SIST EN 1990:2004
(Main)Eurocode - Basis of structural design
Eurocode - Basis of structural design
(1) EN 1990 establishes Principles and requirements for the safety, serviceability and durability of structures, describes the basis for their design and verification and gives guidelines for related aspects of structural reliability.
(2) EN 1990 is intended to be used in conjunction with EN 1991 to EN 1999 for the structural design of buildings and civil engineering works, including geotechnical as-pects, structural fire design, situations involving earthquakes, execution and temporary structures.
NOTE For the design of special construction works (e.g. nuclear installations, dams, etc.), other provi-sions than those in EN 1990 to EN 1999 might be necessary.
(3) EN 1990 is applicable for the design of structures where other materials or other actions outside the scope of EN 1991 to EN 1999 are involved.
(4) EN 1990 is applicable for the structural appraisal of existing construction, in devel-oping the design of repairs and alterations or in assessing changes of use.
NOTE Additional or amended provisions might be necessary where appropriate.
Eurocode: Grundlagen der Tragwerksplanung
Eurocodes structuraux - Eurocodes: Bases de calcul des structures
(1) L'EN 1990 définit des Principes et des exigences en matière de sécurité, d'aptitude au service et de durabilité des structures, décrit les bases pour le dimensionnement et la vérification de celles-ci, et fournit des lignes directrices concernant les aspects de la fiabilité structurale qui s'y rattachent.
(2) L'EN 1990 est destinée à être utilisée conjointement avec les EN 1991 à EN 1999 pour la conception structurale des bâtiments et ouvrages de génie civil, y compris les aspects géotechniques, la résistance à l'incendie, les situations sismiques, l'exécution et les structures provisoires.
NOTE Pour le calcul d'ouvrages spéciaux (par exemple installations nucléaires, barrages, etc.), d'autres dispositions que celles des EN 1990 à EN 1999 peuvent être nécessaires.
(3) L'EN 1990 est applicable pour le calcul de structures non traitées par les EN 1991 à EN 1999, dans lesquelles interviennent des matériaux ou des actions non couverts par celles-ci.
(4) L'EN 1990 est applicable pour l'évaluation structurale de constructions existantes, en vue de projeter des réparations et des modifications ou d'étudier des changements d'utilisation.
NOTE Des dispositions additionnelles ou modifiées pourront se révéler nécessaires selon le cas.
Eurocode – Osnove projektiranja
EN 1990 vzpostavlja načela in zahteve za varnost, uporabnost in vzdržljivost konstrukcij, opisuje osnove za njihovo načrtovanje in potrditev ter podaja vodila za s tem povezane vidike strukturne zanesljivosti. EN 1990 je namenjen za uporabo skupaj z od EN 1991 do EN 1999, za projektiranje zgradb in civilnih inženirskih del, vključno z geotehničinimi vidiki, strukturnim načrtom v primeru ognja, situacijami, ki vključujejo potrese, izvedbo in začasne konstrukcije. OPOMBA: Za načrtovanje posebnih konstrukcijskih del (npr. jedrske postavitve, jezovi itd.), so lahko potrebne druge določbe, kot so tiste v od EN 1990 do EN 1999. EN 1990 velja za projektiranje, kjer so vključeni drugi materiali ali druga dejanja, ki so zunaj obsega od EN 1991 do EN 1999. EN 1990 velja za strukturno presojo obstoječih konstrukcij, pri razvoju načrta popravil in sprememb ali pri ocenitvi sprememb uporabe.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Eurocode - Basis of structural designEurocode – Osnove projektiranjaEurocodes structuraux - Eurocodes: Bases de calcul des structuresEurocode: Grundlagen der TragwerksplanungTa slovenski standard je istoveten z:EN 1990:2002SIST EN 1990:2004en91.010.30Technical aspectsICS:SIST ENV 1991-1:19981DGRPHãþDSLOVENSKI
STANDARDSIST EN 1990:200401-september-2004
EUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE NORMEN 1990April 2002ICS 91.010.30Supersedes ENV 1991-1:1994English versionEurocode - Basis of structural designEurocodes structuraux - Eurocodes: Bases de calcul desstructuresEurocode: Grundlagen der TragwerksplanungThis European Standard was approved by CEN on 29 November 2001.CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this EuropeanStandard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such nationalstandards may be obtained on application to the Management Centre or to any CEN member.This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translationunder the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the Management Centre has the same status as the officialversions.CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Czech Republic, Denmark, Finland, France, Germany, Greece,Iceland, Ireland, Italy, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Portugal, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATIONCOMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATIONEUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNGManagement Centre: rue de Stassart, 36
B-1050 Brussels© 2002 CENAll rights of exploitation in any form and by any means reservedworldwide for CEN national Members.Ref. No. EN 1990:2002 E
GENERAL.91.1 SCOPE.91.2 NORMATIVE REFERENCES.91.3 ASSUMPTIONS.101.4 DISTINCTION BETWEEN PRINCIPLES AND APPLICATION RULES.101.5 TERMS AND DEFINITIONS.111.5.1 Common terms used in EN 1990 to EN 1999.111.5.2 Special terms relating to design in general.121.5.3 Terms relating to actions.151.5.4 Terms relating to material and product properties.181.5.5 Terms relating to geometrical data.181.5.6 Terms relating to structural analysis.191.6 SYMBOLS.20SECTION 2
REQUIREMENTS.232.1 BASIC REQUIREMENTS.232.2 RELIABILITY MANAGEMENT.242.3 DESIGN WORKING LIFE.252.4 DURABILITY.252.5 QUALITY MANAGEMENT.26SECTION 3
PRINCIPLES OF LIMIT STATES DESIGN.273.1 GENERAL.273.2 DESIGN SITUATIONS.273.3 ULTIMATE LIMIT STATES.283.4 SERVICEABILITY LIMIT STATES.283.5 LIMIT STATE DESIGN.29SECTION 4
BASIC VARIABLES.304.1 ACTIONS AND ENVIRONMENTAL INFLUENCES.304.1.1 Classification of actions.304.1.2 Characteristic values of actions.304.1.3 Other representative values of variable actions.324.1.4 Representation of fatigue actions.324.1.5 Representation of dynamic actions.324.1.6 Geotechnical actions.334.1.7 Environmental influences.334.2 MATERIAL AND PRODUCT PROPERTIES.334.3 GEOMETRICAL DATA.34SECTION 5
STRUCTURAL ANALYSIS AND DESIGN ASSISTED BY TESTING.355.1 STRUCTURAL ANALYSIS.355.1.1 Structural modelling.355.1.2 Static actions.355.1.3 Dynamic actions.35
VERIFICATION BY THE PARTIAL FACTOR METHOD.386.1 GENERAL.386.2 LIMITATIONS.386.3 DESIGN VALUES.386.3.1 Design values of actions.386.3.2 Design values of the effects of actions.396.3.3 Design values of material or product properties.406.3.4 Design values of geometrical data.406.3.5 Design resistance.416.4 ULTIMATE LIMIT STATES.426.4.1 General.426.4.2 Verifications of static equilibrium and resistance.436.4.3 Combination of actions (fatigue verifications excluded).436.4.3.1 General.436.4.3.2 Combinations of actions for persistent or transient design situations (fundamental combinations).446.4.3.3 Combinations of actions for accidental design situations.456.4.3.4 Combinations of actions for seismic design situations.456.4.4 Partial factors for actions and combinations of actions.456.4.5 Partial factors for materials and products.466.5 SERVICEABILITY LIMIT STATES.466.5.1 Verifications.466.5.2 Serviceability criteria.466.5.3 Combination of actions.466.5.4 Partial factors for materials.47ANNEX A1 (NORMATIVE) APPLICATION FOR BUILDINGS.48A1.1 FIELD OF APPLICATION.48A1.2 COMBINATIONS OF ACTIONS.48A1.2.1 General.48A1.2.2 Values of
factors.48A1.3 ULTIMATE LIMIT STATES.49A1.3.1 Design values of actions in persistent and transient design situations.49A1.3.2 Design values of actions in the accidental and seismic design situations.53A1.4 SERVICEABILITY LIMIT STATES.54A1.4.1 Partial factors for actions.54A1.4.2 Serviceability criteria.54A1.4.3 Deformations and horizontal displacements.54A1.4.4 Vibrations.56ANNEX B
(INFORMATIVE) MANAGEMENT OF STRUCTURAL RELIABILITY FORCONSTRUCTION WORKS.57B1 SCOPE AND FIELD OF APPLICATION.57B2 SYMBOLS.57B3 RELIABILITY DIFFERENTIATION.58B3.1 Consequences classes.58B3.2 Differentiation by
values.58B3.3 Differentiation by measures relating to the partial factors.59B4 DESIGN SUPERVISION DIFFERENTIATION.59B5 INSPECTION DURING EXECUTION.60B6 PARTIAL FACTORS FOR RESISTANCE PROPERTIES.61ANNEX C
(INFORMATIVE) BASIS FOR PARTIAL FACTOR DESIGN AND RELIABILITYANALYSIS.62C1 SCOPE AND FIELD OF APPLICATIONS.62C2 SYMBOLS.62C3 INTRODUCTION.63
1 Agreement between the Commission of the European Communities and the European Committee for Standardisation (CEN)concerning the work on EUROCODES for the design of building and civil engineering works (BC/CEN/03/89).
2 According to Art. 3.3 of the CPD, the essential requirements (ERs) shall be given concrete form in interpretative documents forthe creation of the necessary links between the essential requirements and the mandates for harmonised ENs and ETAGs/ETAs.3 According to Art. 12 of the CPD the interpretative documents shall :a) give concrete form to the essential requirements by harmonising the terminology and the technical bases and indicatingclasses or levels for each requirement where necessary ;b) indicate methods of correlating these classes or levels of requirement with the technical specifications, e.g. methods of calcu-lation and of proof, technical rules for project design, etc. ;c) serve as a reference for the establishment of harmonised standards and guidelines for European technical approvals.The Eurocodes, de facto, play a similar role in the field of the ER 1 and a part of ER 2.
country specific data (geographical, climatic, etc.), e.g. snow map,– the procedure to be used where alternative procedures are given in the Eurocode, .It may also contain– decisions on the application of informative annexes,– references to non-contradictory complementary information to assist the user to applythe Eurocode.Links between Eurocodes and harmonised technical specifications(ENs and ETAs) for productsThere is a need for consistency between the harmonised technical specifications for con-struction products and the technical rules for works4. Furthermore, all the informationaccompanying the CE Marking of the construction products which refer to Eurocodesshall clearly mention which Nationally Determined Parameters have been taken intoaccount.Additional information specific to EN 1990EN 1990 describes the Principles and requirements for safety, serviceability and dura-bility of structures. It is based on the limit state concept used in conjunction with a par-tial factor method.For the design of new structures, EN 1990 is intended to be used, for direct application,together with Eurocodes EN 1991 to 1999.EN 1990 also gives guidelines for the aspects of structural reliability relating to safety,serviceability and durability :
4 see Art.3.3 and Art.12 of the CPD, as well as
4.2, 4.3.1, 4.3.2 and 5.2 of ID 1.
EN 1990 is intended for use by :– committees drafting standards for structural design and related product, testing andexecution standards ;– clients (e.g. for the formulation of their specific requirements on reliability levels anddurability) ;– designers and constructors ;– relevant authorities.EN 1990 may be used, when relevant, as a guidance document for the design of struc-tures outside the scope of the Eurocodes EN 1991 to EN 1999, for : assessing other actions and their combinations ; modelling material and structural behaviour ; assessing numerical values of the reliability format.Numerical values for partial factors and other reliability parameters are recommended asbasic values that provide an acceptable level of reliability. They have been selected as-suming that an appropriate level of workmanship and of quality management applies.When EN 1990 is used as a base document by other CEN/TCs the same values need tobe taken.National annex for EN 1990This standard gives alternative procedures, values and recommendations for classes withnotes indicating where national choices may have to be made. Therefore the NationalStandard implementing EN 1990 should have a National annex containing all NationallyDetermined Parameters to be used for the design of buildings and civil engineeringworks to be constructed in the relevant country.National choice is allowed in EN 1990 through :– A1.1(1)– A1.2.1(1)– A1.2.2 (Table A1.1)– A1.3.1(1) (Tables A1.2(A) to (C))– A1.3.1(5)– A1.3.2 (Table A1.3)– A1.4.2(2)
General1.1 Scope(1) EN 1990 establishes Principles and requirements for the safety, serviceability anddurability of structures, describes the basis for their design and verification and givesguidelines for related aspects of structural reliability.(2) EN 1990 is intended to be used in conjunction with EN 1991 to EN 1999 for thestructural design of buildings and civil engineering works, including geotechnical as-pects, structural fire design, situations involving earthquakes, execution and temporarystructures.
NOTE For the design of special construction works (e.g. nuclear installations, dams, etc.), other provi-sions than those in EN 1990 to EN 1999 might be necessary.
(3) EN 1990 is applicable for the design of structures where other materials or otheractions outside the scope of EN 1991 to EN 1999 are involved.
(4) EN 1990 is applicable for the structural appraisal of existing construction, in devel-oping the design of repairs and alterations or in assessing changes of use.
NOTE Additional or amended provisions might be necessary where appropriate. 1.2 Normative references
This European Standard incorporates by dated or undated reference, provisions fromother publications. These normative references are cited at the appropriate places in thetext and the publications are listed hereafter. For dated references,
subsequent amend-ments to or revisions of any of these publications apply to this European Standard onlywhen incorporated in it by amendment or revision. For undated references the latestedition of the publication referred to applies (including amendments).
NOTE
The Eurocodes were published as European Prestandards. The following European Standards whichare published or in preparation are cited in normative clauses : EN 1991Eurocode 1 : Actions on structures EN 1992 Eurocode 2 : Design of concrete structures
EN 1993 Eurocode 3 : Design of steel structures
EN 1994 Eurocode 4 : Design of composite steel and concrete structures
EN 1995 Eurocode 5 : Design of timber structures
EN 1996 Eurocode 6 : Design of masonry structures
EN 1998 Eurocode 8 : Design of structures for earthquake resistance
EN 1999 Eurocode 9 : Design of aluminium structures
1.3 Assumptions (1) Design which employs the Principles and Application Rules is deemed to meet therequirements provided the assumptions given in EN 1990 to EN 1999 are satisfied (seeSection 2).(2) The general assumptions of EN 1990 are :
-the choice of the structural system and the design of the structure is made by appro-priately qualified and experienced personnel;– execution is carried out by personnel having the appropriate skill and experience;– adequate supervision and quality control is provided during execution of the work,i.e. in design offices, factories, plants, and on site;– the construction materials and products are used as specified in EN 1990 or inEN 1991 to EN 1999 or in the relevant execution standards, or reference material orproduct specifications;– the structure will be adequately maintained;– the structure will be used in accordance with the design assumptions. NOTE
There may be cases when the above assumptions need to be supplemented.1.4 Distinction between Principles and Application Rules
(1) Depending on the character of the individual clauses, distinction is made in EN 1990between Principles and Application Rules.
(2) The Principles comprise :– general statements and definitions for which there is no alternative, as well as ;– requirements and analytical models for which no alternative is permitted unless spe-cifically stated.
(3) The Principles are identified by the letter P following the paragraph number.
(4) The Application Rules are generally recognised rules which comply with the Princi-ples and satisfy their requirements.
(5) It is permissible to use alternative design rules different from the Application Rulesgiven in EN 1990 for works, provided that it is shown that the alternative rules accordwith the relevant Principles and are at least equivalent with regard to the structuralsafety, serviceability and durability which would be expected when using the Eurocodes.
If an alternative design rule is substituted for an application rule, the resulting design cannot beclaimed to be wholly in accordance with EN 1990 although the design will remain in accordance with thePrinciples of EN 1990. When EN 1990 is used in respect of a property listed in an Annex Z of a productstandard or an ETAG, the use of an alternative design rule may not be acceptable for CE marking.
(6) In EN 1990, the Application Rules are identified by a number in brackets e.g. as thisclause. 1.5 Terms and definitions
NOTE
For the purposes of this European Standard, the terms and definitions are derived from ISO 2394,ISO 3898, ISO 8930, ISO 8402. 1.5.1 Common terms used in EN 1990 to EN 1999
1.5.1.1 construction works everything that is constructed or results from construction operations
NOTE
This definition accords with ISO 6707-1. The term covers both building and civil engineering works.It refers to the complete construction works comprising structural, non-structural and geotechnical elements.
1.5.1.2 type of building or civil engineering works type of construction works designating its intended purpose, e.g. dwelling house, re-taining wall, industrial building, road bridge
1.5.1.3 type of construction indication of the principal structural material, e.g. reinforced concrete construction, steelconstruction, timber construction, masonry construction, steel and concrete compositeconstruction
1.5.1.4 method of construction manner in which the execution will be carried out, e.g. cast in place, prefabricated, can-tilevered
1.5.1.5 construction material material used in construction work, e.g. concrete, steel, timber, masonry
1.5.1.6 structure organised combination of connected parts designed to carry loads and provide adequaterigidity
1.5.1.8 form of structure arrangement of structural members
NOTE
Forms of structure are, for example, frames, suspension bridges.
1.5.1.9 structural system load-bearing members of a building or civil engineering works and the way in whichthese members function together
1.5.1.10 structural model idealisation of the structural system used for the purposes of analysis, design and verifi-cation
1.5.1.11 execution all activities carried out for the physical completion of the work including procurement,the inspection and documentation thereof
NOTE
The term covers work on site; it may also signify the fabrication of components off site and theirsubsequent erection on site. 1.5.2 Special terms relating to design in general
1.5.2.1 design criteria quantitative formulations that describe for each limit state the conditions to be fulfilled
1.5.2.2 design situations sets of physical conditions representing the real conditions occurring during a certaintime interval for which the design will demonstrate that relevant limit states are not ex-ceeded
1.5.2.3 transient design situation design situation that is relevant during a period much shorter than the design workinglife of the structure and which has a high probability of occurrence
NOTE
A transient design situation refers to temporary conditions of the structure, of use, or exposure, e.g.during construction or repair.
NOTE
Generally it refers to conditions of normal use.
1.5.2.5 accidental design situation design situation involving exceptional conditions of the structure or its exposure, in-cluding fire, explosion, impact or local failure
1.5.2.6 fire design design of a structure to fulfil the required performance in case of fire
1.5.2.7 seismic design situation design situation involving exceptional conditions of the structure when subjected to aseismic event
1.5.2.8 design working life assumed period for which a structure or part of it is to be used for its intended purposewith anticipated maintenance but without major repair being necessary
1.5.2.9 hazard for the purpose of EN 1990 to EN 1999, an unusual and severe event, e.g. an abnormalaction or environmental influence, insufficient strength or resistance, or excessive de-viation from intended dimensions
1.5.2.10 load arrangement identification of the position, magnitude and direction of a free action
1.5.2.11 load case compatible load arrangements, sets of deformations and imperfections considered si-multaneously with fixed variable actions and permanent actions for a particular verifi-cation
1.5.2.12 limit states states beyond which the structure no longer fulfils the relevant design criteria
1.5.2.13 ultimate limit states states associated with collapse or with other similar forms of structural failure
NOTE
They generally correspond to the maximum load-carrying resistance of a structure or structural mem-ber.
1.5.2.14 serviceability limit states states that correspond to conditions beyond which specified service requirements for astructure or structural member are no longer met
1.5.2.14.1 irreversible serviceability limit states serviceability limit states where some consequences of actions exceeding the specifiedservice requirements will remain when the actions are removed
1.5.2.14.2 reversible serviceability limit states serviceability limit states where no consequences of actions exceeding the specifiedservice requirements will remain when the actions are removed
1.5.2.14.3 serviceability criterion design criterion for a serviceability limit state
1.5.2.15 resistance capacity of a member or component, or a cross-section of a member or component of astructure, to withstand actions without mechanical failure e.g. bending resistance, buck-ling resistance, tension resistance
1.5.2.16 strength mechanical property of a material indicating its ability to resist actions, usually given inunits of stress
1.5.2.17 reliability ability of a structure or a structural member to fulfil the specified requirements, includ-ing the design working life, for which it has been designed. Reliability is usually ex-pressed in probabilistic terms
NOTE
Reliability covers safety, serviceability and durability of a structure.
1.5.2.18 reliability differentiation measures intended for the socio-economic optimisation of the resources to be used tobuild construction works, taking into account all the expected consequences of failuresand the cost of the construction works
1.5.2.20 maintenance set of activities performed during the working life of the structure in order to enable it tofulfil the requirements for reliability
NOTE
Activities to restore the structure after an accidental or seismic event are normally outside thescope of maintenance.
1.5.2.21 repair activities performed to preserve or to restore the function of a structure that fall outsidethe definition of maintenance
1.5.2.22 nominal value value fixed on non-statistical bases, for instance on acquired experience or on physicalconditions 1.5.3 Terms relating to actions
1.5.3.1 action (F) a) Set of forces (loads) applied to the structure (direct action); b) Set of imposed deformations or accelerations caused for example, by temperaturechanges, moisture variation, uneven settlement or earthquakes (indirect action).
1.5.3.2 effect of action (E) effect of actions (or action effect) on structural members, (e.g. internal force, moment,stress, strain) or on the whole structure (e.g. deflection, rotation)
1.5.3.3 permanent action (G) action that is likely to act throughout a given reference period and for which the varia-tion in magnitude with time is negligible, or for which the variation is always in thesame direction (monotonic) until the action attains a certain limit value
1.5.3.4 variable action (Q) action for which the variation in magnitude with time is neither negligible nor mono-tonic
NOTE 1
An accidental action can be expected in many cases to cause severe consequences unless appropri-ate measures are taken.
NOTE 2
Impact, snow, wind and seismic actions may be variable or accidental actions, depending on theavailable information on statistical distributions.
1.5.3.6 seismic action (AE) action that arises due to earthquake ground motions
1.5.3.7 geotechnical action action transmitted to the structure by the ground, fill or groundwater
1.5.3.8 fixed action action that has a fixed distribution and position over the structure or structural membersuch that the magnitude and direction of the action are determined unambiguously forthe whole structure or structural member if this magnitude and direction are determinedat one point on the structure or structural member
1.5.3.9 free action action that may have various spatial distributions over the structure
1.5.3.10 single action action that can be assumed to be statistically independent in time and space of any otheraction acting on the structure
1.5.3.11 static action action that does not cause significant acceleration of the structure or structural members
1.5.3.12 dynamic action action that causes significant acceleration of the structure or structural members
1.5.3.13 quasi-static action dynamic action represented by an equivalent static action in a static model
1.5.3.14 characteristic value of an action (Fk) principal representative value of an action
NOTE
In so far as a characteristic value can be fixed on statistical bases, it is chosen so as to correspond to aprescribed probability of not being exceeded on the unfavourable side during a "reference period" taking intoaccount the design working life of the structure and the duration of the design situation.
1.5.3.15 reference period chosen period of time that is used as a basis for assessing statistically variable actions,and possibly for accidental actions
1.5.3.16 combination value of a variable action (0 Qk) value chosen - in so far as it can be fixed on statistical bases - so that the probability thatthe effects caused by the combination will be exceeded is approximately the same as bythe characteristic value of an individual action. It may be expressed as a determined partof the characteristic value by using a factor 0
1.5.3.17 frequent value of a variable action (1 Qk ) value determined - in so far as it can be fixed on statistical bases - so that either the totaltime, within the reference period, during which it is exceeded is only a small given partof the reference period, or the frequency of it being exceeded is limited to a given value.It may be expressed as a determined part of the characteristic value by using a factor1
1.5.3.18 quasi-permanent value of a variable action (2Qk) value determined so that the total period of time for which it will be exceeded is a largefraction of the reference period. It may be expressed as a determined part of the charac-teristic value by using a factor 2
1.5.3.19 accompanying value of a variable action ( Qk) value of a variable action that accompanies the leading action in a combination
NOTE
The accompanying value of a variable action may be the combination value, the frequent value orthe quasi-permanent
...
SLOVENSKI SIST EN 1990
STANDARD
september 2004
Evrokod – Osnove projektiranja konstrukcij (istoveten EN 1990:2000)
Eurocode – Basis of structural design
Eurocodes structuraux – Eurocodes – Bases de calcul des structures
Eurocode – Grundlagen der Tragwerksplanung
Referenčna oznaka
ICS 91.010.30; 91.040.01 SIST EN 1990:2004
Nadaljevanje na straneh od II do III in od 1 do 71
© 2004-12. Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 1990 : 2004
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1990 (sl), Evrokod – Osnove projektiranja, 2004, ima status slovenskega standarda
in je istoveten evropskemu standardu EN 1990 (en), Eurocode – Basis of structural design, 2004-09.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1990:2002 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega tajništvo je v pristojnosti BSI.
Slovenski standard SIST EN 1990:2004 je prevod evropskega standarda EN 1990:2002. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC KON Konstrukcije.
V skladu s standardom EN 1990 bo pripravljen nacionalni dodatek k standardu SIST EN 1990.
Nacionalni dodatek bo vseboval alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z opombami,
ki kažejo, kje evropski standard predvideva, da se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato nacionalni
dodatek z oznako SIST EN 1990:2004/A101 vsebuje nacionalno določene parametre, ki jih je treba
uporabiti pri projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v Republiki Sloveniji.
Nacionalna izbira je v EN 1990 dovoljena v:
− A.1.1(1)
− A.1.2.1(1)
− A.1.2.2 (preglednica A.1.1)
− A.1.3.1(1) (preglednice A.1.2(A) do (C))
− A.1.3.1(5)
− A.1.3.2 (preglednica A.1.3)
− A.1.4.2(2)
ZVEZA S STANDARDI
V standardu SIST EN 1990 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je vključeno
v ta evropski standard, sklicevanje na enakovredne slovenske standarde, npr.:
EN 1991-1-1 pomeni SIST EN 1991-1-1.
PREDHODNA IZDAJA
SIST ENV 1991-1:1998 Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije - 1. del: Osnove
projektiranja
OPOMBE
− Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
− Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
− Ta nacionalni dokument je istoveten EN 1990:2002 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
II
SIST EN 1990 : 2004
This national document is identical with EN 1990:2002 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
SIST EN 1990 : 2004
(Prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN 1990
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE april 2002
ICS 91.010.30
Slovenska izdaja
Evrokod – Osnove projektiranja konstrukcij
Eurocode – Basis of structural Eurocodes structuraux – Eurocode – Grundlagen der
design Eurocodes – Bases de calcul Tragwerksplanung
des structures
Ta evropski standard je sprejel CEN dne 2001-11-39. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo vpri
osrednjem tajništvu sekretariatu ali članicah CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem tajništvu
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Malta, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Osrednji sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 2002 Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. št. EN 1990:2002 E
SIST EN 1990 : 2004
VSEBINA Stran
Predgovor .6
Ozadje programa evrokodov.6
Status in področje veljavnosti evrokodov .7
Nacionalne izdaje evrokodov .7
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za proizvode.8
Dodatne informacije o EN 1990 .8
Nacionalni dodatki k EN 1990 .8
1 Splošno.9
1.1 Področje uporabe .9
1.2 Zveza z drugimi standardi .9
1.3 Predpostavke.10
1.4 Razlikovanje med načeli in pravili za uporabo .10
1.5 Izrazi in definicije .10
1.5.1 Skupni izrazi, uporabljeni v EN 1990 do EN 1999 .10
1.5.2 Posebni izrazi, povezani s projektiranjem.11
1.5.3 Izrazi, povezani z vplivi.13
1.5.4 Izrazi, povezani z lastnostmi materiala in proizvodov.14
1.5.5 Izrazi, povezani z geometrijskimi podatki.14
1.5.6 Izrazi, povezani z računom (analizo) konstrukcije .15
1.6 Simboli.16
2 Zahteve.18
2.1 Temeljne zahteve .18
2.2 Vodenje zanesljivosti.19
2.3 Projektna življenjska doba.20
2.4 Trajnost.20
2.5 Vodenje kakovosti .21
3 Načela projektiranja po metodi mejnih stanj .21
3.1 Splošno.21
3.2 Projektna (računska) stanja.21
3.3 Mejna stanja nosilnosti .22
3.4 Mejna stanja uporabnosti .22
3.5 Projektiranje na mejna stanja.23
4 Osnovne spremenljivke .23
4.1 Vplivi .23
4.1.1 Razvrstitev vplivov.23
4.1.2 Karakteristične vrednosti vplivov.24
4.1.3 Druge reprezentativne vrednosti spremenljivih vplivov.25
4.1.4 Predstavitev vplivov za utrujanje.25
4.1.5 Predstavitev dinamičnih vplivov .26
SIST EN 1990 : 2004
4.1.6 Geotehnični vplivi .26
4.1.7 Vplivi okolja.26
4.2 Lastnosti materiala in proizvodov.26
4.3 Geometrijski podatki.27
5 Račun (analiza) konstrukcije in projektiranje, oprto na preskušanje.27
5.1 Račun konstrukcije .27
5.1.1 Računsko modeliranje.27
5.1.2 Statični vplivi.27
5.1.3 Dinamični vplivi.28
5.1.4 Požarno varno projektiranje .28
5.2 Projektiranje, oprto na preskušanje.29
6 Preverjanje z metodo delnih faktorjev .29
6.1 Splošno.29
6.2 Omejitve .29
6.3 Projektne vrednosti.30
6.3.1 Projektne vrednosti vplivov.30
6.3.2 Projektne vrednosti učinkov vplivov .30
6.3.3 Projektne vrednosti lastnosti materiala in proizvodov.31
6.3.4 Projektne vrednosti geometrijskih podatkov.31
6.3.5 Projektna odpornost .32
6.4 Mejna stanja nosilnosti .33
6.4.1 Splošno.33
6.4.2 Preverjanje statičnega ravnotežja in odpornosti .33
6.4.3 Kombinacije vplivov (z izjemo utrujanja) .33
6.4.3.1 Splošno.33
6.4.3.2 Kombinacije vplivov za stalna in začasna projektna stanja (osnovne kombinacije).34
6.4.3.3 Kombinacije vplivov za nezgodna projektna stanja .35
6.4.3.4 Kombinacije vplivov za potresna projektna stanja .35
6.4.4 Delni faktorji za vplive in kombinacije vplivov.35
6.4.5 Delni faktorji za lastnosti materiala in proizvodov .35
6.5 Mejna stanja uporabnosti .36
6.5.1 Preverjanje .36
6.5.2 Kriteriji uporabnosti.36
6.5.3 Kombinacije vplivov.36
6.5.4 Delni faktorji za materiale.37
Dodatek A1 (normativni): Uporaba pri stavbah.38
A.1.1 Področje uporabe.38
A.1.2 Kombinacije vplivov.38
A.1.2.1 Splošno .38
A.1.2.2 Vrednosti faktorjev ψ .38
SIST EN 1990 : 2004
A.1.3 Mejna stanja nosilnosti.39
A.1.3.1 Projektne vrednosti vplivov v stalnih in začasnih projektnih stanjih .39
A.1.3.2 Projektne vrednosti vplivov v nezgodnih in potresnih projektnih stanjih.42
A.1.4 Mejna stanja uporabnosti.42
A.1.4.1 Delni faktorji vplivov .42
A.1.4.2 Kriteriji uporabnosti .42
A.1.4.3 Navpični in vodoravni pomiki .43
A.1.4.4 Nihanja .44
Dodatek B (informativni): Vodenje konstrukcijske zanesljivosti gradbenih objektov .45
B.1 Namen in področje uporabe.45
B.2 Simboli .45
B.3 Stopnjevanje zanesljivosti.45
B.3.1 Razredi glede na posledice.45
B.3.2 Stopnjevanje z vrednostmi β.46
B.3.3 Stopnjevanje z ukrepi, ki se nanašajo na delne faktorje.46
B.4 Stopnjevanje z revizijo projektiranja .47
B.5 Stopnjevanje z nadzorom gradnje .47
B.6 Delni faktorji za odpornost .48
Dodatek C (informativni): Osnove za projektiranje po metodi delnih faktorjev in analize zanesljivosti .49
C.1 Namen in področje uporabe .49
C.2 Simboli .49
C.3 Uvod.50
C.4 Pregled metod zanesljivosti.50
C.5 Indeks zanesljivosti β.51
C.6 Ciljne vrednosti indeksa zanesljivosti β .52
C.7 Postopek za umerjanje projektnih vrednosti .52
C.8 Načini preverjanja zanesljivosti v evrokodih.54
C.9 Delni faktorji v EN 1990 .55
C.10 Faktorji ψ .56
Dodatek D (informativni): Projektiranje, oprto na preskušanje.57
D.1 Namen in področje uporabe .57
D.2 Simboli .57
D.3 Vrste preskusov .58
D.4 Načrtovanje preskusov .59
D.5 Določitev projektnih vrednosti.61
D.6 Splošna načela za statistično izvrednotenje.61
D.7 Statistična določitev posameznih lastnosti .62
D.7.1 Splošno .62
D.7.2 Določitev s karakteristično vrednostjo .63
D.7.3 Neposredna določitev projektne vrednosti za preverjanje mejnih stanj nosilnosti.64
D.8 Statistična določitev modelov odpornosti .64
SIST EN 1990 : 2004
D.8.1 Splošno .64
D.8.2 Standardni postopek izvrednotenja po metodi a) .65
D.8.2.1 Splošno.65
D.8.2.2 Standardni postopek.65
D.8.3 Standardni postopek izvrednotenja po metodi b) .69
D.8.4 Uporaba dodatnega predhodnega znanja.69
Literatura .71
SIST EN 1990 : 2004
Predgovor
Ta dokument (EN 1990:2002) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi,
katerega sekretariat je na BSI.
Ta evropski standard mora postati nacionalni standard z objavo istovetnega besedila ali z uradno
razglasitvijo najpozneje do oktobra 2002, nacionalni standardi, ki so z njim v nasprotju, pa morajo biti
umaknjeni najpozneje marca 2010.
Ta dokument nadomešča ENV 1991-1:1994.
CEN/TC 250 je odgovoren za vse konstrukcijske evrokode.
Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne sprejeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Ozadje programa evrokodov
Komisija Evropskih skupnosti se je v letu 1975 na podlagi 95. člena Rimske pogodbe odločila, da
sprejme akcijski program na področju gradbeništva. Cilj programa je bil odstraniti tehnične ovire pri
trgovanju in uskladiti tehnične specifikacije.
Znotraj tega programa je Komisija spodbudila pripravo niza usklajenih tehničnih pravil za projektiranje
gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljala kot alternativa različnim pravilom, veljavnim v
posameznih državah članicah, končno pa bi jih nadomestila v celoti.
Komisija je s pomočjo upravnega odbora, v katerem so bili predstavniki držav članic, petnajst let vodila razvoj
programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v osemdesetih letih 20. stoletja.
Leta 1989 so se Komisija in države članice EU in EFTA odločile, da na podlagi dogovora med Komisijo in
CEN z več pooblastili prenesejo pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi evrokodi v prihodnje imeli
status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko povezalo z določbami vseh direktiv Sveta in/ali
odločbami Komisije, ki se nanašajo na evropske standarde (npr. Direktiva Sveta 89/106/EGS o gradbenih
proizvodih (CPD) in direktive Sveta 93/37/EGS, 92/50/EGS ter 89/440/EGS o javnih delih in storitvah ter
ustrezne direktive EFTA, ki so bile sprejete za uveljavitev notranjega trga).
Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splošno več delov:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje
EN 1998 Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
Dogovor med Komisijo Evropskih skupnosti in Evropskim komitejem za standardizacijo (CEN) o pripravi evrokodov za
projektiranje stavb in gradbenih inženirskih objektov (BC/CEN/03/89).
SIST EN 1990 : 2004
Evrokodi priznavajo odgovornost pristojnih oblasti v vsaki državi članici in jim dopuščajo pravico, da
vrednosti, povezane z varnostjo, določajo na nacionalni ravni, od države do države različno.
Status in področje veljavnosti evrokodov
Članice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenčne dokumente za naslednje namene:
− kot način za dokazovanje ustreznosti stavb in gradbenih inženirskih objektov bistvenim
zahtevam Direktive Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi št. 1 »Mehanska odpornost in
stabilnost« in bistveni zahtevi št. 2 »Varnost pri požaru«,
− kot podlago za specifikacijo pogodb za gradnjo gradbenih objektov in spremljajoče inženirske
storitve,
− kot ogrodje za pripravo harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode (EN in
ETA).
Kjer se evrokodi nanašajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi dokumenti ,
navedenimi v 12. členu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), čeprav je njihova narava drugačna od
narave harmoniziranih standardov za proizvode . Zato morajo tehnični odbori CEN in/ali delovne
skupine EOTA, ki pripravljajo standarde za proizvode, upoštevati tehnične vidike evrokodov, da bi s
tem dosegli popolno usklajenost teh tehničnih specifikacij z evrokodi.
Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju običajnih in inovativnih
konstrukcij kot celote ali posameznih konstrukcijskih delov. Evrokodi ne vsebujejo posebnih določb za
nenavadne oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je potrebno sodelovanje
z izvedenci.
Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga je
objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni dodatek.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot nacionalno
določeni parametri (NDP). Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih
inženirskih objektov v državi, v kateri bodo zgrajeni. To so:
− vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuščajo alternative,
− vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole,
− podatki, specifični za državo (geografski, podnebni itn.), kot je npr. karta snega,
− postopek, če jih evrokod dopušča več.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje tudi:
− odločitev o uporabi informativnih dodatkov,
− napotke o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomoč uporabniku.
V skladu s 3.3. členom CPD je treba bistvene zahteve v razlagalnih dokumentih konkretizirati tako, da se pri tem vzpostavi
zveza med bistvenimi zahtevami in pooblastili za pripravo harmoniziranih EN in smernic ETA/ETA
V skladu z 12. členom CPD morajo razlagalni dokumenti:
a) konkretizirati bistvene zahteve s poenotenjem izrazov in tehničnih podlag ter z določitvijo razredov ali stopenj zahtevnosti
za vsako zahtevo, kadar je to potrebno,
b) nakazati metode za povezavo razredov ali stopenj zahtevnosti s tehničnimi specifikacijami, npr. metode računa in
dokazov, tehnična pravila za projektiranje ipd.,
c) biti uporabni kot podlaga za pripravo harmoniziranih standardov ali smernic za evropska tehnična soglasja. Evrokodi imajo
dejansko podobno vlogo pri bistveni zahtevi št. 1 in delno pri bistveni zahtevi št. 2.
SIST EN 1990 : 2004
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za
proizvode
Harmonizirane tehnične specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehničnimi pravili
za objekte . Nadalje morajo navodila, povezana z označevanjem CE gradbenih proizvodov, ki se
sklicujejo na evrokode, natančno določiti, katere nacionalno predpisane parametre upoštevajo.
Dodatne informacije o EN 1990
EN 1990 vsebuje načela in zahteve za varnost, uporabnost in trajnost konstrukcij. Podlaga zanj je
koncept mejnih stanj v povezavi z metodo delnih faktorjev.
EN 1990 se za projektiranje novih konstrukcij uporablja skupaj z evrokodi EN 1991 do EN 1999.
EN 1990 vsebuje tudi navodila glede konstrukcijske zanesljivosti, ki vključuje varnost, uporabnost in
trajnost:
− za projektiranje primerov, ki niso obravnavani v EN 1991 do EN 1999 (drugi vplivi, druge
konstrukcije, drugi materiali),
− kot referenčni dokument, ki ga drugi tehnični odbori CEN lahko uporabijo v zvezi s konstrukcijami.
EN 1990 je namenjen:
− odborom, ki pripravljajo standarde: za projektiranje konstrukcij in drugih s konstrukcijami
povezanih proizvodov, za preskušanje in gradnjo konstrukcij,
− investitorjem (npr. za določitev njihovih posebnih zahtev glede stopnje zanesljivosti in trajnosti),
− projektantom in izvajalcem,
− pristojnim organom.
EN 1990 se lahko uporabi, če je to primerno, kot navodilo za projektiranje konstrukcij zunaj področja
veljavnosti evrokodov EN 1991 do EN 1999 za:
− določitev drugih vplivov in njihovih kombinacij,
− modeliranje materialov in obnašanja konstrukcij,
− določitev številčnih vrednosti na podlagi drugih zahtev zanesljivosti.
Številčne vrednosti delnih faktorjev in drugih parametrov zanesljivosti so priporočene kot temeljne
vrednosti, ki zagotavljajo sprejemljivo stopnjo zanesljivosti. Izbrane so bile ob predpostavki, da konstrukcijo
gradijo usposobljeni delavci in da je zagotovljeno vodenje kakovosti objektov. Če drugi tehnični odbori
CEN uporabljajo EN 1990 kot temeljni dokument, morajo uporabljati iste temeljne vrednosti.
Nacionalni dodatek k EN 1990
Ta standard vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z opombami, ki kažejo,
kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato naj bi nacionalne izdaje EN 1990 imele nacionalni
dodatek z vsemi nacionalno določenimi parametri, ki jih je treba uporabiti pri projektiranju stavb in
gradbenih inženirskih objektov za graditev v tej državi.
Nacionalna izbira je v EN 1990 dovoljena v:
− A.1.1(1),
− A.1.2.1(1),
Glej 3.3. člen in 12. člen CPD in tudi točke 4.2, 4.3.1, 4.3.2 in 5.2 v prvem razlagalnem dokumentu.
SIST EN 1990 : 2004
− A.1.2.2 (preglednica A.1.1),
− A.1.3.1(1) (preglednice A.1.2(A) do (C)),
− A.1.3.1(5),
− A.1.3.2 (preglednica A.1.3),
− A.1.4.2(2).
1 Splošno
1.1 Področje uporabe
(1) EN 1990 določa načela in zahteve za varnost, uporabnost in trajnost konstrukcij, opisuje osnove
njihovega projektiranja in preverjanja ter podaja navodila za prej navedene vidike zanesljivosti
konstrukcij.
(2) EN 1990 je skupaj z EN 1991 do EN 1999 namenjen uporabi za projektiranje konstrukcij stavb in
gradbenih inženirskih objektov, vključno s temeljenjem, požarno in potresno varnim
projektiranjem, upoštevanjem stanj med gradnjo, in za projektiranje začasnih konstrukcij.
OPOMBA: Za projektiranje posebnih gradbenih objektov (npr. jedrskih objektov, pregrad itd.) so lahko poleg
EN 1991 do EN 1999 potrebni dodatni predpisi.
(3) EN 1990 je uporaben za projektiranje konstrukcij iz materialov in za vplive, ki niso zajeti v
EN 1991 do EN 1999.
(4) EN 1990 je uporaben za konstrukcijsko oceno obstoječih zgradb, pri razvoju metod za
projektiranje popravil in sprememb ali pri ocenjevanju sprememb uporabe.
OPOMBA: Pri tem so lahko potrebni dodatni ali dopolnjeni predpisi.
1.2 Zveza z drugimi standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranem sklicevanju se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša
dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene
vanj. Pri nedatiranem sklicevanju pa se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje
(vključno z dopolnili).
OPOMBA: Evrokodi so bili objavljeni kot evropski predstandardi. V normativnih točkah so navedeni naslednji evropski
standardi, ki so že objavljeni ali v pripravi.
EN 1991 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje
EN 1998 Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
SIST EN 1990 : 2004
1.3 Predpostavke
(1) Pri projektiranju po načelih in pravilih se šteje, da je zadoščeno zahtevam, določenim v 2. točki,
če so upoštevane predpostavke v EN 1990 do EN 1999.
(2) Splošne predpostavke v EN 1990 so:
− izbiro konstrukcijskega sistema in projektiranje konstrukcije opravlja kvalificirano in izkušeno
osebje;
− osebje, ki gradi konstrukcijo, je ustrezno usposobljeno in ima ustrezne izkušnje;
− v projektivnih birojih, tovarnah in na gradbišču sta vzpostavljena nadzor in kontrola kakovosti;
− gradbeni materiali in proizvodi so uporabljeni, kakor je predvideno v EN 1990 ali v EN 1991 do
EN 1999, v standardih za gradnjo, v navodilih za uporabo ali v proizvodnih specifikacijah;
− konstrukcija bo med uporabo vzdrževana;
− konstrukcija se bo uporabljala v skladu s predpostavkami pri projektiranju.
OPOMBA: Mogoči so primeri, ko je treba navedene predpostavke dopolniti.
1.4 Razlikovanje med načeli in pravili za uporabo
(1) Posamezne točke v evrokodih so glede na vsebino označene kot načelo ali pravilo za uporabo.
(2) Načela so:
− splošna določila in definicije, za katere ni alternative,
− zahteve in analitični modeli, ki jih ni dovoljeno spreminjati, razen če to ni določeno posebej.
(3) Načela so označena s črko P za številko točke.
(4) Pravila za uporabo so splošno priznana pravila, ki upoštevajo načela in njihove zahteve.
(5) Uporabljajo se lahko tudi druga pravila, če se dokaže, da so v njih upoštevana načela iz
evrokodov in da se z njihovo uporabo dosežejo vsaj enakovredne varnost, uporabnost in trajnost
konstrukcij, kot so pričakovane z uporabo evrokodov.
OPOMBA: Če se pri projektiranju uporabljajo druga pravila, se ne sme trditi, da je projektna dokumentacija v celoti v
skladu z EN 1990, čeprav projektna dokumentacija še vedno ustreza načelom iz EN 1990. Če se uporabi
EN 1990 glede lastnosti, naštetih v dodatku Z standarda za proizvod ali neke smernice ETA, se lahko
zgodi, da drugo pravilo ni sprejemljivo za označevanje CE.
(6) Pravila za uporabo so v EN 1990 označena s številko točke v oklepaju kot npr. ta točka.
1.5 Izrazi in definicije
OPOMBA: Izrazi v tem evropskem standardu so povzeti po ISO 2394, ISO 3898, ISO 8930 in ISO 8402.
1.5.1 Skupni izrazi, uporabljeni v EN 1990 do EN 1999
1.5.1.1 Gradbeni objekt, zgradba: Vse, kar je zgrajeno oziroma je rezultat gradbenih del.
OPOMBA: Ta definicija je usklajena z ISO 6707-1. Izraz vključuje stavbe in gradbene inženirske objekte. Pomeni
celoten objekt in vključuje konstrukcijske, nekonstrukcijske in geotehnične dele.
1.5.1.2 Vrsta stavbe ali gradbenega inženirskega objekta: Vrsta zgradbe glede na namen
uporabe, npr. stanovanjska hiša, oporni zid, industrijska stavba, cestni most.
SIST EN 1990 : 2004
1.5.1.3 Vrsta gradnje: Označuje glavni material konstrukcije, npr. armiranobetonska zgradba,
jeklena zgradba, lesena zgradba, zidana zgradba, sovprežna jeklena in betonska zgradba.
1.5.1.4 Način gradnje: Način, po katerem se bo zgradba gradila: betonirana na mestu, predizdelana,
prostokonzolna.
1.5.1.5 Gradivo: Material, uporabljen pri gradnji objekta, npr. beton, jeklo, les, zid.
1.5.1.6 Konstrukcija: Urejen sestav med seboj povezanih delov, načrtovan zato, da bi prenašal
bremena in zagotavljal primerno stopnjo togosti.
1.5.1.7 Konstrukcijski element: Fizično ločljiv del konstrukcije, npr. steber, nosilec, plošča, temeljni pilot.
1.5.1.8 Vrsta konstrukcije: Razporeditev konstrukcijskih elementov.
OPOMBA: Vrsta konstrukcij so npr. okvirji, viseči mostovi.
1.5.1.9 Konstrukcijski sistem: Nosilni elementi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in način
njihovega skupnega delovanja.
1.5.1.10 Računski model konstrukcije: Idealizacija konstrukcijskega sistema, ki se uporablja za
analizo, projektiranje in preverjanje.
1.5.1.11 Gradnja: Dejavnosti pri izdelavi gradbenih objektov vključno z nabavo, nadzorom in pripravo
dokumentacije o gradnji.
OPOMBA: Pojem zajema delo na gradbišču in tudi izdelavo delov objekta v tovarni in njihovo montažo na gradbišču.
1.5.2 Posebni izrazi, povezani s projektiranjem
1.5.2.1 Projektni kriterij: Količinski izraz za opis pogojev, ki morajo biti izpolnjeni pri posameznem
mejnem stanju.
1.5.2.2 Projektna (računska) stanja: Nabor fizičnih pogojev, ki predstavljajo dejanske razmere v
določenem časovnem intervalu, za katerega bo v projektu dokazano, da mejna stanja niso prekoračena.
1.5.2.3 Začasno projektno stanje: Projektno stanje z mnogo krajšo dobo trajanja, kot je življenjska
doba konstrukcije, in veliko verjetnostjo pojavljanja.
OPOMBA: Začasno projektno stanje se nanaša na začasne pogoje, v katerih se nahaja konstrukcija pri uporabi oziroma
jim je izpostavljena npr. med gradnjo ali popravilom.
1.5.2.4 Trajno projektno stanje: Projektno stanje z dobo trajanja, primerljivo z življenjsko dobo
konstrukcije.
OPOMBA: Na splošno se nanaša na pogoje pri normalni uporabi.
1.5.2.5 Nezgodno projektno stanje: Projektno stanje, ki zajema izjemne pogoje pri požaru,
eksploziji, trčenju, lokalni porušitvi ipd.
1.5.2.6 Požarno projektiranje: Projektiranje konstrukcije, ki zagotavlja zahtevano obnašanje pri požaru.
1.5.2.7 Potresno projektno stanje: Projektno stanje konstrukcije, ki vključuje izjemne pogoje med
potresom.
1.5.2.8 Projektna življenjska doba: Predpostavljena doba, v kateri bo konstrukcija ali njen del
uporaben za predvideni namen. V tem času bo vzdrževana, ne bo pa je treba bistveno obnoviti.
SIST EN 1990 : 2004
1.5.2.9 Nevarnost: V EN 1990 do EN 1999 nenavaden in hud dogodek, kot je npr. nenavaden vpliv
okolja, nezadostna trdnost ali odpornost ali pretirano odstopanje od predvidenih mer.
1.5.2.10 Razporeditev obtežbe: Ugotovitev položaja, velikosti in smeri prostega vpliva.
1.5.2.11 Obtežni primer: Usklajeni razporedi obtežbe, nabori vsiljenih premikov in nepravilnosti, ki se
obravnavajo sočasno z nepomičnimi spremenljivimi in stalnimi vplivi pri nekem preverjanju projektnih
kriterijev.
1.5.2.12 Mejna stanja: Stanja, pri katerih konstrukcija ne ustreza več projektnim zahtevam.
1.5.2.13 Mejna stanja nosilnosti: Stanja, povezana s porušitvijo ali podobno obliko odpovedi
konstrukcije.
OPOMBA: Ponavadi ustrezajo zgornji meji nosilnosti konstrukcije ali elementa konstrukcije.
1.5.2.14 Mejna stanja uporabnosti: Stanja, ustrezna pogojem, ki določajo mejo, nad katero
konstrukcija ali element konstrukcije ne ustreza več določenim zahtevam uporabnosti.
1.5.2.14.1 Nepovratna mejna stanja uporabnosti: Mejna stanja uporabnosti, po katerih nekatere
posledice vplivov presegajo kriterije uporabnosti tudi potem, ko vplivi, ki so jih povzročili, ne delujejo več.
1.5.2.14.2 Povratna mejna stanja uporabnosti: Mejna stanja uporabnosti, po katerih nobena
posledica vplivov ne presega kriterijev uporabnosti, potem ko vplivi, ki so jo povzročili, ne delujejo več.
1.5.2.14.3 Kriterij uporabnosti: Projektni kriterij za mejna stanja uporabnosti.
1.5.2.15 Odpornost: Sposobnost elementa ali sestavnega dela ali prečnega prereza
konstrukcijskega elementa, da brez mehanske porušitve prenaša vplive, npr. upogibna odpornost,
uklonska odpornost, natezna odpornost.
1.5.2.16 Trdnost: Mehanska lastnost materiala, ki označuje njegovo sposobnost prenašati vplive.
Ponavadi je dana v enotah napetosti.
1.5.2.17 Zanesljivost: Sposobnost konstrukcije ali konstrukcijskega elementa, da zadosti določenim
zahtevam vključno s projektno življenjsko dobo, za katero je bila projektirana. Zanesljivost je ponavadi
izražena z verjetnostjo.
OPOMBA: Zanesljivost vključuje varnost, uporabnost in trajnost konstrukcije.
1.5.2.18 Stopnjevanje zanesljivosti: Ukrepi, namenjeni družbenoekonomski optimizaciji virov,
uporabljenih za gradnjo objektov, z upoštevanjem posledic napak in stroškov gradnje.
1.5.2.19 Osnovna spremenljivka: Del določenega nabora spremenljivk za predstavitev fizičnih
veličin, ki opisujejo vplive, geometrijske veličine in lastnosti materiala, vključno s tlemi.
1.5.2.20 Vzdrževanje: Dejavnosti, izvedene med življenjsko dobo konstrukcije z namenom, da bi se
zadostile zahteve glede zanesljivosti.
OPOMBA: Dejavnosti za obnovo konstrukcije po nezgodi ali potresu navadno presegajo obseg vzdrževanja.
1.5.2.21 Obnova: Dejavnosti, ki presegajo vzdrževanje in so izvedene za ohranitev ali povrnitev
delovanja konstrukcije.
1.5.2.22 Nazivna vrednost: Vrednost, ki ni določena na podlagi statističnih podatkov, ampak npr. na
podlagi pridobljenih izkušenj ali fizikalnih pogojev.
SIST EN 1990 : 2004
1.5.3 Izrazi, povezani z vplivi
1.5.3.1 Vpliv (F):
(a) Sile (obtežbe), ki delujejo na konstrukcijo (neposredni vpliv).
(b) Vsiljeni oziroma omejeni premiki ali pospeški, povzročeni npr. zaradi spremembe temperature,
spremembe vlažnosti, neenakih premikov temeljev ali potresa (posredni vpliv).
1.5.3.2 Učinek vpliva (E): Učinek vplivov na konstrukcijski element (npr. notranja sila, moment,
napetost, deformacija) ali na celotno konstrukcijo (npr. poves, zasuk).
1.5.3.3 Stalni vpliv (G): Vpliv, za katerega je verjetno, da deluje ves čas v nekem referenčnem
obdobju. Sprememba njegove velikosti s časom je zanemarljiva ali monotona, dokler vpliv n
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...