se izvaja vidna naloga

3.8
vidna naloga
vidne sestavine dejavnosti, ki se izvaja

OPOMBA: Glavne vidne sestavine so velikost strukture (sestava), njena svetlost, njen kontrast nasproti ozadju in trajanje.

3.9
okno
odprtina za dnevno svetlobo na navpični ali skoraj navpični površini, ki obdaja prostor

3.10
delovno področje
prostor, namenjen za delovna mesta v območju podjetja in/ali ustanove, in katerikoli drug prostor na
območju podjetja in/ali ustanove, v katerega ima delavec dostop v zvezi s svojo zaposlitvijo

OPOMBA: Privzeto iz 89/654/EEC.

3.11
delovno mesto
sestava in prostorska namestitev delovne opreme, obkrožene z delovnim okoljem, pod pogoji, ki jih
določa vrsta dela
OPOMBA: Privzeto iz EN ISO 6385:2004.
SIST EN 12464-1 : 2011
4 Merila za načrtovanje razsvetljave
4.1 Svetlobno okolje
Za izvedbo dobre razsvetljave morajo biti poleg zahtev po osvetljenosti izpolnjene še druge količinske
in kakovostne zahteve.
Zahteve za razsvetljavo so določene s tremi osnovnimi človeškimi potrebami:
– z vidnim udobjem, ki daje delavcem občutek ugodja, kar posredno zvišuje produktivnost in
kakovost opravljenega dela;
– z vidno učinkovitostjo, ki omogoča delavcem izvedbo vidnih nalog tudi v težavnih okoliščinah in v
daljših časovnih obdobjih;
– z varnostjo.
Glavni parametri, s katerimi umetna in dnevna svetloba določata svetlobno okolje, so:
– porazdelitev svetlosti,
– osvetljenost,
– usmerjenost svetlobe v notranjih prostorih,
– spremenljivost svetlobe (količina in barva svetlobe),
– barvni videz in barva svetlobe,
– bleščanje,
– migotanje (fliker).
Vrednosti za osvetljenost in njeno enakomernost, neugodno bleščanje in indeks barvnega videza so
navedeni v točki 5; drugi parametri so opisani v točki 4.
OPOMBA: Poleg razsvetljave obstajajo tudi drugi vizualni ergonomski parametri, ki vplivajo na vidno učinkovitost, kot npr.:
– osnovne lastnosti naloge (velikost, oblika, položaj, barvne in odsevne lastnosti podrobnosti in ozadja),
– vidna sposobnost osebe (ostrina vida, globinski vid, barvno zaznavanje),
– namerno izboljšano in oblikovano svetlobno okolje, osvetlitev brez bleščanja, dober barvni videz, oznake z
velikimi kontrasti ter optični ali otipljivi sistemi vodenja lahko izboljšajo vidljivost in občutek za smer ter prostor.
Glej Smernice CIE za dostopnost: Vidljivost in smernice za razsvetljavo za starostnike in funkcionalno ovirane
osebe.
Z upoštevanjem teh dejavnikov se lahko izboljša vidna učinkovitost brez povečanja osvetljenosti.
4.2 Porazdelitev svetlosti
4.2.1 Splošno
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva na adaptacijo očesa in s tem tudi na vidnost delovne
naloge.
Uravnotežena adaptacijska svetlost je potrebna zaradi izboljšanja:
– ostrine vida;
– kontrastne občutljivosti (razločevanje majhnih relativnih razlik svetlosti);
– učinkovitega delovanja očesa (kot so akomodacija, usmerjenost pogleda, prilagoditev zenice,
gibanje očesa itd.).
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva tudi na vidno udobje. Izogibali naj bi se:
– previsokim svetlostim, ker lahko povečajo bleščanje;
– prevelikim kontrastom svetlosti, ki zaradi neprestane adaptacije očesa povzročajo utrujenost;
SIST EN 12464-1 : 2011
– prenizkim svetlostim in prenizkim svetlobnim kontrastom, ki povzročajo dolgočasno in
nestimulativno delovno okolje.
Za dobro uravnoteženo porazdelitev svetlosti je treba upoštevati svetlosti vseh površin, ki se določijo s
pomočjo osvetljenosti površin in njihovih koeficientov odsevnosti. Zelo zaželene so svetle barve
notranjih površin, posebej sten in stropov, s čimer se povečata adaptacijska svetlost in udobje ljudi v
prostoru in prepreči mrakobnost.
Načrtovalec razsvetljave mora upoštevati in izbrati ustrezne vrednosti odsevnosti in osvetljenosti
površin v notranjih prostorih glede na naslednja navodila.
4.2.2 Koeficient odsevnosti površin
Priporočene vrednosti koeficientov odsevnosti velikih difuznih površin v notranjih prostorih so:
– strop: 0,7 do 0,9
– stene: 0,5 do 0,8
– tla: 0,2 do 0,4
OPOMBA: Koeficienti odsevnosti večjih objektov (pohištvo, stroji itd.) naj bodo med 0,2 in 0,7.
4.2.3 Osvetljenost površin
Pomembne površine v vseh zaprtih prostorih morajo imeti naslednje vrednosti vzdrževane
osvetljenosti:
– Ē > 50 lx z U ≥ 0,10 na stenah in
vz o
– Ē > 30 lx z U ≥ 0,10 na stropu.
vz o
OPOMBA 1: Znano je, da v nekaterih prostorih, kot so regalna skladišča, železarne, železniški terminali itd, zaradi velikosti,
kompleksnosti in obratovalnih omejitev ni mogoče dosegati želenih vrednosti osvetljenosti. V takšnih prostorih je
sprejemljivo zmanjšanje priporočenih vrednosti.

OPOMBA 2: V nekaterih notranjih prostorih, kot so pisarne, prostori za izobraževanje, prostori za zdravstveno oskrbo in
splošne površine (vhodi, hodniki, stopnišča itd.), morajo biti stene in stropi svetlejši. V teh prostorih so
priporočene naslednje vrednosti vzdrževane osvetljenosti velikih površin: Ē > 75 lx z U ≥ 0,10 na stenah in
vz o
Ē > 50 lx z U ≥ 0,10 na stropu.
vz o
4.3 Osvetljenost
4.3.1 Splošno
Osvetljenost in njena porazdelitev na delovni površini ter na površini neposredne okolice zelo vpliva
na hitrost, varnost in udobnost zaznave in izvedbe vidne naloge.
Vse vrednosti osvetljenosti, ki so navedene v tem evropskem standardu, so vzdrževane vrednosti
osvetljenosti in izpolnjujejo potrebe glede vidnega udobja in izvajanja delovnih nalog.
Vse vrednosti vzdrževane osvetljenosti in njene enakomernosti so odvisne od izbrane mreže točk za
izračun (glej točko 4.4).
4.3.2 Lestvica osvetljenosti
Skladno z EN 12665 so priporočene stopnje naraščanja osvetljenosti (v lx), s katerimi se še zagotovi
opazna razlika:
20 – 30 – 50 – 75 – 100 – 150 – 200 – 300 – 500 – 750 – 1000 – 1500 – 2000 – 3000 – 5000
4.3.3 Osvetljenost na delovni površini
Vrednosti, podane v 5. točki, so vzdrževane vrednosti osvetljenosti na delovni površini. Referenčna
površina je lahko vodoravna, navpična ali nagnjena. Ne glede na starost in stanje naprav ne sme
SIST EN 12464-1 : 2011
srednja vrednost osvetljenosti pasti pod vrednosti, podane v 5. točki. Vrednosti so veljavne za
običajne vidne razmere in upoštevajo naslednje dejavnike:
– psiho-fiziološke dejavnike, kot sta vidno udobje in dobro počutje;
– zahteve za vidne naloge;
– vidno ergonomijo;
– praktične izkušnje;
– prispevek k uporabni varnosti;
– gospodarnost.
Vrednost osvetljenosti se lahko prilagodi za najmanj eno stopnjo na lestvici osvetljenosti iz točke 4.3.2,
če se vidne razmere razlikujejo od navadno predvidenih razmer.
Zahtevana vzdrževana osvetljenost naj se poveča, kadar:
– je vidna naloga zelo pomembna;
– so posledice napak zelo drage;
– so natančnost, večja storilnost ali povečana zbranost zelo pomembne;
– so podrobnosti naloge neobičajno majhne ali s slabimi kontrasti;
– delo traja neobičajno dolgo časa;
– je vidna sposobnost delavcev manjša kot običajno.
Zahtevana vzdrževana osvetljenost se lahko zniža, kadar:
– so podrobnosti vidne naloge neobičajno velike ali z velikimi kontrasti,
– delo traja neobičajno kratek čas.
OPOMBA: Za slabovidne so lahko potrebne posebne zahteve glede osvetljenosti in kontrastov.
Velikost in lega delovne površine naj bosta navedeni in dokumentirani.
Za delovna mesta, kjer velikost in/ali lega delovne(-ih) površine (površin) nista določeni, se lahko:
– za delovno površino upošteva celotno področje ali
– celotno področje enakomerno (U ≥ 0,40) osvetli na nivo osvetljenosti, ki ga določi načrtovalec; če
o
je delovna površina določena, je treba sistem razsvetljave prilagoditi tako, da zagotavlja
zahtevano osvetljenost.
Če vrsta naloge ni znana, mora načrtovalec predvideti verjetne naloge in navesti ustrezne zahteve
zanje.
SIST EN 12464-1 : 2011
Legenda
1 delovna površina
2 neposredna okolica (pas v vidnem polju okrog delovne površine, širok vsaj 0,5 m)
3 površina ozadja (tik ob neposredni okolici, široka vsaj 3 m in omejena s prostorom)
Slika 1: Najmanjše mere površin neposredne okolice in ozadja glede na delovno površino
4.3.4 Osvetljenost neposredne okolice
Velike razlike v osvetljenosti prostora okrog delovne površine lahko povzročijo naprezanje vida in
neugodje.
Osvetljenost površin v neposredni okolici mora biti usklajena z osvetljenostjo delovne površine in naj
zagotavlja uravnoteženo porazdelitev svetlosti v vidnem polju. Neposredna okolica naj bo pas v
vidnem polju okrog delovne površine, širok vsaj 0,5 m.
Osvetljenost površine neposredne okolice je lahko nižja, kot je osvetljenost za delovno površino,
vendar ne manjša od vrednosti, podanih v preglednici 1.
Poleg osvetljenosti delovne površine mora razsvetljava zagotoviti tudi ustrezno adaptacijsko svetlost,
skladno s točko 4.2.
Velikost in lega površine neposredne okolice naj bosta navedeni in dokumentirani.
SIST EN 12464-1 : 2011
Preglednica 1: Osvetljenost površine neposredne okolice glede na osvetljenost delovne površine

Osvetljenost delovne površine Osvetljenost neposredne okolice
E
delovna
(lx) (lx)
≥ 750 500
500 300
300 200
200 150
150 E
delovna
100 E
delovna
≤ 50 E
delovna
Na sliki 1 so prikazane najmanjše mere površine neposredne okolice glede na delovno površino.
4.3.5 Osvetljenost ozadja
Pri notranjih delovnih mestih, še posebej tistih brez dnevne svetlobe, mora biti osvetljen še velik del
območja, ki obkroža zasedeno delovno mesto. To področje, znano tudi kot »površina ozadja«, naj bo
vsaj 3 m širok pas tik ob površini neposredne okolice, omejen s prostorom, in mora biti osvetljen z
vzdrževano osvetljenostjo, ki je vsaj 1/3 vrednosti, zahtevane za osvetljenost neposredne okolice.
Velikost in lega površine ozadja naj bosta navedeni in dokumentirani.
Na sliki 1 so prikazane najmanjše mere površine ozadja glede na delovno površino.
4.3.6 Enakomernost osvetljenosti
Enakomernost osvetljenosti na delovni površini (U ) ne sme biti manjša od vrednosti, podanih v
o
preglednicah v točki 5.
Za umetno razsvetljavo ali razsvetljavo s strešnimi okni mora biti enakomernost osvetljenosti:
– na površini neposredne okolice U ≥ 0,40;
o
– na površini ozadja U ≥ 0,10.
o
Za razsvetljavo z okni:
– na večjih območjih, delokrogih in površinah ozadja dnevna svetloba hitro upada z oddaljenostjo
od oken; dodatne prednosti uporabe dnevne svetlobe (glej 4.12) lahko nadomestijo pomanjkanje
enakomernosti.
4.4 Mreža za izračun osvetljenosti
Vrednosti osvetljenosti na delovnih površinah, površinah neposredne okolice in površinah ozadja je
treba izračunati in preveriti v točkah, ki tvorijo enakomerno mrežo.
Zaželene so mreže s približno kvadratnimi elementi, razmerje med dolžino in širino elementa mora ostati
med 0,5 in 2 (glej tudi EN 12193 in EN 12464-2). Največja dovoljena dolžina elementa mreže mora biti:
log10 (d)
p = 0,2 x 5 (1)
kjer so:
p ≤ 10 m
d daljša dimenzija površine izračuna (m); vendar če je razmerje med daljšo in krajšo stranico 2 ali
več, je d krajša stranica površine, in
p največja velikost elementa mreže (m)
SIST EN 12464-1 : 2011
Število točk v ustrezni smeri mreže je dano z najbližjim celim številom razmerja d/p.
Dobljeni razmik med točkami mreže se uporabi za izračun števila točk v drugi dimenziji. Na ta način bo
razmerje med dolžino in širino elementa mreže blizu 1.
Pas s širino 0,5 m od stene je izvzet iz površine računanja, razen če je ta pas del delovne površine.
Primerne razmike med točkami mreže je treba uporabiti tudi na steni in stropu; lahko se uporabi pas s
širino 0,5 m.
OPOMBA 1: Razmiki med točkami za izračun naj ne sovpadajo z razmiki med svetilkami.
OPOMBA 2: Enačba (1) (iz CIE x005-1992) je bila izpeljana ob predpostavki, da je p sorazmeren log (d), kjer je:
p = 0,2 m za d = 1 m;
p = 1 m za d = 10 m;
p = 5 m za d = 100 m.
OPOMBA 3: Tipični razmiki med točkami v mreži za izračun so podani v preglednici A.1.
4.5 Bleščanje
4.5.1 Splošno
Bleščanje je občutek, ki nastane zaradi svetlih površin v vidnem polju, kot so osvetljene površine, deli
svetilk, oken in/ali svetlobnikov. Bleščanje je treba omejiti, da bi se izognili napakam, utrujenosti in
nesrečam. Bleščanje se lahko občuti kot neugodno (psihološko) ali kot moteče (fiziološko). V notranjih
prostorih je uspešna omejitev neugodnega bleščanja običajno dovolj tudi za preprečitev motečega
bleščanja.
Bleščanje zaradi odsevov svetlobe na zrcalnih ali lesketavih površinah je navadno poznano kot
zastirajoče ali odsevno bleščanje.
OPOMBA: Omejevanju bleščanja je treba posvetiti posebno pozornost, kadar je smer pogleda nad vodoravnico.
4.5.2 Neugodno bleščanje
Trenutno še ni standardizirane metode za oceno neugodnega bleščanja, ki ga povzroča svetloba
skozi okna.
Oceno neugodnega bleščanja v notranjih prostorih, ki nastane neposredno zaradi uporabljenih svetilk, je
treba določiti s pomočjo preglednic po metodi poenotenega indeksa bleščanja (UGR). Metoda temelji na
enačbi:
0,25
⎛ ⎞
8log
ω
⎜ ⎟
L 2
10 (2)
UGR=
∑
⎜ B ⎟
L
p
⎝ ⎠
kjer so:
–1
L svetlost ozadja, izračunana kot E · π , kjer je E vertikalna indirektna osvetljenost na ravnini
B ind ind
–2
očesa opazovalca, v cd · m
–2
L svetlost svetlečega dela vsake svetilke v smeri oči opazovalca, v cd · m
ω prostorski kot v steradianih, ki ga svetleči deli vsake svetilke zajemajo v očeh opazovalca
p indeks položaja po Guthu za vsako posamezno svetilko glede na njen odmik od linije pogleda
Vse predpostavke oziroma poenostavitve, narejene pri določitvi vrednosti UGR, je treba navesti v
ustreznem načrtu. Vrednost UGR za naprave za razsvetljavo ne sme presegati mejne vrednosti,
podane v točki 5.
Priporočene mejne vrednosti UGR tvorijo niz, katerega razlika med dvema vrednostma predstavlja
opazno razliko v bleščanju.
SIST EN 12464-1 : 2011
Vrednosti UGR so: 10, 13, 16, 19, 22, 25, 28.
OPOMBA 1: Variacije vrednosti UGR po prostoru se lahko določijo z uporabo razširjenih preglednic za različne položaje
opazovalca, kot je natančneje opisano v CIE 117-1995.
OPOMBA 2: Če največje vrednosti UGR v prostoru presegajo mejne vrednosti, podane v 5. točki, naj se navedejo dovoljeni
položaji delovnih mest.
OPOMBA 3: Če metoda s preglednicami ni uporabna, znana pa sta mesto opazovalca in smer pogleda, se lahko UGR
izračuna po enačbi, vendar je praktična uporaba obstoječih mejnih vrednosti še v fazi raziskav. Mejne vrednosti
za te pogoje so še v postopku priprave.
4.5.3 Zasenčenje pred bleščanjem
Viri svetlobe lahko s svojo visoko svetlostjo povzročijo bleščanje in zmanjšajo vidnost objektov. Temu
se je treba izogniti s primernimi ukrepi, kot npr. z zasenčenjem svetlobnih virov in svetlobnikov ali s
primernim zastiranjem močne dnevne svetlobe skozi okna.
V preglednici 2 so podani najmanjši koti zasenčenja (glej sliko 2) za svetilke v vidnem polju, ki jih je
treba uporabiti glede na svetlosti svetlobnih virov.
OPOMBA: Vrednosti iz preglednice 2 ne veljajo za navzgor sevajoče svetilke ali izključno navzdol sevajoče svetilke,
nameščene pod običajno višino opazovalca.
Preglednica 2: Najmanjši koti zasenčenja pri navedenih svetlostih svetlobnih virov
Svetlost svetlobnega vira Najmanjši kot zasenčenja
–2
kcd·m α
20 do < 50 15°
50 do < 500 20°
≥ 500 30°
Slika 2: Kot zasenčenja α
4.5.4 Zastirajoče in odsevno bleščanje
Odsevi z visoko svetlostjo v področju vidne naloge lahko spremenijo njeno vidnost. Ponavadi je učinek
škodljiv. Zastirajoče in odsevno bleščanje se lahko zmanjša ali prepreči z naslednjimi ukrepi:
– prilagoditev položajev delovnih mest glede na položaj svetilk, oken in svetlobnikov;
– obdelava površin (matirane površine);
– omejitev svetlosti svetilk, oken in svetlobnikov;
– svetli stropi in stene.
SIST EN 12464-1 : 2011
4.6 Razsvetljava v notranjih prostorih
4.6.1 Splošno
Osvetljen naj bo celoten prostor, v katerem se nahajajo ljudje, ne samo področje delovne naloge. To
je potrebno, da se poudarijo objekti, razkrijejo teksture in izboljša pojavnost oziroma vidnost oseb v
prostoru. To vlogo razsvetljave opisujejo izrazi »srednja cilindrična osvetljenost«, »modeliranje« in
»usmerjenost razsvetljave«.
4.6.2 Zahteve za srednjo cilindrično osvetljenost v delovnem prostoru
Dobra vidna komunikacija in prepoznavanje objektov v prostoru zahtevata, da mora biti celoten
prostor, v katerem se ljudje gibajo ali delajo, osvetljen. Ta zahteva je izpolnjena s primerno srednjo
cilindrično osvetljenostjo Ē v prostoru.
c
Vzdrževana srednja cilindrična osvetljenost (povprečna vrednost osvetljenosti navpičnih ravnin) v
delokrogih in notranjih območjih mora biti najmanj 50 lx z enakomernostjo U ≥ 0,10 na vodoravni
o
površini pri določeni višini, npr. 1,2 m za sedeče osebe in 1,6 m nad tlemi za stoječe osebe.
OPOMBA: Na območjih, kjer je pomembna dobra vidna komunikacija, še posebej v pisarnah, sejnih sobah in prostorih za
poučevanje, naj bo Ē najmanj 150 lx in U ≥ 0,10.
c o
4.6.3 Modeliranje
Splošen vtis notranjosti se lahko izboljša, če so posebnosti struktur, osebe in objekti v prostoru
osvetljeni tako, da se njihova oblika in zgradba opazita razločno in na prijeten način.
Če bo svetloba preveč usmerjena, bodo sence preostre, če pa bo preveč difuzna, se bo učinek
senčenja povsem izgubil in prostor bo svetlobno medel. Izogibali naj bi se večkratnim sencam, ki
nastanejo z usmerjenim osvetljevanjem iz različnih smeri, saj to lahko zbega opazovalce.
Modeliranje je iskanje pravega ravnovesja med difuzno in usmerjeno svetlobo in bi se moralo upoštevati.
OPOMBA 1: Kazalnik modeliranja je razmerje med cilindrično in horizontalno osvetljenostjo v dani točki. Točke v mrežah za
izračun cilindrične in horizontalne osvetljenosti naj sovpadajo.
OPOMBA 2: Za enakomerno razporeditev svetilk ali svetlobnikov so za dobro modeliranje ustrezne vrednosti med 0,30 in 0,60.
OPOMBA 3: Dnevna svetloba se skozi okna širi predvsem v vodoravni smeri. Dodatne prednosti uporabe dnevne svetlobe
(glej 4.12) lahko nadomestijo njen negativni vpliv na modeliranje, zato se lahko območje sprejemljivih vrednosti
kazalnikov razširi.
4.6.4 Usmerjena razsvetljava vidnih nalog
Z osvetlitvijo iz določene smeri se lahko razkrijejo določene podrobnosti vidne naloge, poveča se
njihova vidljivost in olajša izvedba naloge. Preprečiti je treba neželeno zastirajoče in odsevno
bleščanje; glej točko 4.5.4.
Preostre sence lahko vplivajo na vidno nalogo in naj bi se jim izogibali, vendar nekateri načini
senčenja izboljšujejo vidljivost naloge.
4.7 Barvni vidiki
4.7.1 Splošno
Barvno kakovost svetlobnega vira (bele svetlobe) ali prepuščene dnevne svetlobe določata dve
lastnosti:
– barva svetlobe kot take in
– sposobnost prikazovanja barv, ki vpliva na pravilni barvni videz predmetov in oseb.
Ti dve lastnosti je treba obravnavati ločeno.
SIST EN 12464-1 : 2011
4.7.2 Barva svetlobe
Z barvo svetlobe svetlobnega vira se označuje navidezna barva (barvnost) izsevane svetlobe. Meri se
s podobno barvno temperaturo vira (T ).
CP
Barva dnevne svetlobe se čez dan spreminja.
Barva umetne svetlobe se lahko deli v skupine, kot je prikazano v preglednici 3.
Preglednica 3: Skupine barve svetlobe iz svetlobnih virov
Podobna barvna temperatura
Barva svetlobe
T
CP
topla pod 3300 K
srednja (nevtralna) 3300 do 5300 K
hladna nad 5300 K
Barva svetlobe se izbere na podlagi psiholoških pogledov, estetike in tako, da se zagotovi naraven izgled
predmetov. Izbira je odvisna od osvetljenosti, barv prostora in pohištva, podnebnih razmer in namena
razsvetljave. V toplih podnebnih razmerah se v splošnem bolje obnese višja barvna temperatura
svetlobe, medtem ko ima v hladnih podnebnih razmerah prednost nižja barvna temperatura svetlobe.
V točki 5 so za nekatere načine uporabe podana natančneje določena območja primerne barvne
temperature, ki veljajo za razsvetljavo z dnevno in umetno svetlobo.
4.7.3 Barvni videz
Za dobro vidljivost, občutek udobja in prijetnega bivanja mora biti barvni videz okolice, objektov in
človeške kože naraven in pravilen, tako da daje ljudem prijeten in zdrav videz.
Sposobnost prikazovanja pravilnega barvnega videza za posamezni svetlobni vir se objektivno opiše s
pomočjo splošnega indeksa barvnega videza R . Največja vrednost indeksa R je 100.
a a
V preglednicah 5.1 do 5.53 so podane najmanjše dovoljene vrednosti indeksa barvnega videza za
različna območja, vidne naloge ali dejavnosti.
Vedno mora biti omogočeno pravilno razpoznavanje varnostnih barv skladno z ISO 3864-1.
OPOMBA 1: Sposobnost svetlobe svetlobnih virov, da pravilno prikaže barvni videz, se lahko zmanjša zaradi optičnih
sistemov, zasteklitve in obarvanih površin.
OPOMBA 2: Za doseganje pravilnega barvnega videza objektov in človeške kože naj bi se upošteval tudi ustrezen posamični
indeks barvnega videza R.
i
4.8 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski pojav
Migotanje svetlobe povzroča zmanjšanje koncentracije, lahko pa ima tudi fiziološke učinke, npr. glavobole.
Stroboskopski pojav lahko povzroči nevarnost, saj lahko zaradi njega rotirajoče ali izmenično
odmikajoče se naprave navidezno mirujejo.
Pri načrtovanju razsvetljave naj bi se izogibali možnosti pojava migotanja svetlobe ali stroboskopskega
pojava.
SIST EN 12464-1 : 2011
4.9 Razsvetljava delovnih mest s slikovnimi zasloni (DSE)
4.9.1 Splošno
Razsvetljava delovnih mest s slikovnimi zasloni mora ustrezati vsem vrstam vidnih nalog, ki potekajo
na delovnem mestu: branje z zaslona, branje tiskanega gradiva, pisanje na papir, tipkanje ipd.
Za ta področja je treba merila za razsvetljavo in način razsvetljave izbrati glede na vrsto prostora,
vidne naloge ali dejavnosti iz seznama v točki 5.
Odsev svetlobe na zaslonih in včasih tudi na tipkovnicah lahko povzroča moteče in tudi neugodno
bleščanje. Zato je treba svetilke, njihovo namestitev in ustrezno usmeritev izbrati tako, da bi se izognili
možnim odsevom iz svetlečih se delov svetilk.
Načrtovalec razsvetljave mora določiti področja, kamor svetilk ni priporočeno nameščati, izbrati
ustrezne svetilke in določiti mesta namestitve tako, da ne prihaja do motečih odsevov.
4.9.2 Mejne vrednosti svetlosti za svetilke, ki sevajo navzdol
Svetloba lahko zmanjša kontrast prikaza na DSE zaradi:
– zastirajočih odsevov zaradi osvetljenosti na površini zaslona in
– odsevov svetlih delov svetilk ali svetlih površin na zaslonu.
Zahteve za vidno kakovost zaslonov glede neželenih odsevov so podane v EN ISO 9241-307.
V tej podtočki so podane mejne vrednosti svetlosti za svetilke, ki še lahko povzročajo odseve na
slikovnih zaslonih pri običajnih smereh pogleda.
V preglednici 4 so podane mejne vrednosti povprečne svetlosti svetilke nad kotom 65° od navpičnice,
krožno radialno okrog svetilke. Mejne vrednosti veljajo za delovna mesta, kjer so zasloni nameščeni
navpično ali so nagnjeni za največ 15°.
Preglednica 4: Mejne vrednosti povprečne svetlosti svetilk, ki še lahko povzročajo odseve na
zaslonih
Zasloni z visoko Zasloni s srednjo
Svetlost vzbujenega zaslona svetlostjo svetlostjo
–2 –2
L > 200 cd·m L ≤ 200 cd·m
Primer A
–2 –2
≤ 3000 cd·m ≤ 1500 cd·m
(pozitivna polarnost in normalne zahteve glede barv in podrobnosti
prikazane informacije, kot se uporablja v pisarnah, izobraževanju itd.)
Primer B
–2 –2
≤ 1500 cd·m ≤ 1000 cd·m
(negativna polarnost in/ali višje zahteve glede barv in podrobnosti
prikazane informacije, kot je značilno za CAD, barvni nadzor itd.)
OPOMBA: Svetlost vzbujenega zaslona (glej EN ISO 9241-302) je največja svetlost belega dela zaslona. Vrednost poda
proizvajalec zaslona.
–2
Če je zaslon z visokimi svetlostmi namenjen za delovanje pri svetlosti pod 200 cd·m , se upoštevajo
pogoji za zaslone s srednjimi svetlostmi.
Nekatere naloge, dejavnosti ali tehnologije zaslonov, še posebej visoko odsevni zasloni, zahtevajo
drugačne postopke pri razsvetljavi (npr. nižje mejne vrednosti svetlosti, posebne senčnike, posamično
krmiljenje svetilk itd.).
SIST EN 12464-1 : 2011
Na industri
...