EN 954-1:1996

SLOVENSKI SIST EN 954 - 1
STANDARD
junij 2000
Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo – 1. del:
Splošna načela načrtovanja (enakovreden ISO 954-1:1996)

Safety of machinery – Safety-related parts of control systems – Part 1: General
principles for design
Sécurité des machines – Parties des sistèmes de commande relatives à la
sécurité – Partie 1: Principes généraux de conception

Sicherheit von Maschinen – Sicherheitzbezogene Teile von Steuerungen – Teil 1:
Allgemeine Gestaltungsleitsätze

Deskriptorji: varnost strojev, krmilne naprave, načrtovanje, vmesniki, nevarnosti, načela,
napake, verifikacija
Referenčna številka
ICS 13.110 SIST EN 954 –1:2000 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in III in od 2 do 33

© 2003-07. Slovenski prevod standarda je izdal in založil Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov ni dovoljeno.

SIST EN 954 – 1 : 2000
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 954-1 (sl), Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov, v zvezi z varnostjo – 1. del:
Splošna načela načrtovanja, prva izdaja, 2003, ima status slovenskega standarda in je enakovreden
evropskemu standardu EN 954-1 (en), Safety of machinery – Safety-related parts of control systems –
Part 1: General principles for design, 1996.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 954-1:1998 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 114, Varnost strojev in naprav, katerega sekretariat sodi pod Osrednje tajništvo CEN.
Pripravo tega standarda sta CEN poverila Evropska komisija in Evropsko združenje za prosto trgovino.
Ta evropski standard ustreza bistvenim zahtevam evropske direktive 98/37/ES.

Slovenski tehnični odbor SIST/TC VSN Varnost strojev in naprav je dne 2000-06-00 privzel evropski
standard EN 954-1:1998 po metodi ponatisa. Standard v slovenskem jeziku je le jezikovna različica.
ZVEZA S STANDARDI
S prevzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 292-1:1996 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
1. del: Osnovna terminologija, metodologija
SIST EN 292-2:1996 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
2. del: Tehnična načela in specifikacije
SIST EN 292-2:1996/A1:2000 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
2. del: Tehnična načela in specifikacije - Dopolnilo A1
SIST EN 418:1999 Varnost strojev - Oprema za izklop v sili - Funkcionalni vidiki, načela
načrtovanja
SIST EN 457:1998 Varnost strojev - Slišni nevarnostni signali - Splošne zahteve,
načrtovanje in preskušanje (ISO 7731:1986, modificiran)
SIST EN 614-1:1998 Varnost strojev – Načela ergonomskega načrtovanja – 1. del:
Terminologija in splošna načela
SIST EN 842:1998 Varnost strojev - Vidni nevarnostni signali - Splošne zahteve,
načrtovanje in preskušanje
SIST EN 981:1998 Varnost strojev - Sistem slišnih in vidnih nevarnostnih ali obvestilnih
signalov
SIST EN 982:1998 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Hidravlika
SIST EN 983:1998 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Pnevmatika
SIST EN 999:2000 Varnost strojev - Postavitev varovalne opreme glede na hitrosti
približanja delov človeškega telesa
SIST EN 1037:1999 Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega vklopa
SIST EN 1050:2000 Varnost strojev - Načela ocene tveganja
SIST EN 60204-1:1999 Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve
(IEC 60204-1:1997+ corrigendum Sep.1998)
II
SIST EN 954 – 1 : 2000
SIST EN 60447:2001 Vmesnik človek-stroj (MMI) – Načela proženja
SIST EN 60529:1997 Stopnja zaščite z ohišjem (IP code) (IEC 529:1989)
SIST EN 60721-3-0:2001 Klasifikacija okoljnih vplivov – 3. del: Klasifikacija skupin okoljnih
vplivov in njihova pogostnost – Uvajanje
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
–- Prevod standarda EN 954-1:1996.
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 954-1:2000
to pomeni “slovenski standard”.
–- Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
–- Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 954-1:1996 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 954-1 :1996 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
SIST EN 954 – 1 : 2000
(prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN 954–1:1996
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE december 1996

ICS: 13.110
Deskriptorji: varnost strojev, krmilne naprave, načrtovanje, vmesniki, nevarnosti, načela, napake,
verifikacija
Slovenska izdaja
Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo –
1. del: Splošna načela načrtovanja

Safety of machinery – Safety- Sécurité des machines – Parties Sicherheit von Maschinen –
related parts of control systems des sistèmes de commande Sicherheitzbezogene Teile von
– Part 1 : General principles for relatives à la sécurité – Partie 1: Steuerungen – Teil 1:
design Principes généraux de Allgemeine Gestaltungsleitsätze
conception
Ta evropski standard je sprejel CEN dne 1996-07-11. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.

Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
osrednjem tajništvu ali članicah CEN.

Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem tajništvu
CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation

Osrednje tajništvo: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 1996 Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. št. EN 954 –1 : 1996

SIST EN 954 – 1 : 2000
VSEBINA Stran
Predgovor .3
0 Uvod .3
1 Namen .4
2 Zveza s standardi .4
3 Definicije .5
4 Splošna izhodišča .5
4.1 Varnostni cilji pri načrtovanju.5
4.2 Splošne usmeritve za načrtovanje .6
4.3 Postopek izbire in načrtovanje varnostnih ukrepov.7
4.4 Načela ergonomskega načrtovanja.10
5 Karakteristike varnostnih funkcij.10
6 Kategorije .16
6.1 Splošno.16
6.2 Določanje kategorij.16
6.3 Izbira in kombinacija z varnostjo povezanih delov različnih kategorij.21
7. Ocenjevanje napak.21
7.1 Splošno.21
7.2 Izključevanje napak .21
8 Vrednotenje .22
8.1 Splošno.22
8.2 Načrt vrednotenja .22
8.3 Vrednotenje z analizo.22
8.4 Vrednotenje s preizkušanjem.22
8.5 Poročilo o vrednotenju.23
9 Vzdrževanje.23
10 Navodilo za uporabo .24
Dodatek A (informativni): Vprašalnik za postopek načrtovanja.25
Dodatek B (informativni): Smernice za izbiro kategorij .27
Dodatek C (informativni): Seznam nekaterih pomembnejših napak in odpovedi pri različnih
tehnologijah .30
Dodatek D (informativni): Povezave med varnostjo, zanesljivostjo in uporabnostjo stroja.31
Dodatek E (informativni): Bibliografija .32
Dodatek ZA (informativni): Poglavja v tem evropskem standardu, ki se nanašajo na osnovne
zahteve ali druge ukrepe direktiv EU .33
SIST EN 954 – 1 : 2000
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil CEN/TC 114 Varnost strojev, katerega sekretariat vodi DIN.
Ta evropski standard dobi status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo, in sicer najpozneje do junija 1996. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem
standardom, je treba umakniti najpozneje do junija 1997.
Ta standard ima status standarda za uporabo (tip B1) in daje navodila pri načrtovanju in oceni krmilnih
sistemov in tehničnim odborom, ki pripravljajo standarde tipa B2 ali tipa C in predvidevajo izpolniti
osnovne varnostne zahteve dodatka I direktive Sveta 89/392/EEC in dopolnilnih direktiv 91/368/EEC
in 93/44/EEC (glej dodatek A k EN 292-2:1991/A1:1995). Ta standard ne daje posebnih navodil za
izpolnitev drugih direktiv EU.
Med predložitvijo tega 1. dela v formalno glasovanje CEN teče priprava 2. dela z naslednjim
predvidenim naslovom: “Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo – 2. del:
Vrednotenje “ (glej tudi 7. in 8. točko v tem 1. delu.).
1)
OPOMBA: Pri izdelavi 2. dela naj bodo upoštevane zahteve v IEC 1508 “Funkcionalna varnost: Deli krmilnih sistemov,
povezani z varnostjo”, upoštevajoč potrebe varnosti strojev.
Ta evropski standard je bil pripravljen na osnovi mandata, ki ga je CEN dobil od Komisije Evropske
skupnosti in Evropske organizacije za svobodno trgovino in podpira bistvene zahteve direktiv EU.
Za povezavo z direktivami EU glej informativni dodatek ZA, ki je sestavni del tega standarda.
V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo uporabo tega standarda uvesti naslednje države:
Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Luksemburg, Nemčija,
Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo.
Uvod
Deli strojev krmilnih sistemov so pogosto določeni za zagotovitev varnostnih funkcij: imenujemo jih
deli, povezani z varnostjo. Ti deli so lahko iz strojne in programske opreme in zagotovljajo varnostno
funkcijo v krmilnih sistemih. Lahko so ločeni ali integralni deli krmilnega sistema. Lastnosti z varnostjo
povezanega dela krmilnega sistema pri nastanku napak so v tem standardu razdeljene v pet kategorij
(B, 1, 2, 3, 4), ki naj se uporabljajo kot referenčne točke. Te kategorije (glej 6.2) niso namenjene za
uporabo v kateremkoli danem zaporedju ali hierarhiji v zvezi z varnostnimi zahtevami.
Kategorije se lahko uporabljajo za:
– krmilne sisteme vseh vrst strojev, od enostavnih strojev, npr. malih kuhinjskih strojev, do
kompleksnih proizvodnih naprav, npr. embalirnih strojev, tiskarskih strojev, stiskalnic;
– krmilne sisteme varnostne opreme, npr, dvoročna stikala, zaporne naprave, električno občutljive
varnostne opreme (npr. fotoelektrične zapore) in preproge, občutljive na tlak.
Izbrana kategorija je odvisna od stroja in obsega, do koder so krmilna sredstva uporabljena za zaščitne ukrepe.
Pri izbiri kategorije in načrtovanju z varnostjo povezanega dela krmilnega sistema je potrebno, da
načrtovalec navede vsaj naslednje podatke o delih, povezanih z varnostjo:
– izbrano(e) kategorijo(e),
– funkcionalne značilnosti,
– natančno nalogo, ki jo ima v zaščitnih ukrepih v stroju,
– točne meje (glej 3.1),
– vse upoštevane napake, povezane z varnostjo,

1)
Standard v pripravi
SIST EN 954 – 1 : 2000
– z varnostjo povezane napake, ki niso upoštevane pri izključitvi napake, in uporabljeni ukrepi, ki
dopuščajo njihovo izključitev,
– parametre, ki se nanašajo na zanesljivost, kot so okoljski vplivi,
– uporabljena(e) tehnologija(e).
Uporaba kategorij kot referenčnih točk in te navedbe za smiseln potek med načrtovalnim procesom
omogočajo fleksibilno uporabo tega standarda. Namen je zagotoviti jasno osnovo za ocenjevanje
načrtovanja ali lastnosti katerekoli izvedbe. Kjer je primerno, se ta standard lahko uporabi tudi pri delih
krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, uporabljenih v drugih tehničnih izvedbah, npr. pri tretji
strani, interno ali na neodvisnem preskuševališču.
1 Namen
Ta evropski standard vsebuje varnostne zahteve in napotke za načela načrtovanja (glej 3.11 v EN
292-1: 1991) delov krmilnih sistemov, povezanih z varnostjo. Za te dele določa kategorije in opisuje
lastnosti njihovih varnostnih funkcij. To vključuje programirne sisteme za vse stroje in z njimi povezane
varovalne naprave. Uporablja se za vse dele krmilnih sistemov, povezanih z varnostjo, neodvisno od
vrste uporabljane energije, npr. električne, hidravlične, pnevmatske, mehanične. Ne določa, katere
varnostne funkcije in katere kategorije naj se uporabljajo v posameznih primerih.
Uporablja se za vse izvedbe strojev za profesionalno in neprofesionalno rabo.
2 Zveza s standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša
dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij samo, če so z dopolnilom ali spremembo vanj
vključene. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje.
EN 292-1:1991 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
1. del: Osnovna terminologija, metodologija
EN 292-2:1991/A1:1995 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
2. del: Tehnična načela in specifikacije - Dopolnilo A1
EN 418 Varnost strojev - Oprema za izklop v sili - Funkcionalni vidiki, načela
načrtovanja
EN 457 Varnost strojev - Slišni nevarnostni signali - Splošne zahteve, načrtovanje in
preskušanje (ISO 7731:1986, modificiran)
EN 614-1 Varnost strojev – Načela ergonomskega načrtovanja – 1. del: Terminologija
in splošna načela
EN 842 Varnost strojev - Vidni nevarnostni signali - Splošne zahteve, načrtovanje in
preskušanje
EN 981 Varnost strojev - Sistem slišnih in vidnih nevarnostni ali obvestilnih signalov
EN 982 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Hidravlika
EN 983 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Pnevmatika
prEN 999 :1995 Varnost strojev - Postavitev varovalne opreme glede na hitrosti približanja
delov človeškega telesa
SIST EN 954 – 1 : 2000
EN 1037 Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega vklopa
EN 1050:1996 Varnost strojev - Načela ocene tveganja
EN 60204-1:1992 Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve
EN 60447:1993 Vmesnik človek-stroj (MMI) – Načela proženja
EN 60529 Stopnja zaščite z ohišjem (IP code) (IEC 529:1989)
EN 60721-3-0 Klasifikacija okoljnih vplivov – 3. del: Klasifikacija skupin okoljnih vplivov in
njihova pogostnost – Uvajanje
IEC 50 (191):1990 Mednarodni elektrotehniški slovar, poglavje 191: Zagotovljivost in kakovost
oskrbe
3 Definicije
Pri uporabi tega standarda veljajo definicije iz EN 292 – 1 in IEC 50 (191), skupaj z naslednjimi:
3. Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo: Del ali podrejeni del(i) krmilnega sistema, ki se
odziva(jo) vhodnim signalom in proizvaja(jo) z varnostjo povezane izhodne signale. Kombinirani deli
krmilnega sistema, povezani z varnostjo, se začenjajo tam, kjer nastajajo z varnostjo povezani signali,
in končajo pri izhodu elementov za krmiljenje energije (glej tudi dodatek A k EN 292-1: 1991). To
vključuje tudi nadzorne sisteme.
3.2 Kategorija: Razvrstitev delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, glede na njihovo
odpornost proti napakam in njihovo kasnejše obnašanje pri napaki in glede na to, kar je doseženo s
strukturno namestitvijo delov in/ali njihovo zanesljivostjo.
3.3 Varnost krmilnih sistemov: Sposobnost delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, za
izvajanje varnostnih funkcij za določeno časovno obdobje v zanje določeni kategoriji.
3.4 Napaka: Stanje predmeta, opredeljeno z nezmožnostjo opravljati zahtevano funkcijo, izključujoč to
nezmožnost med preventivnim vzdrževanjem ali drugimi hotenimi posegi ali zaradi manjkajočih zunanjih virov.
OPOMBA 1: Napaka je pogosto posledica odpovedi samega predmeta, lahko pa nastane brez predhodne odpovedi.
OPOMBA 2 : V angleščini sta izraz “fault” in njegova definicija identična s tistima v IEV 191-05-01 v IEC 50 (191) : 1990. Na
področju strojev se francoski izraz “défaut” in nemški izraz “Fehler” bolj uporabljata kot izraza “panne” in
“Fehlzustand”, ki se pojavljata v tej definiciji.
3.5 Odpoved: Prenehanje sposobnosti nekega predmeta, da opravlja zahtevano funkcijo.
OPOMBA 1: Po odpovedi ima predmet napako.
OPOMBA 2: Odpoved je posledica, v nasprotju z napako, ki je stanje.
OPOMBA 3: Tako definiran pojem ne velja za predmete, ki so le v programski opremi (IEV 191-04-01 v IEC 50(191): 1990).
OPOMBA 4: V praksi se izraza napaka in odpoved pogosto uporabljata kot sinonima.
3.6 Varnostne funkcije krmilnih sistemov: Funkcija, sprožena z vhodnim signalom in procesirana
(predelana) v delu krmilnega sistema, povezanem z varnostjo, ki omogoči stroju (kot sistemu) doseči
varno stanje.
3.7 Muting: Začasna avtomatična prekinitev varnostne(nih) funkcije(j) s pomočjo delov krmilnega
sistema, povezanih z varnostjo.
3.8 Ročna ponovna vzpostavitev: Funkcija v delih krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, za
ročno obnovitev dane varnostne funkcije pred ponovnim vklopom stroja.
SIST EN 954 – 1 : 2000
4 Splošna izhodišča
Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo, ki opravljajo varnostne funkcije, morajo biti načrtovani in
konstruirani tako, da so v celoti upoštevana načela iz EN 1050:
– pri vseh namembnih uporabah in predvidljivi zlorabi,
– pri nastanku napak,
– pri predvidljivih človeških napakah med namembno uporabo stroja kot celote.
4.2 Splošna strategija načrtovanja
Z vidika ocene tveganja (glej EN 1050) na stroju mora načrtovalec odločati o zmanjšanju tveganja, ki
naj ga prispeva vsak del krmilnega sistema, povezan z varnostjo (glej dodatek B). Ta prispevek ne
pokriva celotnega tveganja krmiljenega stroja, npr. ni upoštevano celotno tveganje mehanske
stiskalnice ali pralnega stroja, ampak tisti del tveganja, ki je zmanjšano z uporabo določene varnostne
funkcije. Primeri takih funkcij so ustavitvena funkcija, dosežena z uporabo električno občutljive
zaščitne naprave na stiskalnici, ali funkcija zaklepanja vrat v pralnem stroju.
Ključni cilj je, da mora načrtovalec zagotoviti, da deli krmilne naprave, povezani z varnostjo, dosežejo
učinke, ki zmanjšajo tveganje po EN 1050. To ni vedno dosegljivo in v takih primerih mora načrtovalec
določiti druge varnostne ukrepe. Hierarhija strategije zmanjševanja tveganja je dana v 5. točki v
EN 292 – 1: 1991.
Kategorija in druge poteze, npr. fizična namestitev delov, izolacija, ki jo izbere načrtovalec za dele,
povezane z varnostjo, so odvisni od prispevka teh delov k zmanjšanju tveganja, od načrtovanja in
tehnologije (glej točko 0). Načrtovalec mora podati:
– katera(e) kategorija(e) je bila uporabljena pri načrtovanju kot referenčna točka;
– točne točke, kjer se deli, povezani z varnostjo, začnejo in kje končajo;
– smiselno načrtovanje, npr. upoštevane napake, izključene napake pri načrtovanju za dosego teh
kategorij.
Čim bolj je zmanjšanje tveganja odvisno od delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, toliko bolj
se zahteva večja odpornost teh delov proti napakam. Ta sposobnost – s pogojem, da je zahtevana
funkcija izvedena – je lahko delno izmerjena z vrednostjo zanesljivosti in s strukturo odpornosti proti
napakam. Obe, zanesljivost in struktura, prispevata k odpornosti proti napakam delov, povezanih z
varnostjo. Navedena odpornost proti napakam se lahko doseže z določeno stopnjo zanesljivosti
komponent in/ali z izboljšano strukturo z varnostjo povezanih delov. Prispevek zanesljivosti in strukture
se lahko spreminja z uporabljeno tehnologijo. Tako je npr. možno za enojen kanal z varnostjo
povezanih delov visoke zanesljivosti v neki tehnologiji doseči enako ali večjo odpornost proti napakam
kot pri strukturi manjše zanesljivosti, tolerantni za napake, v neki drugačni tehnologiji.
OPOMBA: Čim višja je odpornost do napak z varnostjo povezanih delov, toliko nižja je verjetnost, da odpovedo z varnostjo
povezani deli pri izvajanju zahtevanih varnostnih funkcij.
Zanesljivost in varnost ni isto (glej dodatek D). Npr. možno je, da je varnost sistema z relativno nezanesljivimi
komponentami v strukturi preobilja večja kot varnost sistema z enostavnejšo strukturo, vendar z bolj
odpornimi komponentami. Ta koncept je pomemben, ker v nekaterih aplikacijah varnost zahteva višjo
prioriteto ne glede na doseženo zanesljivost, npr. če so posledice napake vedno resne in običajno
nepopravljive. V takih aplikacijah se mora skladno z oceno tveganja predvideti zaznavanje napak (toleranca
napake v enem ciklu) strukture, ki omogoči zahtevano varnostno funkcijo po eni, dveh ali več napakah.
Ta standard ne zahteva izračuna vrednosti zanesljivosti za kompleksne strukture, kjer je varnost
dosežena pretežno z izboljšanjem strukture z varnostjo povezanih delov. Pri manj kompleksnih
strukturah, kjer je zanesljivost komponent pomembna za varnost, je izračun vrednosti zanesljivosti
koristni pokazatelj prispevka delov, povezanih z varnostjo, k celotnemu zmanjšanju tveganja.
V primeru aplikacij z majhnim tveganjem so ukrepi za preprečitev napak lahko primerni; pri aplikacijah
z večjim tveganjem se lahko z izboljšavo strukture delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo,
SIST EN 954 – 1 : 2000
dosežejo ukrepi za preprečitev, zaznavo ali toleriranje napak. Praktični ukrepi vključujejo preobilje
presežek, različnost, nadzorovanje (glej tudi 3. točko v EN 292-2:1991, dodatek A v EN 292-
2:1991/A1:1995 in 9.4 v EN 60204-1:1992).
Doseženo obnašanje glede na odpornost proti napakam delov krmilnega sistema, povezanih z
varnostjo, je funkcija več parametrov, npr.:
– zanesljivost z vidika izvajanja varnostnih funkcij,
– struktura (ali arhitektura) krmilnega sistema,
– kvaliteta z varnostjo povezane dokumentacije,
– popolnost specifikacije,
– načrtovanje, izdelava in vzdrževanje,
– kakovost in pravilnost programske opreme,
– obseg preskusov funkcionalnosti,
– obratovalne lastnosti krmiljenega stroja ali krmiljenega dela stroja.
Ti parametri se lahko razvrstijo na osnovi treh glavnih značilnosti:
– zanesljivost strojne opreme – stopnja zanesljivosti komponent za preprečevanje napak;
– struktura sistema – namestitev komponent v delih krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, za
preprečitev, toleriranje ali zaznavanje napak;
– kakovostni vidiki, ki se ne dajo ovrednotiti, ki vplivajo na obnašanje delov krmilnega sistema,
povezanih z varnostjo.
4.3 Postopek za izbiro in načrtovanje varnostnih ukrepov
To podpoglavje podaja postopek za izbiranje razpoložljivih varnostnih ukrepov in za načrtovanje delov
krmilnega sistema, povezanih z varnostjo. Pomembno je določiti povezavo med deli krmilnega
sistema, povezanimi z varnostjo, deli, ki niso povezani z varnostjo krmilnega sistema, in vsemi drugimi
deli stroja. Nato se lahko določi zmanjšanje tveganja, ki ga prispevajo deli krmilnega sistema,
povezani z varnostjo, v okviru ocene tveganja stroja skladno z EN 1050.
Ker je več možnosti za zmanjšanje tveganja na stroju in več možnosti, kako se lahko načrtujejo deli
krmilnega sistema, povezani z varnostjo, je ta proces iterativen. Na odločitve in/ali predvidevanja,
sprejete pri vsakem koraku v procesu, lahko vplivajo odločitve in/ali predvidevanja, sprejete pri
predhodnem koraku. Ta vidik se lahko preveri s ponovitvijo procesa na vsakem koraku. To preverjanje
po korakih je bistvenega pomena, da se doseže varnostna zahteva, ki je enaka tisti v specifikaciji.
Postopek je prikazan v sliki 1. Pomembni vidiki, ki naj bodo upoštevani pri procesu načrtovanja, so
navedeni kot vprašanja za miselno vzpodbudo načrtovalcu v dodatku A. Ta vprašanja podajajo
filozofijo, ki naj ji sledi načrtovanje z varnostjo povezanih delov. Vsa vprašanja ne veljajo za vsako
aplikacijo; nekatere aplikacije zahtevajo dodatna vprašanja.
1. korak: Analiza nevarnosti in ocena tveganja
– Določitev prisotne nevarnosti na stroju med vsemi načini delovanja in na vsaki
stopnji življenjske dobe stroja, skladno z navodili v EN 292-1 in EN 1050.
– Ocenitev tveganj, ki nastanejo zaradi take nevarnosti in določitev primernega
zmanjšanja tveganja za to uporabo, skladno z EN 292-1 in EN 1050.
2. korak: Odločanje o ukrepih za zmanjšanje tveganja s krmilnimi sredstvi
– Odločanje o načrtovanih ukrepih na stroju in/ali predvideni zaščiti za dosego zmanjšanja
tveganja. Ti deli krmilnega sistema, ki sodelujejo kot sestavni del načrtovanih ukrepov
in/ali pri krmiljenju zaščitne opreme, se morajo šteti za dele, povezane z varnostjo.
SIST EN 954 – 1 : 2000
3. korak: Specificiranje varnostnih zahtev za dele krmilnega sistema, povezanih z varnostjo
– Specificiranje varnostnih funkcij (glej 5. točko in druge referenčne dokumente), ki naj se
predvidijo v krmilnem sistemu. V tabeli 1 so navedeni izvori referenc bolj splošnih
varnostnih funkcij in karakteristik, ki naj bodo vključene, če je določena funkcija izbrana.
– Specificirati, kako bodo realizirane varnostne funkcije, in izbrati kategorijo(e) za vsak del in
kombinacijo delov v okviru delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo (glej 6. točko).
4. korak: Načrtovanje
– Načrtovanje delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, skladno s specifikacijo,
izdelano v 3. koraku, in splošno strategijo načrtovanja v 4.2. Navesti je treba poteze,
zajete v načrtovanju, ki zagotavljajo smiselno izvajanje za doseženo kategorijo(e).
– Verificiranje načrtovanja na vsaki stopnji, da se zagotovi, da z varnostjo povezani deli
izpolnjujejo zahteve predhodnih stopenj glede specificiranih varnostnih funkcij(ami) in
kategorij(ami).
5. korak: Vrednotenje
– Vrednotenje dosežene stopnje varnosti in kategorije v primerjavi s specifikacijami v 3.
koraku. Ponovno načrtovanje, če je potrebno (glej 8. točko).
– Če je pri načrtovanju delov krmilnih sistemov, povezanih z varnostjo, uporabljena
programirna elektronika, so potrebni drugi podrobni postopki (glej 8.4.2). Ti postopki so v
pripravi (glej tudi dodatek E).
OPOMBA 1: Trenutno se domneva, da je težko določiti neko stopnjo gotovosti v situacijah, ko lahko nastane pomembna
nevarnost zaradi napačnega delovanja krmilnega sistema, če se lahko zagotovi zanesljivost pravilnega
delovanja enokanalne programirne elektronske naprave. Dokler ta situacija ne bo razjasnjena, se ni priporočljivo
zanašati na pravilno delovanje take enokanalne opreme (po 12.3.5 v EN 60204-1: 1992).
OPOMBA 2: Vrednotiti bo treba tudi dele krmilnega sistema, povezane z varnostjo, v povezavi s celotnim krmilnim sistemom
in kot del stroja. Zahteve za tako preverjanje niso del tega evropskega standarda, ampak naj jih specificira
načrtovalec stroja, ali ustrezni standard tipa C .
SIST EN 954 – 1 : 2000
Analiza nevarnosti na strojih
(EN 292 –1 in EN 1050)
Ocena tveganja na strojih
(EN 292 –1 in EN 1050)
1. korak
Odločanje o ukrepih za zmanjšanje tveganja
(5. točka v EN 292-1 : 1991)
Z načrtovanjem Z zaščito
(3. točka v EN 292-2: 1991) (4. točka v EN 292-2: 1991)
Drugi ukrepi Krmilni sistem Zaščitne naprave Drugi ukrepi
(neupoštevani v (3.7 v (del krmilnega (neupoštevani v
tem standardu) EN 292-2: 1991) sistema) tem standardu)
(4.2.3 v EN
292-2: 1991)
S krmilnim sredstvom
2. korak
Specificiranje varnostnih zahtev z določanjem:
Karakteristike varnostnih funkcij
(5. točka)
IN
Realizacija varnostnih funkcij
(točka 4.2)
IN
Izbira kategorij
(6. točka)
3. korak
Načrtovanje delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo
Preverjanje
(4. in 6. točka)
4. korak
Vrednotenje doseženih funkcij in kategorij
(8. točka)
5. korak
Slika 1 : Iterativni postopek načrtovanja delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo
SIST EN 954 – 1 : 2000
4.4 Načela za ergonomsko načrtovanje
Vmesnik med osebo in z deli krmilnih sistemov, povezanimi z varnostjo, mora biti načrtovan in izveden
tako, da med vsemi namembnimi uporabami in predvidljivimi zlorabami stroja ni nihče ogrožen (glej
tudi EN 292-2, EN 614, prEN 894-1, prEN894-2. prEN 894-3, prEN 1005-3, 10. točka v EN 60204-1 :
1992 in 2. točka v EN 60447 : 1993).
Ergonomska načela naj bodo uporabljena tako, da se stroj in krmilni sistem z deli, povezanimi z
varnostjo, lahko uporabljata in da operater ni zaveden v nevarne načine delovanja. Uporabljene naj
bodo varnostne zahteve za upoštevanje ergonomskih načel, podanih v 3.6 v EN 292-2 : 1991.
5 Karakteristike varnostnih funkcij
5.1 Splošno
To poglavje zajema seznam tipičnih varnostnih funkcij (glej 3.13 v EN 292-1 : 1991), ki se lahko
dosežejo z deli krmilnih sistemov, povezanimi z varnostjo. Načrtovalec (ali pripravljalec standarda tipa
C) mora upoštevati potrebne varnostne funkcije iz tega seznama, da doseže ukrepe varnostnih zahtev
za krmilni sistem v specifični aplikaciji.
V tabeli 1 so navedene tipične varnostne funkcije in nekatere njihove karakteristike. Opozarja na
podrobnosti, ki so jasno podane v zvezah s standardi. Za vsako varnostno funkcijo se sklicuje na
ustrezne dele teh standardov (glej tudi točko 2). Načrtovalec (ali pripravljalec standarda tipa C ) mora
zagotoviti, da so pri izbranih varnostnih funkcijah izpolnjene zahteve vseh teh standardov. Za nekatere
karakteristike so v tem poglavju navedene dodatne podrobne zahteve. Tudi te morajo biti vključene.
Kjer je potrebno, morajo biti karakteristike prilagojene različnim virom energije.

SIST EN 954-1 : 2000
Tabela 1: Seznam nekaterih standardov, ki vsebujejo zahteve karakteristik varnostnih funkcij
Zahteve
1)
Varnostne funkcije, EN 954-1:1996 EN 292 dodatek A drugi standardi
Dodatne informacije
karakteristike EN292-2:
1. del: 1991 2. del: 1991
1991/A 1: 1995
2. točka v EN 60335-1:1994
Definicije 3 3  3. točka v
EN 60204-1:1992
Načela načrtovanja 4.2 3 1.2.1 9.4 22. točka v EN 60335-1:1994,
v EN 60204-1:1992
1.2.2 5. in 6. točka v EN 775:1992 + AC:1993,
1.2.7 5. točka v prEN 1921:1995
1.5.4
Ergonomska načela 4.4 4.9 3.6 1.2.2 10. točka v 6.2 v EN 775:1992 + AC:1993,
EN 60204-1:1992
3.7.8a pogl. 1 4.6 v prEN 1921:1995
Funkcija ustavitve 5.2 3.7.1 1.2.4 9.2.2, 9.2.5.3 v 7.12 v EN 60335-1:1994,
EN 60204-1: 1992
3.7.8b 1.3.5 5.11 v EN prEN 1921:1995
Funkcija izklopa v 5.3 6.1.1 1.2.4 EN 418, 9.2.5.4 v 6.4.2, 7.2.5 v EN 775:1992 +
sili EN 60204-1:1992
AC:1993, 5.11.2 v prEN 1991:1995

Ročna ponovna 5.4  1.2.4 9.2.5.3, 9.2.5.4 v 6.4.2, 6.4.3, 7.6 v EN 775:1992 + AC: 1993,
vzpostavitev EN 60204-1:1992 6.4.3 v prEN 1921:1995
Zagon in ponovni 5.5 3.7.1 1.2.3 9.2.1, 9.2.5.1, 6.10, 7.2.5, 7.3.1, 9.3.4 v EN 775:1993
zagon 9.2.5.2, 9.2.6. v
3.7.2 1.3.5
EN 60204-1: 1992
Odzivni čas 5.6  3.2, A.3, A.4 v
EN 999: 1995
Varnostni parametri 5.7 3.7.9e 7.1, 9.3.2, 9.3.4 v v EN 775: 1992 + AC: 1993,
EN 60204-1:1992
11.8 v EN 60335-1: 1994
3.2.9, 7.2.6 v EN 775:1992 + AC:1993,
Lokalna krmilna 5.8 3.7.9
3.13, 4.5, 5.9, 6.2 v prEN 1921:1995
funkcija
3.7.10
1)
Reference v tej vrstici naj se štejejo kot pomoč načrtovalcu, vendar ne kot del zahtev tega standarda.

SIST EN 954-1 : 2000
SIST EN 954 – 1 : 2000
Tabela 1 (nadaljevanje)
Zahteve
1)
Varnostne funkcije,
EN 954-1: EN 292 dodatek A drugi standardi Dodatne informacije
karakteristike 1996 EN 292-2:
1. del : 1991 2. del : 1991
1991/A 1 : 1995
Muting 5.9
Ročna odstranitev 5.10 3.7.10 1.2.5 9.2.4 v 6.10 v EN 775: 1992 + AC: 1993,
varnostnih funkcij 4.1.4 EN 60204-1:1992
5.8 v prEN 1921:1995
Nihanje, izpad in 5.11 3.7.8e 1.2.6 4.3, 7.1, 7.5 v
povrnitev energije 1.5.3 EN 60204-1:1992
2)
Programirni  3.7.7 12.3 v
IEC 1508
elektronski sistemi EN 60204-1:1996
Nepričakovan  3.7.2 1.2.3 EN 1037,
zagon
1.2.6 5.4 v
EN 60204-1:1992
1.2.7
Indikatorji in alarmi  3.6.7 1.2.2 EN 457, 5.6 v pr EN 1921:1995
toč. 4, 6
5.3 EN 842,
1.7.0
EN 981,
1.7.1
10.4, 11.3 v
EN 60204-1:1992,
EN 60447
Pobeg in rešitev  6.1.2 1.2.2
ujetih oseb toč. 5, 6
Električna oprema  3.9 ??? 1.5.1 EN 60204-1
1.5.7
Oskrba z električno  1.5.1 4.3 v
energijo EN 60204-1:1992
Oskrba z drugo  1.5.3 5.1.4 v
energijo EN 982: 1992
5.1.4
v EN 983: 1992
1)
Reference v tej vrstici naj se štejejo kot pomoč načrtovalcu, vendar ne kot del zahtev tega standarda.
2)
Standard v pripravi
SIST EN 954-1 : 2000
SIST EN 954 – 1 : 2000
Tabela 1 (nadaljevanje)
Zahteve
Varnostne funkcije, Dodatne informacije )
EN 954-1: EN 292 dodatek A drugi standardi
karakteristike 1996 EN 292-2:
1. del : 1991 2. del : 1991
1991/A 1 : 1995
Pokrovi in okrovi   13.4 v
EN 60204-1: 1992,
EN 60529
Pnevmatična  3.8 1.5.3 EN 982
in hidravlična
EN 983
oprema
Ločitev dovoda in  6.2.2 1.6.3 EN 1037,
izpraznitev energije
5.3, 6.3.1
v EN 60204-1:1992
Fizikalni in okoljski  3.7.11 4.4 v 6.9 v EN 775: 1992 + AC: 1993,
obratovalni pogoji EN 60204-1:1992
4.3, 4.5 v prEN 1921:1995
Način krmiljenja in  3.7.9 1.2.5 9.2.3 v 6.10 v EN 775:1992 + AC:1993
izbira načina EN 60204-1:1992
3.7.10
Vmesniki/  1.5.4 9.1.4, 11, 15.4 v
povezave EN 60204-1: 1992
1.6.1
toč. 3
Sodelovanje med  3.7.8e 9.3.4 v
različnimi deli EN 60204-1:1992
krmilnih sistemov,
povezanimi z
varnostjo
Povezava »človek –  3.6.6 1.2.2 toč.10 v
stroj« EN 60204-1:1992,
3.6.7
EN 60447
1)
Reference v tej vrstici naj se štejejo kot pomoč načrtovalcu, vendar ne kot del zahtev tega standarda.

SIST EN 954 – 1 : 2000
5.2 Funkcija ustavitve
Dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1, naj se uporabijo tudi naslednje.
Funkcija ustavitve, ki jo sproži zaščitna naprava, mora tako hitro, kot je potrebno, po vklopu vrniti stroj
v varno stanje. Taka ustavitev mora imeti prednost pred ustavitvijo zaradi obratovalnih razlogov.
Če skupina strojev deluje usklajeno, mora biti poskrbljeno za signaliziranje nadrejenemu krmiljenju
in/ali drugim strojem, da so izpolnjeni taki ustavitveni pogoji.
OPOMBA: Taka ustavitev lahko povzroči obratovalne probleme in težak ponovni zagon, npr. pri električnem varjenju. Pri
nekaterih uporabah je lahko ta funkcija kombinirana z ustavitvijo zaradi obratovalnih razlogov, da se zmanjšajo
poskusi onemogočanja varnostne funkcije.
5.3 Funkcija izklopa v sili
Dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1, naj se uporabijo tudi naslednje.
Če skupina strojev deluje usklajeno, morajo imeti z varnostjo povezani deli možnost signaliziranja
pogojev za izklop v sili vsem delom usklajenega sistema.
Kjer je področje usklajenega sistema jasno ločeno, npr. pri zaščitni opremi ali fizični razmejitvi, ni treba vedno
uporabiti izklopa v sili za celotni sistem, ampak le za posamezna območja, določena z oceno
tveganja.
Po izvedenem izklopu v sili v nekem področju ne sme biti navzoča nevarnost pri vmesnikih med tem in
drugimi področji.
5.4 Ročna ponovna vzpostavitev
Dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1, naj se uporabijo tudi naslednje.
Potem ko je zaščitna naprava dala ukaz za ustavitev, se morajo pogoji ustavitve vzdrževati, dokler se
ne sproži naprava ročne ponovne vzpostavitve in obstajajo varni pogoji za ponovni vklop.
Ponovna vzpostavitev varnostnih funkcij s ponovno vzpostavitvijo zaščitne naprave prekliče ukaz
ustavitve. Če to navaja ocena tveganja, mora biti ta preklic ukaza ustavitve potrjen s posebnim ročnim
in hotenim dejanjem (ročna ponovna vzpostavitev).
Funkcija ročne ponovne vzpostavitve:
– mora biti dosežena z ločeno in ročno oskrbovano napravo delov v krmilnem sistemu, povezanih z
varnostjo;
– sme biti izvršena samo, če varnostne funkcije in zaščitne naprave delujejo. Če to ni možno, ročna
ponovna vzpostavitev ne sme biti izvedena;
– sama ne sme povzročiti gibanja ali nevarnega stanja;
– sme slediti namernemu dejanju;
– mora pripraviti krmilni sistem na sprejem ločenega ukaza za zagon;
– sme dopustiti le vklop stikala iz njegovega sproščenega stanja (IZKLOP).
Kategorija z varnostjo povezanih delov, ki predvideva ročno ponovno vzpostavitev, mora biti izbrana tako,
da vključitev ročne ponovne vzpostavitve ne zmanjša varnosti, ki jo zahtevajo važne varnostne funkcije.
Stikalo ponovne vzpostavitve mora biti nameščeno izven nevarnega območja in na varnem mestu, od
koder se dobro vidi, da ni nikogar v nevarnem območju.
5.5 Zagon in ponovni zagon
Dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1, naj se uporabijo tudi naslednje.
SIST EN 954-1: 2002
Ponoven zagon lahko nastopi avtomatično le, če ne obstaja nevarno stanje. Zlasti za krmilna varovala
glej 4.2.2.5 v EN 292-2:1991.
Te zahteve za zagon in ponoven zagon morajo biti uporabljene tudi za stroje, ki se lahko daljinsko krmilijo.
5.6 Odzivni čas
Dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1, naj se uporabijo tudi naslednje.
Načrtovalec ali dobavitelj mora podati odzivni čas, če se pri oceni nevarnosti delov v krmilnem
sistemu, povezanih z varnostjo, to pokaže za potrebno (glej tudi 10. točko).
OPOMBA: Odzivni čas krmilnega sistema je del celotnega odzivnega časa stroja. Zahtevani celotni odzivni čas stroja lahko
vpliva na načrtovanje z varnostjo povezanega dela, npr. potrebo predvideti zavorni sistem.
5.7 Z varnostjo povezani parametri
Dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1, naj se uporabijo tudi naslednje.
Kadar z varnostjo povezani parametri, npr. namestitev, hitrost, temperatura, tlak, odstopajo od vnaprej
podanih mej, mora krmilni sistem uvesti potrebne ukrepe, npr. sprožitev ustavitve, opozorilni signal, alarm.
Če napake pri ročnem vnosu z varnostjo povezanih podatkov v programirni elektronski sistem lahko
vodijo v nevarno stanje, mora biti predviden sistem nadzora podatkov v krmilnem sistemu, povezanem
z varnostjo, npr. nadzor meja, formata in/ali logike vnesenih podatkov.
5.8 Lokalna krmilna funkcija
Kadar je stroj lokalno krmiljen, npr. s prenosno krmilno napravo, visečim stikalom (pendantom),
morajo biti uporabljene tudi naslednje zahteve, dodatno k zahtevam, navedenim v tabeli 1:
– sredstva za izbiro lokalnega krmiljenja morajo biti nameščena izven nevarnega območja;
– ne sme biti možno povzročiti nevarnega stanja izven območja lokalnega krmiljenja;
– preklop med lokalnim in zunanjim krmiljenjem, npr. daljinsko krmiljenje, ne sme povzročiti
nevarnega stanja.
5.9 Muting
Muting ne sme povzročiti, da bi bila katerakoli oseba izpostavljena nevarnemu stanju.
Med mutingom morajo biti varnostna stanja predvidena z drugimi sredstvi.
Na koncu mutinga morajo biti varnostne funkcije delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo,
ponovno vzpostavljene.
Kategorija z varnostjo povezanih delov, ki opravlja muting funkcijo, mora biti izbrana tako, da vključitev
muting funkcije ne zmanjšuje varnosti, ki jo zahteva ustrezna varnostna funkcija.
OPOMBA: Pri nekaterih uporabah je potreben indikacijski signal mutinga.
5.10 Ročna odstranitev varnostnih funkcij
Če je potrebna ročna odstranitev varnostne funkcije, npr. za pripravo, nastavitev, vzdrževanje,
popravilo, morajo biti uporabljene tudi naslednje zahteve, dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1:
– učinkovita in varna sredstva za preprečitev ročne odstranitve v takih obratovalnih načinih, kjer to
ni dovoljeno;
– ponovna vzpostavitev varnostnih funkcij delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, preden
se lahko nadaljuje normalno obratovanje;
SIST EN 954 – 1 : 2000
– izbira delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, ki so odgovorni za ročno odstranitev tako,
da so v celoti upoštevana navodila v EN 1050.
OPOMBA: Pri nekaterih uporabah je potreben naznanilni signal za ročno odstranitev.
5.11 Nihanje, izpad in povrnitev energije
Dodatno k zahtevam, ki so navedene v tabeli 1, naj se uporabijo tudi naslednje.
Kadar nastopi nihanje nivoja energije izven načrtovanega obratovalnega območja, vključno z izpadom
oskrbe z energijo, morajo deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo, oskrbeti ali povzročiti
izhodni(e) signal(e), ki bo(do) omogočil(i) drugim delom stroja vzdrževati varno stanje.
6 Kategorije
6.1
...