SIST EN 1991-1-7:2006
(Main)Eurocode 1 - Actions on structures - Part 1-7: General actions - Accidental actions
Eurocode 1 - Actions on structures - Part 1-7: General actions - Accidental actions
Assessment of actions arising from accidental human activity including impact and collisions from wheeled vehicles, ships, derailed trains and helicopters on roofs and gas explosions in buildings - their analysis and determination of design values to be used in the structural design of buildings and civil engineering works. Procedures for risk analysis and technical measures to reduce consequences.
Eurocode 1 - Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-7: Allgemeine Einwirkungen - Außergewöhnliche Einwirkungen
(1) EN 1991-1-7 enthält Strategien und Regelungen für die Sicherung von Hochbauten und anderen Ingenieurbauwerken gegen identifizierbare und nicht-identifizierbare außergewöhnliche Einwirkungen.
(2) EN 1991-1-7 liefert :
Strategien bei identifizierten außergewöhnlichen Einwirkungen;
Strategien für die Begrenzung lokalen Versagens.
(3) Die folgenden Punkte werden in dieser Norm behandelt;
Begriffe und Bezeichnungen (Abschnitt 1);
Klassifizierung der Einwirkungen (Abschnitt 2);
Bemessungssituationen (Abschnitt 3);
Anprall (Abschnitt 4);
Explosion (Abschnitt 5);
Robustheit im Hochbau Bemessung für die Folgen lokalen Versagens ohne spezifizierte Ursache (informativer Anhang A);
Hinweise zu Risikoabschätzungen (informativer Anhang B);
dynamische Bemessung für Anprall (informativer Anhang C);
Explosionen in Gebäuden (informativer Anhang D).
(4) Regelungen zu Staubexplosionen in Silos sind in EN 1991-4 enthalten.
(5) Regelungen für Anpralllasten aus Fahrzeugen auf einer Brücke sind in EN 1991-2 zu finden.
(6) EN 1991-1-7 behandelt keine außergewöhnlichen Einwirkungen aus Explosionen außerhalb von Gebäuden und aus Kriegs- und terroristischen Handlungen. Die Resttragfähigkeit von Hochbauten oder anderen Ingenieurbauwerken, die durch seismische Einwirkungen oder Brand beschädigt wurden, wird ebenfalls nicht behandelt usw..
ANMERKUNG Siehe auch 3.1
Eurocode 1 - Actions sur les structures - Partie 1-7: Actions générales - Actions accidentelles
Les États membres de l'UE et de l'AELE reconnaissent que les Eurocodes servent de documents de référence pour les usages suivants :
comme moyen de prouver la conformité de bâtiments et d'ouvrages de génie civil aux exigences essentielles de la Directive 89/106/CEE du Conseil, en particulier à l'Exigence essentielle N°1 Stabilité et Résistance mécanique - et l'Exigence essentielle N°2 Sécurité en cas d'incendie ;
comme base de spécification des contrats pour les travaux de construction et les services techniques associés ;
comme cadre d'établissement de spécifications techniques harmonisées pour les produits de construction (EN et ATE)
Les Eurocodes, dans la mesure où ils concernent les ouvrages de construction eux-mêmes, ont un lien direct avec les Documents interprétatifs auxquels il est fait référence dans l'Article 12 de la DPC, bien qu'ils soient de nature différente de celle des normes de produits harmonisées . En conséquence, les aspects techniques résultant des travaux effectués pour les Eurocodes nécessitent d'être pris en considération de façon adéquate par les Comités techniques du CEN et/ou les Groupes de travail de l'EOTA travaillant sur les normes de produits en vue de parvenir à une complète compatibilité de ces spécifications techniques avec les Eurocodes.
Les normes Eurocodes donnent des règles de calcul de structure communes en vue d'une utilisation quotidienne pour le calcul de structures entières et de composants, de nature tant traditionnelle qu'innovante. Les formes de construction ou les conceptions inhabituelles ne sont pas spécifiquement couvertes, et il appartiendra en ces cas au concepteur de se procurer des bases spécialisées supplémentaires.
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije -1-7. del: Splošni vplivi - Nezgodni vplivi
EN 1991-1-7 podaja strategije in pravila za varovanje stavb in drugih gradbenih inženirskih objektov pred znanimi in neznanimi nezgodnimi vplivi. EN 1991-1-7 določa:
– strategije na podlagi znanih nezgodnih vplivov,
– strategije na podlagi omejevanja obsega lokalne odpovedi.
Vsebina tega dela EN 1991 je naslednja:
– definicije in simboli (1. poglavje);
– razvrstitev vplivov (2. poglavje);
– projektna stanja (3. poglavje);
– trčenja (4. poglavje);
– eksplozije (5. poglavje);
– projektiranje za posledice lokalne odpovedi v stavbah zaradi neznanega vzroka (informativni
dodatek A);
– podatki o oceni tveganja (informativni dodatek B);
– dinamično projektiranje pri trčenjih (informativni dodatek C);
– notranje eksplozije (informativni dodatek D).
Pravila o prašnih eksplozijah v silosih so dana v EN 1991-4. Pravila o trčenjih vozil na mostovih so dana v EN 1991-2. EN 1991-1-7 ne vsebuje posebnih določil za vplive zunanjih eksplozij, vojaških in terorističnih dejavnosti ter za preostale stabilnosti stavb ali drugih gradbenih inženirskih objektov, poškodovanih pri potresu, požaru itd.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI STANDARD
01-november-2006
1DGRPHãþD
SIST ENV 1991-2-7:2004
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije -1-7. del: Splošni vplivi - Nezgodni vplivi
Eurocode 1 - Actions on structures - Part 1-7: General actions - Accidental actions
Eurocode 1 - Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-7: Allgemeine Einwirkungen -
Außergewöhnliche Einwirkungen
Eurocode 1 - Actions sur les structures - Partie 1-7: Actions générales - Actions
accidentelles
Ta slovenski standard je istoveten z: EN 1991-1-7:2006
ICS:
91.010.30 7HKQLþQLYLGLNL Technical aspects
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
EUROPEAN STANDARD
EN 1991-1-7
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM
July 2006
ICS 91.010.30 Supersedes ENV 1991-2-7:1998
English Version
Eurocode 1 - Actions on structures - Part 1-7: General actions -
Accidental actions
Eurocode 1 - Actions sur les structures Partie 1-7: Actions Eurocode 1 - Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-7:
générales - Actions accidentelles Allgemeine Einwirkungen - Außergewöhnliche
Einwirkungen
This European Standard was approved by CEN on 9 January 2006.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European
Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national
standards may be obtained on application to the Central Secretariat or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation
under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the Central Secretariat has the same status as the official
versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France,
Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania,
Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION
EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre: rue de Stassart, 36 B-1050 Brussels
© 2006 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved Ref. No. EN 1991-1-7:2006: E
worldwide for CEN national Members.
Contents Page
FOREWORD .4
BACKGROUND OF THE EUROCODE PROGRAMME.4
STATUS AND FIELD OF APPLICATION OF EUROCODES.5
NATIONAL STANDARDS IMPLEMENTING EUROCODES.5
LINKS BETWEEN EUROCODES AND HARMONISED TECHNICAL SPECIFICATIONS (ENS AND ETAS) FOR PRODUCTS.6
ADDITIONAL INFORMATION SPECIFIC TO EN 1991-1-7 .6
NATIONAL ANNEX .6
SECTION 1 GENERAL.9
1.1 SCOPE .9
1.2 NORMATIVE REFERENCES .9
1.3 ASSUMPTIONS.10
1.4 DISTINCTION BETWEEN PRINCIPLES AND APPLICATION RULES .10
1.5 TERMS AND DEFINITIONS .10
1.6 SYMBOLS .12
SECTION 2 CLASSIFICATION OF ACTIONS.14
SECTION 3 DESIGN SITUATIONS.15
3.1 GENERAL .15
3.2 ACCIDENTAL DESIGN SITUATIONS - STRATEGIES FOR IDENTIFIED ACCIDENTAL ACTIONS .16
3.3 ACCIDENTAL DESIGN SITUATIONS – STRATEGIES FOR LIMITING THE EXTENT OF LOCALISED FAILURE.17
3.4 ACCIDENTAL DESIGN SITUATIONS – USE OF CONSEQUENCE CLASSES .17
SECTION 4 IMPACT .19
4.1 FIELD OF APPLICATION.19
4.2 REPRESENTATION OF ACTIONS.19
4.3 ACCIDENTAL ACTIONS CAUSED BY ROAD VEHICLES .20
4.3.1 Impact on supporting substructures.20
4.3.2 Impact on superstructures.22
4.4 ACCIDENTAL ACTIONS CAUSED BY FORK LIFT TRUCKS .24
4.5 ACCIDENTAL ACTIONS CAUSED BY DERAILED RAIL TRAFFIC UNDER OR ADJACENT TO STRUCTURES .25
4.5.1 Structures spanning across or alongside operational railway lines .25
4.5.2 Structures located in areas beyond track ends.27
4.6 ACCIDENTAL ACTIONS CAUSED BY SHIP TRAFFIC.27
4.6.1 General .27
4.6.2 Impact from river and canal traffic.28
4.6.3 Impact from seagoing vessels.29
4.7 ACCIDENTAL ACTIONS CAUSED BY HELICOPTERS .30
SECTION 5 INTERNAL EXPLOSIONS.31
5.1 FIELD OF APPLICATION.31
5.2 REPRESENTATION OF ACTION.31
5.3 PRINCIPLES FOR DESIGN.32
ANNEX A (INFORMATIVE) DESIGN FOR CONSEQUENCES OF LOCALISED FAILURE IN
BUILDINGS FROM AN UNSPECIFIED CAUSE.33
A.1 SCOPE AND FIELD OF APPLICATION .33
A.2 INTRODUCTION .33
A.3 CONSEQUENCES CLASSES OF BUILDINGS .33
A.4 RECOMMENDED STRATEGIES.34
A.5 EFFECTIVE HORIZONTAL TIES.36
page 2
A.5.1 Framed structures.36
A.5.2 Load-bearing wall construction.37
A.6 EFFECTIVE VERTICAL TIES .39
A.7 NOMINAL SECTION OF LOAD-BEARING WALL.39
A.8 KEY ELEMENTS .39
ANNEX B (INFORMATIVE) INFORMATION ON RISK ASSESSMENT .40
B.1 INTRODUCTION.40
B.2 DEFINITIONS .41
B.3 DESCRIPTION OF THE SCOPE OF A RISK ANALYSIS.41
B.4 METHODS OF RISK ANALYSIS .42
B.4.1 Qualitative risk analysis .42
B.4.2 Quantitative risk analysis .42
B.5 RISK ACCEPTANCE AND MITIGATING MEASURES .43
B.6 RISK MITIGATING MEASURES .44
B.7 MODIFICATION.44
B.8 COMMUNICATION OF RESULTS AND CONCLUSIONS.45
B.9 APPLICATIONS TO BUILDINGS AND CIVIL ENGINEERING STRUCTURES .45
B.9.1 General .45
B.9.2 Structural risk analysis.46
B.9.3 Modelling of risks from extreme load events .47
B.9.4 Guidance for application of risk analysis related to impact from rail traffic.50
ANNEX C (INFORMATIVE) DYNAMIC DESIGN FOR IMPACT.52
C.1 GENERAL .52
C.2 IMPACT DYNAMICS.52
C.2.1 Hard Impact .52
C.2.2 Soft Impact.53
C.3 IMPACT FROM ABERRANT ROAD VEHICLES.54
C.4 IMPACT BY SHIPS.57
C.4.1 Ship impact on inland waterways.57
C.4.2 Ship impact for sea waterways .58
C.4.3 Advanced ship impact analysis for inland waterways .58
C.4.4 Advanced ship impact analysis for sea waterways.61
ANNEX D (INFORMATIVE) INTERNAL EXPLOSIONS.62
D.1 DUST EXPLOSIONS IN ROOMS, VESSELS AND BUNKERS.62
D.2 NATURAL GAS EXPLOSIONS.64
D.3 EXPLOSIONS IN ROAD AND RAIL TUNNELS.64
page 3
Foreword
This European St andard (EN 1991-1-7:2006) has been prepared on behalf of Technical Committee
CEN/TC250 “Structural Eurocodes”, the Secretariat of which is held by BSI.
CEN/TC 250 is responsible for all Structural Eurocodes.
This European Standard supersedes ENV 1991-2-7:1998.
This European Standard shall be given the status of a national standard, either by publication of an
identical text or by endorsement, at the latest by January 2007 and conflicting national standards shall be
withdrawn at the latest by March 2010.
According to the CEN/CENELEC Internal Regulations, the national standards organizations of the
following countries are bound to implement this European Standard: Austria, Belgium, Cyprus, Czech
Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia,
Lit huania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain,
Sweden, Switzerland and the United Kingdom.
Background of the Eurocode programme
In 1975, the Commission of the European Community decided on an action programme in the field of
construction, based on Article 95 of the Treaty. The objective of the programme was the elimination of
technical obstacles to trade and the harmonisation of technical specifications.
Within this action programme, the Commission took the initiative to establish a set of harmonised
technical rules for the design of construction works which, in a first stage, would serve as an alternative to
the national rules in force in the Member States and, ultimately, would replace them.
For fifteen years, the Commission, with the help of a Steering Committee with Representatives of Member
States, conducted the development of the Eurocodes programme, which led to the first generation of
European codes in the 1980s.
In 1989, the Commission and the Member States of the EU and EFTA decided, on the basis of an
agreement between the Commission and CEN, to transfer the preparation and the publication of the
Eurocodes to CEN through a series of Mandates, in order to provide them with a future status of
European Standard (EN). This links de facto the Eurocodes with the provisions of all the Council’s
Directives and/or Commission’s Decisions dealing with European standards (e.g. the Council Directive
89/106/EEC on construction products – CPD - and Council Directives 93/37/EEC, 92/50/EEC and
89/440/EEC on public works and services and equivalent EFTA Directives initiated in pursuit of setting up
the internal market).
The Structural Eurocode programme comprises the following standards generally consisting of a number
of parts:
EN 1990 Eurocode Basis of structural design
EN 1991 Eurocode 1: Actions on structures
EN 1992 Eurocode 2: Design of concrete structures
EN 1993 Eurocode 3: Design of steel structures
Agreement between the Commission of the European Communities and the European Committee for Standardisation (CEN)
concerning the work on Eurocodes for the design of building and civil engineering works (BC/CEN/03/89).
page 4
EN 1994 Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures
EN 1995 Eurocode 5: Design of timber structures
EN 1996 Eurocode 6: Design of masonry structures
EN 1997 Eurocode 7: Geotechnical design
EN 1998 Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance
EN 1999 Eurocode 9: Design of aluminium structures
Eurocode standards recognise the responsibility of regulatory authorities in each Member State and have
safeguarded their right to determine values related to regulatory safety matters at a national level where
these continue to vary from State to State.
Status and field of application of Eurocodes
The Member States of the EU and EFTA recognise that Eurocodes serve as reference documents for the
following purposes:
– as a means to prove compliance of building and civil engineering works with the essential
requirements of Council Directive 89/106/EEC, particularly Essential Requirement N°1 – Mechanical
resistance and stability – and Essential Requirement N°2 – Safety in case of fire;
– as a basis for specifying contracts for construction works and related engineering services;
– as a framework for drawing up harmonised technical specifications for construction products (ENs
and ETAs).
The Eurocodes, as far as they concern the construction works themselves, have a direct relationship with
the Interpretative Documents referred to in Article 12 of the CPD, although they are of a different nature
from harmonised product standards . Therefore, technical aspects arising from the Eurocodes work need
to be adequately considered by CEN Technical Committees and/or EOTA Working Groups working on
product standards with a view to achieving a full compatibility of these technical specifications with the
Eurocodes.
The Eurocode Standards provide common structural design rules for everyday use for the design of
whole structures and component products of both a traditional and an innovative nature. Unusual forms of
construction or design conditions are not specifically covered and additional expert consideration will be
required by the designer in such cases.
National Standards implementing Eurocodes
The National Standards implementing Eurocodes will comprise the full text of the Eurocode (including any
annexes), as published by CEN, which may be preceded by a National title page and National foreword,
and may be followed by a National Annex (informative).
According to Article 3.3 of the CPD, the essential requirements (ERs) shall be given concrete form in interpretative documents for
the creation of the necessary links between the essential requirements and the mandates for hENs and ETAGs/ETAs.
According to Article 12 of the CPD the interpretative documents shall:
a) give concrete form to the essential requirements by harmonising the terminology and the technical bases and indicating classes
or levels for each requirement where necessary;
b) indicate methods of correlating these classes or levels of requirement with the technical specifications, e.g. methods of
calculation and of proof, technical rules for project design, etc.;
c) serve as a reference for the establishment of harmonised standards and guidelines for European technical approvals.
The Eurocodes, de facto, play a similar role in the field of the ER 1 and a part of the ER 2.
page 5
The National Annex (informative) may only contain information on those parameters which are left open
in the Eurocode for national choice, known as Nationally Determined Parameters, to be used for the
design of buildings and civil engineering works to be constructed in the country concerned, i.e.:
– values and/or classes where alternatives are given in the Eurocode;
– values to be used where a symbol only is given in the Eurocode;
– country specific data (geographical, climatic, etc) e.g. snow map;
– procedure to be used where alternative procedures are given in the Eurocode.
It may also contain:
– decisions on the application of informative annexes;
– references to non contradictory complementary information to assist the user to apply the Eurocode.
Links between Eurocodes and harmonised technical specifications (ENs and ETAs) for products
There is a need for consistency between the harmonised technical specifications for construction
products and the technical rules for works . Furthermore, all the information accompanying the CE
marking of the construction products which refer to Eurocodes shall clearly mention which Nationally
Determined Parameters have been taken into account.
Additional information specific to EN 1991-1-7
EN 1991-1-7 describes Principles and Application rules for the assessment of accidental actions on
buildings and bridges. The following actions are included:
– impact forces from vehicles, rail traffic, ships and helicopters,
– actions due to internal explosions,
– actions due to local failure from an unspecified cause.
EN 1991-1-7 is intended for use by:
– clients (e.g. for the formulation of their specific requirements on safety levels),
– designers,
– constructors, and
– relevant authorities.
EN 1991-1-7 is intended to be used with EN 1990, the other parts of EN 1991 and EN 1992 – 1999 for
the design of structures.
National Annex
This standard gives alternative procedures, values and recommendations for classes with notes
indicating where national choices may have to be made. Therefore the National Standard implementing
EN 1991-1-7 should have a National Annex containing all Nationally Determined Parameters to be used
for the design of buildings and civil engineering works to be constructed in the relevant country.
See Article 3.3 and Article 12 of the CPD, as well as clauses 4.2, 4.3.1, 4.3.2 and 5.2 of ID 1.
page 6
The National choice is allowed in EN 1991-1-7 through clauses :
Paragraph Item
2 (2) Classification of accidental actions
3.1(2) Strategies for accidental design situations
3.2(1) Level of risk
3.3(2)P Notional accidental action
3.3(2)P Limit of local failure
3.3(2)P Choice of strategies
3.4(1) Consequences classes
3.4(2) Design approaches
4.1(1) Definition of lightweight structures
4.1(1) Transmission of impact forces to foundations
4.3.1(1) Values of vehicle impact forces
4.3.1(1) Impact force as a function of the distance from traffic lanes
4.3.1(1) Types or elements of structure subject to vehicular collision
4.3.1(2) Alternative impact rules
4.3.1(3) Conditions of impact from road vehicles
4.3.2(1) Clearances and protection measures and design values
4.3.2(1) Reduction factor r
F
4.3.2(1) Impact actions on underside of bridge decks
4.3.2(2) Use of F
dy
4.3.2(3) Dimension and position of impact areas
4.4(1) Value of impact forces from forklift trucks
4.5(1) Type of rail traffic
4.5.1.2(1) Structures to be included in each exposure class
4.5.1.2(1) Classification of temporary structures and auxiliary construction works
4.5.1.4(1) Impact forces from derailed traffic
4.5.1.4(2) Reduction of impact forces
4.5.1.4(3) Point of application of impact forces
4.5.1.4(4) Equivalent static forces
4.5.1.4(5) Impact forces for speeds greater than 120 km/h
4.5.1.5(1) Requirements for Class B structures
4.5.2(1) Areas beyond track ends
It is proposed to add to each clause of the list what will be allowed for choice: value, procedures, classes.
page 7
4.5.2(4) Impact forces on end walls
4.6.1(3) Classification of ship impacts
4.6.2(1) Values of frontal and lateral forces from ships
4.6.2(2) Friction coefficients
4.6.2(3) Application area of impact
4.6.2(4) Impact forces on bridge decks from ships
4.6.3(1) Dynamic impact forces from seagoing ships
4.6.3(3) Friction coefficients
4.6.3(4) Dimension and position of impact areas
4.6.3(5) Forces on superstructure
5.3 (1)P Procedures for internal explosion
A.4 (1) Details of effective anchorage
page 8
Section 1 General
1.1 Scope
(1) EN 1991-1-7 provides strategies and rules for safeguarding buildings and other civil engineering
works against identifiable and unidentifiable accidental actions.
(2) EN 1991-1-7 defines:
– strategies based on identified accidental actions,
– strategies based on limiting the extent of localised failure.
(3) The following subjects are dealt with in this part of EN 1991:
– definitions and symbols (Section 1);
– classification of actions (Section 2);
– design situations (Section 3);
– impact (Section 4);
– explosions (Section 5);
– design for consequences of localised failure in buildings from an unspecified cause (informative
Annex A);
– information on risk assessment (informative Annex B);
– dynamic design for impact (informative Annex C);
– internal explosions (informative Annex D).
(4) Rules on dust explosions in silos are given in EN 1991-4.
(5) Rules on impact from vehicles travelling on the bridge deck are given in EN 1991-2.
(6) EN 1991-1-7 does not specifically deal with accidental actions caused by external explosions, warfare
and terrorist activities, or the residual stability of buildings or other civil engineering works damaged by
seismic action or fire, etc.
NOTE See also 3.1.
1.2 Normative references
(1) This European Standard incorporates by dated or undated reference provisions from other
publications. These normative references are cited at the appropriate places in the text and the
publications are listed hereafter. For dated references, subsequent amendments to, or revisions of, any of
these publications apply to this European Standard only when incorporated in it by amendment or
revision. For undated references, the latest edition of the publication referred to applies (including
amendments).
NOTE The Eurocodes were published as European Prestandards. The following European Standards which
are published or in preparation are cited in normative clauses or in NOTES to normative clauses.
page 9
EN 1990 Eurocode: Basis of structural design
EN 1991-1-1 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-1: Densities, self-weight, imposed loads
for buildings.
EN 1991-1-6 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-6: Actions during execution
EN 1991-2 Eurocode 1: Actions on structures Part 2: Traffic loads on bridges
EN 1991-4 Eurocode 1 : Actions on structures Part 4: Silos and tanks
EN 1992 Eurocode 2: Design of concrete structures
EN 1993 Eurocode 3: Design of steel structures
EN 1994 Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures
EN 1995 Eurocode 5: Design of timber structures
EN 1996 Eurocode 6: Design of masonry structures
EN 1997 Eurocode 7: Geotechnical design
EN 1998 Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance
EN 1999 Eurocode 9: Design of aluminium structures
1.3 Assumptions
(1)P The general assumptions given in EN 1990, 1.3 apply to this part of EN 1991.
1.4 Distinction between Principles and Application rules
(1) P The rules given in EN 1990, 1.4 apply to this part of EN 1991.
1.5 Terms and definitions
(1) For the purposes of this European Standard, general definitions are provided in EN 1990, 1.5.
Additional definitions specific to this part are given below.
1.5.1
burning velocity
rate of flame propagation relative to the velocity of the unburned dust, gas or vapour that is ahead of it.
1.5.2
consequence class
classification of the consequences of failure of the structure or part of it.
1.5.3
deflagration
propagation of a combustion zone at a velocity that is less than the speed of sound in the unreacted
medium.
1.5.4
detonation
propagation of a combustion zone at a velocity that is greater than the speed of sound in the unreacted
medium.
page 10
1.5.5
dynamic force
force that varies in time and which may cause significant dynamic effects on the structure; in the case of
impact, the dynamic force represents the force with an associated contact area at the point of impact (see
Figure 1.1).
Key :
a : equivalent static force
b : dynamic force
c : structural response
Figure 1.1
1.5.6
equivalent static force
an alternative representation for a dynamic force including the dynamic response of the structure (see
Figure 1.1).
1.5.7
flame speed
speed of a flame front relative to a fixed reference point.
1.5.8
flammable limit
minimum or maximum concentration of a combustible material, in a homogeneous mixture with a gaseous
oxidiser that will propagate a flame.
1.5.9
impacting object
the object impacting upon the structure (i.e. vehicle, ship, etc).
1.5.10
key element
a structural member upon which the stability of the remainder of the structure depends.
1.5.11
load-bearing wall construction
non-framed masonry cross-wall construction mainly supporting vertical loading. Also includes lightweight
panel construction comprising timber or steel vertical studs at close centres with particle board, expanded
metal or alternative sheathing.
1.5.12
localised failure
that part of a structure that is assumed to have collapsed, or been severely disabled, by an accidental
event.
page 11
1.5.13
risk
a measure of the combination (usually the product) of the probability or frequency of occurrence of a
defined hazard and the magnitude of the consequences of the occurrence.
1.5.14
robustness
the ability of a structure to withstand events like fire, explosions, impact or the consequences of human
error, without being damaged to an extent disproportionate to the original cause.
1.5.15
substructure
that part of a building structure that supports the superstructure. In the case of buildings this usually
relates to the foundations and other construction work below ground level. In the case of bridges this
usually relates to foundations, abutments, piers and columns etc.
1.5.16
superstructure
that part of a building structure that is supported by the substructure. In the case of buildings this usually
relates to the above ground construction.In the case of bridges this usually relates to the bridge deck.
1.5.17
venting panel
non-structural part of the enclosure (wall, floor, ceiling) with limited resistance that is intended to relieve
the developing pressure from deflagration in order to reduce pressure on structural parts of the building.
1.6 Symbols
(1) For the purpose of this European Standard, the following symbols apply (see also EN 1990).
Latin upper case letters
F
collision force
F horizontal static equivalent or dynamic design frontal force
dx
F horizontal static equivalent or dynamic design lateral force
dy
F
frictional impact force
R
K deflagration index of a gas cloud
G
K deflagration index of a dust cloud
St
P maximum pressure developed in a contained deflagration of an optimum mixture
max
P reduced pressure developed in vented enclosure during a vented deflagration
red
P static activation pressure that activates a vent opening when the pressure is
stat
increased slowly
Latin lower case letters
a
height of the application area of a collision force
width of an obstacle (e.g. bridge pier)
b
page 12
clearance height from roadway surfacing to underside of bridge element; height of a
h
collision force above the level of a carriageway
ℓ ship length
reduction factor
r
F
s distance from structural element to centre-line of road or track
m Mass
v Velocity
v
Greek lower case letters
μ friction coefficient
page 13
Section 2 Classification of actions
(1)P Actions within the scope of this part of EN1991 shall be classified as accidental actions in
accordance with EN 1990, 4.1.1.
NOTE Table 2.1 specifies the relevant clauses and sub-clauses in EN 1990, which apply to the design of a
structure subjected to Accidental Actions.
Table 2.1 - Clauses in EN 1990 specifically addressing accidental actions.
Section Clause/Sub-clause
Terms and definitions 1.5.2.5, 1.5.3.5,
1.5.3.15
Basic requirements 2.1(4), 2.1(5)
Design situations 3.2(2)P
Classifications of actions 4.1.1(1)P, 4.1.1(2),
4.1.2(8)
Other representative values of variable actions 4.1.3(1)P
Combination of actions for accidental design situations 6.4.3.3
Design values for actions in the accidental and seismic design situations A1.3.2
(2) Accidental actions due to impact should be considered as free actions unless otherwise specified.
NOTE The National Annex or the individual project may specify the treatment of accidental actions which are
not classified as free actions.
page 14
Section 3 Design situations
3.1 General
(1)P Structures shall be designed for the relevant accidental design situations in accordance with EN
1990, 3.2(2)P.
(2) The strategies to be considered for accidental design situations are illustrated in Figure 3.1.
ACCIDENTAL DESIGN
SITUATIONS
STRATEGIES BASED ON IDENTIFIED STRATEGIES BASED ON LIMITING THE
ACCIDENTAL ACTIONS EXTENT OF LOCALISED FAILURE
e.g. explosions and impact
DESIGN THE PREVENTING DESIGN ENHANCED KEY ELEMENT PRESCRIPTIVE
STRUCTURE TO OR REDUCING STRUCTURE TO REDUNDANCY DESIGNED TO RULES
e.g. alternative e.g. integrity
HAVE SUFFICIENT THE ACTION SUSTAIN THE SUSTAIN
MINIMUM e.g. protective ACTION load paths NOTIONAL and ductility
ROBUSTNESS measures ACCIDENTAL
ACTION A
d
Figure 3.1 - Strategies for Accidental Design Situations
NOTE 1 The strategies and rules to be taken into account are those agreed for the individual project with the
client and the relevant authority.
NOTE 2 Accidental actions can be identified or unidentified actions.
NOTE 3 Strategies based on unidentified accidental actions cover a wide range of possible events and are
related to strategies based on limiting the extent of localised failure. The adoption of strategies for limiting the
extent of localised failure may provide adequate robustness against those accidental actions identified in
1.1(6),or any other action resulting from an unspecified cause. Guidance for buildings is given in Annex A.
NOTE 4 Notional values for identified accidental actions (e.g. in the case of internal explosions and impact)
are proposed in this part of EN 1991. These values may be altered in the National Annex or for an individual
project and agreed for the design by the client and the relevant authority.
NOTE 5 For some structures (e.g. construction works where there is no risk to human life, and where
economic, social or environmental consequences are negligible) subjected to accidental actions, the complete
collapse of the structure caused by an extreme event may be acceptable. The circumstances when such a
collapse is acceptable may be agreed for the individual project with the client and the relevant authority.
page 15
3.2 Accidental design situations - strategies for identified accidental actions
(1) The accidental actions that should be taken into account depend upon:
– the measures taken for preventing or reducing the severity of an accidental action;
– the probability of occurrence of the identified accidental action;
– the consequences of failure due to the identified accidental action;
– public perception;
– the level of acceptable risk.
NOTE 1 See EN 1990, 2.1(4)P NOTE 1.
NOTE 2 In practice, the occurrence and consequences of accidental actions can be associated with a certain
risk level. If this level cannot be accepted, additional measures are necessary. A zero risk level, however, is
impracticable and in most cases it is necessary to accept a certain level of risk. Such a risk level can be
determined by various factors, such as the potential number of casualties, the economic consequences and
the cost of safety measures, etc.
NOTE 3 Levels of acceptable risks may be given in the National Annex as non contradictory, complementary
information.
(2) A localised failure due to accidental actions may be acceptable, provided it will not endanger the
stability of the whole structure, and that the overall load-bearing capacity of the structure is maintained
and allows necessary emergency measures to be taken.
NOTE 1 For building structures such emergency measures may involve the safe evacuation of persons from
the premises and its surroundings.
NOTE 2 For bridge structures such emergency measures may involve the closure of the road or rail service
within a specific limited period.
(3) Measures should be taken to mitigate the risk of accidental actions and these measures should
include, as appropriate, one or more of the following strategies:
a) preventing the action from occurring (e.g. in the case of bridges, by providing adequate clearances
between the trafficked lanes and the structure) or reducing the probability and/or magnitude of the
action to an acceptable level through the structural design process (e.g. in the case of buildings
providing sacrificial venting components with a low mass and strength to reduce the effect of
explosions);
b) protecting the structure against the effects of an accidental action by reducing the effects of the action
on the structure (e.g. by protective bollards or safety barriers);
c) ensuring that the structure has sufficient robustness by adopting one or more of the following
approaches:
1) by designing certain components of the structure upon which stability depends as key elements
(see 1.5.10) to increase the likelihood of the structure’s survival following an accidental event.
2) designing structural members, and selecting materials, to have sufficient ductility capable of
absorbing significant strain energy without rupture.
3) incorporating sufficient redundancy in the structure to facilitate the transfer of actions to
alternative load paths following an accidental event.
page 16
NOTE 1 It may not be possible to protect the structure by reducing the effects of an accidental action, or
preventing an action from occurring. This is because an action is dependent upon factors which, over the
design working life of the structure, may not necessarily be part of the design assumptions. Preventative
measures may involve periodic inspection and maintenance during the design working life of the structure.
NOTE 2 For the design of structural members with sufficient ductility, see Annexes A and C, together with EN
1992 to EN 1999.
(4)P Accidental actions shall, where appropriate, be applied simultaneously in combination with
permanent and other variable actions in accordance with EN 1990, 6.4.3.3.
NOTE For ψ values, see Annex A of EN 1990.
(5)P The safety of the structure immediately following the occurrence of the accidental action shall be
taken into account.
NOTE This includes the consideration of progressive collapse for building structures. See Annex A.
3.3 Accidental design situations – strategies for limiting the extent of localised failure
(1)P In the design, the potential failure of the structure arising from an unspecified cause shall be
mitigated.
(2) The mitigation should be reached by adopting one or more of the following approaches:
a) designing key elements, on which the stability of the structure depends, to sustain the effects of a
model of accidental action A ;
d
NOTE 1 The National Annex may define the model which may be a concentrated or a distributed load with a
design value of A The recommended model for buildings is a uniformly distributed notional load applicable in
d.
any direction to the key element and any attached components (e.g. claddings, etc). The recommended value
for the uniformly distributed load is 34 kN/m for building structures. An example of the application of A is
d
given in A.8.
b) designing the structure so that in the event of a localised failure (e.g. failure of a single member) the
stability of the whole structure or of a significant part of it would not be endangered;
NOTE 2 The National Annex may state the acceptable limit of "localised failure". The indicative limit for
building structures is 100 m or 15 % of the floor area, whichever is less, on two adjacent floors caused by the
removal of any supporting column, pier or wall. This is likely to provide the structure with sufficient robustness
regardless of whether an identified accidental action has been taken into account.
c) applying prescriptive design/detailing rules that provide acceptable robustness for the structure (e.g.
three-dimensional tying for additional integrity, or a minimum level of ductility of structural members
subject to impact).
NOTE 3 The National Annex may state which of the approaches given in 3.3 are to be considered for various
structures. Examples relating to the use of the approaches for buildings are given in Annex A.
3.4 Accidental design situations – use of consequence classes
(1) The strategies for accidental design situations may be based on the following consequences classes
as set out in EN1990.
– CC1 Low consequences of failure
– CC2 Medium consequences of failure
– CC3 High consequences of failure
page 17
NOTE 1 EN 1990 Annex B provides further informati
...
SLOVENSKI SIST EN 1991-1-7
STANDARD november 2006
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-7. del: Splošni vplivi – Nezgodni
vplivi (vključen popravek SIST EN 1991-1-7:2006/AC:2010)
Eurocode 1 – Actions on structures – Part 1-7: General actions – Accidental
actions
Eurocode 1 – Actions sur les structures – Partie 1-7: Actions générales –
Actions accidentelles
Eurocode 1 – Einwirkungen auf Tragwerke – Teil 1-7: Allgemeine Einwirkungen
– Aussergewöhnliche Einwirkungen
Referenčna oznaka
ICS 91.010.30 SIST EN 1991-1-7:2006 (sl)
Nadaljevanje na straneh od II do IV in od 1 do 56
© 2010-09 Slovenski inštitut za standardizacijo Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1991-1-7 (sl), Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-7. del: Splošni vplivi – Nezgodni
vplivi (vključen popravek SIST EN 1991-1-7:2006/AC:2010), 2006, ima status slovenskega standarda in je
enakovreden evropskemu standardu EN 1991-1-7 (en), Eurocode 1 – Actions on structures – Part 1-7:
General actions – Accidental actions, 2006-07, z vključenim popravkom EN 1991-1-7:2006/AC:2010.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1991-1-7:2006 in njegov popravek EN 1991-1-7:2006/AC:2010 je pripravil
tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi. Slovenski
standard SIST EN 1991-1-7:2006 z vključenim popravkom SIST EN 1991-1-7:2006/AC:2010 je prevod
evropskega standarda EN 1991-1-7:2006 z vključenim popravkom EN 1991-1-7:2006/AC:2010. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu sta odločilna izvirni evropski
standard in njegov popravek v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični
odbor SIST/TC KON Konstrukcije.
Odločitev za izdajo tega dokumenta je dne 19. decembra 2006 sprejel SIST/TC KON Konstrukcije.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
V standardu SIST EN 1991-1-7:2006 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je
vključeno v ta evropski standard, sklicevanje na enakovredne slovenske standarde, npr.: EN 1991-1-7
pomeni SIST EN 1991-1-7.
V skladu s standardom EN 1991-1-7:2006 je bil pripravljen tudi nacionalni dodatek k standardu SIST
razrede z opombami, ki kažejo, kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato nacionalni dodatek SIST
projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v Republiki Sloveniji.
Nacionalna izbira je v SIST EN 1991-1-7:2006 dovoljena v:
Točka Predmet
2(2) Razvrstitev nezgodnih vplivov
3.1(2) Strategije za nezgodna projektna stanja
3.2(1) Stopnja tveganja
3.3(2) Namišljeni nezgodni vpliv
3.3(2 Omejitev lokalne odpovedi
3.3(2) Izbira strategije
3.4(1) Razred glede na posledice
3.4(2) Postopki projektiranja
4.1(1) Definicija lahkih konstrukcij
4.1(1) Prenos sil pri trčenju na temelje
4.3.1(1) Vrednosti sil pri trčenju vozil
4.3.1(1) Sila pri trčenju kot funkcija razdalje od prometnih pasov
4.3.1(1) Vrste in elementi konstrukcij, izpostavljeni trčenju vozil
4.3.1(2) Alternativna pravila za sile pri trčenju
4.3.1(3) Pogoji za trčenje cestnih vozil
4.3.2(1) Prosti profili, varnostni ukrepi in projektne vrednosti
II
SIST EN 1991-1-7 : 2006
Točka Predmet
4.3.2(1) Redukcijski faktor r
F
4.3.2(1) Vplivi trčenja na spodnji strani prekladne konstrukcije
4.3.2(2) Uporaba F
dy
4.3.2(3) Mere in lega površin pri trčenju
4.4(1) Vrednosti sil pri trčenju viličarjev
4.5(1) Vrste železniškega prometa
4.5.1.2(1) Vključitev konstrukcij v razrede izpostavljenosti
4.5.1.2(1) Razvrstitev začasnih in pomožnih konstrukcij
4.5.1.4(1) Sile pri iztirjenju
4.5.1.4(2) Zmanjšanje sil pri trčenju
4.5.1.4(3) Točka, v kateri deluje sila pri trčenju
4.5.1.4(4) Enakovredne statične sile
4.5.1.4(5) Sile pri trčenju pri hitrostih, večjih od 120 km/h
4.5.1.5(1) Zahteve za konstrukcije razreda B
4.5.2(1) Površine na konceh tirov
4.5.2(4) Sile pri trčenju v končne stene
4.6.1(3) Razvrstitev trčenj ladij
4.6.2(1) Vrednosti sil pri čelnih in bočnih trčenjih ladij
4.6.2(2) Koeficienti trenja
4.6.2(3) Površine, na katere delujejo sile pri trčenju
4.6.2(4) Sile pri trčenju ladij v prekladne konstrukcije mostov
4.6.3(1) Dinamične sile pri trčenju morskih ladij
4.6.3(3) Koeficienti trenja
4.6.3(4)P Mere in lega površin trčenja
4.6.3(5) Sile na prekladne konstrukcije mostov
5.3(1)P Postopki pri notranjih eksplozijah
A.4(1) Detajli učinkovitega sidranja
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem EN 1991-1-7:2006 in EN 1991-1-7:2006/AC:2010
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
III
SIST EN 1991-1-7 : 2006
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 1991-1-7:2006 s popravkom EN 1991-1-
7:2006/AC:2010 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
This national document is identical with EN 1991-1-7:2006 with corrigendum EN 1991-1-
7:2006/AC:2010 and is published with the permission of
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
IV
EVROPSKI STANDARD EN 1991-1-7
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM julij 2006
ICS 91.010.30 Nadomešča ENV 1991-2-7:1998
Slovenska izdaja
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-7. del: Splošni vplivi – Nezgodni vplivi
Eurocode 1 – Actions on Eurocode 1 – Actions sur les Eurocode 1 – Einwirkungen auf Tragwerke –
structures – Part 1-7 : General structures – Partie 1-7 : Actions Teil 1-7 : Allgemeine Einwirkungen –
actions – Accidental action générales – Actions accidentelles Aussergewoehnliche Einwirkungen
Ta evropski standard je CEN sprejel 9. januarja 2006.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano,
da mora biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Seznami
najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri osrednjem
sekretariatu ali članih CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski, nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Cipra, Češke republike, Danske,
Estonije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske,
Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 2005 CEN. Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. oznaka EN 1991-1-7:2006 E
SIST EN 1991-1-7 : 2006
VSEBINA Stran
1 Splošno.6
1.1 Področje uporabe .7
1.2 Zveze z drugimi standardi .7
1.3 Predpostavke.7
1.4 Razlika med načeli in pravili .8
1.5 Izrazi in definicije .8
1.6 Simboli.10
2 Razvrstitev vplivov.11
3 Projektna stanja.12
3.1 Splošno.12
3.2 Nezgodna projektna stanja – strategije za znane nezgodne vplive .13
3.3 Nezgodna projektna stanja – strategije za omejitev obsega lokaliziranih poškodb .14
3.4 Nezgodna projektna stanja – uporaba razredov glede na posledice .15
4 Trčenja.15
4.1 Področje uporabe .15
4.2 Predstavitev vplivov.15
4.3 Nezgodni vplivi zaradi cestnih vozil.16
4.4 Nezgodni vplivi zaradi viličarjev.19
4.5 Nezgodni vplivi zaradi iztirjenja železniških vozil pod konstrukcijo ali poleg nje.19
4.6 Nezgodna stanja zaradi ladijskega prometa .21
4.7 Nezgodni vplivi zaradi helikopterjev .23
5 Notranje eksplozije .24
5.1 Področje uporabe .24
5.2 Predstavitev vplivov.24
5.3 Načela projektiranja.24
Dodatek A (informativni) Projektiranje glede na posledice lokaliziranih odpovedi v stavbah pri
neznanem vzroku.26
Dodatek B (informativni): Podatki o določitvi tveganja .32
Dodatek C (informativni): Dinamični postopek pri trčenju .43
Dodatek D (informativni): Notranje eksplozije .51
SIST EN 1991-1-7 : 2006
Predgovor
Ta dokument (EN 1991-1-7) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega
sekretariat je na BSI.
CEN/TC 250 je odgovoren za vse konstrukcijske evrokode.
Ta dokument nadomešča ENV 1991-2-7:1998.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje januarja 2007, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba razveljaviti
najpozneje marca 2010.
Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so dolžne ta evropski standard prvzeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Cipra, Češke republike, Danske, Estonije,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte,
Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Ozadje programa evrokodov
Komisija Evropskih skupnosti se je v letu 1975 na podlagi 95. člena Rimske pogodbe odločila, da
sprejme akcijski program na področju gradbeništva. Cilj programa je bil odstraniti tehnične ovire pri
trgovanju in uskladiti tehnične specifikacije.
Znotraj tega programa je Komisija spodbudila pripravo niza usklajenih tehničnih pravil za projektiranje
gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljali kot alternativa različnim pravilom, veljavnim v
posameznih državah članicah, končno pa bi jih nadomestila v celoti.
Komisija je s pomočjo upravnega odbora, v katerem so bili predstavniki držav članic, petnajst let vodila
razvoj programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v osemdesetih letih
20. stoletja.
Leta 1989 so se Komisija in države članice EU in EFTA odločile, da na podlagi dogovora med Komisijo
in CEN z več pooblastili prenesejo pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi evrokodi v prihodnje
imeli status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko povezalo z določbami vseh direktiv
Sveta in/ali odločbami Komisije, ki se nanašajo na evropske standarde (npr. Direktiva Sveta 89/106/EGS
o gradbenih proizvodih (CPD) in direktive Sveta 93/37/EGS, 92/50/EGS ter 89/440/EGS o javnih delih in
storitvah ter ustrezne direktive EFTA, ki so bile sprejete za uveljavitev notranjega trga).
Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splošno več delov:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje
EN 1998 Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
Dogovor med Komisijo Evropske skupnosti in Evropskim komitejem za standardizacijo (CEN) o pripravi evrokodov za
projektiranje stavb in inženirskih objektov (BC/CEN/03/89).
SIST EN 1991-1-7 : 2006
Evrokodi priznavajo odgovornost pristojnih oblasti v vsaki državi članici in jim dopuščajo pravico, da
vrednosti, povezane z varnostjo, določajo na nacionalni ravni, od države do države različno.
Status in področje veljavnosti evrokodov
Članice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenčne dokumente za naslednje namene:
– kot način za dokazovanje ustreznosti stavb in inženirskih objektov bistvenim zahtevam Direktive
Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi št. 1 »Mehanska odpornost in stabilnost« in bistveni
zahtevi št. 2 »Varnost pri požaru«;
– kot podlago za specifikacijo pogodb za izvedbo gradbenih objektov in spremljajoče inženirske
storitve;
– kot okvir za pripravo harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode (EN in ETA).
Ker se evrokodi nanašajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi dokumenti ,
navedenimi v 12. členu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), čeprav je njihova narava drugačna od
narave harmoniziranih standardov za proizvode . Zato morajo tehnični odbori CEN in/ali delovne
skupine EOTA, ki pripravljajo standarde za proizvode, upoštevati tehnične vidike evrokodov, da bi s
tem dosegli popolno usklajenost tehničnih specifikacij z evrokodi.
Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju konstrukcij kot celote ali le
konstrukcijskih delov, tako tradicionalnih kot inovativnih. Evrokodi ne vsebujejo posebnih določil za
nenavadne oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je potrebno sodelovanje
z izvedenci.
Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga je
objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni dodatek.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot nacionalno
določeni parametri (NDP). Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih
inženirskih objektov v državi, v kateri bodo zgrajeni. To so:
– vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuščajo alternative;
– vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole;
– podatki, specifični za državo (geografski, podnebni itn.), kot je npr. karta snega;
– postopek, če jih evrokod dopušča več.
Vsebuje lahko tudi:
– odločitve o uporabi informativnih dodatkov;
– napotke o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomoč uporabniku.
V skladu s 3.3 členom CPD je treba bistvene zahteve v razlagalnih dokumentih konkretizirati tako, da se pri tem vzpostavi
zveza med bistvenimi zahtevami in pooblastili za pripravo harmoniziranih EN in ETAG/ETA.
V skladu z 12. členom CPD mora razlagalni dokument:
a) konkretizirati bistvene zahteve s poenotenjem izrazov in tehničnih podlag ter določitvijo razredov ali stopenj zahtevnosti;
b) nakazati metode za povezavo razredov ali stopenj zahtevnosti s tehničnimi specifikacijami, npr. računske metode, načine
preskušanja, pravila za projektiranje ipd.;
c) biti uporaben kot povezava za pripravo harmoniziranega standarda ali smernice za evropsko tehnično soglasje.
Evrokodi imajo dejansko podobno vlogo pri bistveni zahtevi št. 1 in delno pri bistveni zahtevi št. 2.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za proizvode
Harmonizirane tehnične specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehničnimi pravili
za objekte . Nadalje morajo navodila, povezana z označevanjem CE gradbenih proizvodov, ki se
sklicujejo na evrokode, natančno določiti, katere nacionalno predpisane parametre upoštevajo.
Dodatne informacije o EN 1991-1-7
EN 1991-1-7 opisuje načela in pravila za določitev nezgodnih vplivov na stavbe in mostove. Vključeni
so naslednji vplivi:
– vplivi sil pri trčenju vozil, v železniškem prometu, ladij in helikopterjev,
– vplivi zaradi notranjih eksplozij,
– vplivi zaradi lokalnih odpovedi iz neznanega vzroka.
EN 1991-1-7 je namenjen:
– naročnikom (npr. za določitev njihovih posebnih zahtev glede stopenj varnosti),
– projektantom,
– izvajalcem in
– oblastem.
EN 1991-1-7 je namenjen uporabi z EN 1990, drugimi deli EN 1991 in EN 1992 do EN 1999 za
projektiranje konstrukcij.
Nacionalni dodatek k EN 1991-1-7
Ta standard vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z opombami, ki kažejo,
kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato naj imajo nacionalne izdaje EN 1991-1-7 nacionalni
dodatek, ki vsebuje vse nacionalno določene parametre, ki jih je treba uporabiti pri projektiranju stavb
in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v tej državi.
Nacionalna izbira je v EN 1991-1-7 dovoljena v :
Točka Predmet
2(2) Razvrstitev nezgodnih vplivov
3.1(2) Strategije za nezgodna projektna stanja
3.2(1) Stopnja tveganja
3.3(2) Namišljeni nezgodni vpliv
3.3(2) Omejitev lokalne odpovedi
3.3(2) Izbira strategije
3.4(1) Razred glede na posledice
3.4(2) Postopki projektiranja
4.1(1) Definicija lahkih konstrukcij
4.1(1) Prenos sil pri trčenju na temelje
4.3.1(1) Vrednosti sil pri trčenju vozil
4.3.1(1) Sila pri trčenju kot funkcija razdalje od prometnih pasov
4.3.1(1) Vrste in elementi konstrukcij, izpostavljeni trčenju vozil
Glej člena 3.3 in 12 v CPD in člene 4.2, 4.3.1, 4.3.2 in 5.2 v ID 1.
Predlaga se, da se k vsakemu členu v preglednici doda, kaj se lahko izbere: vrednost, postopek, razred.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
Točka Predmet
4.3.1(2) Alternativna pravila za sile pri trčenju
4.3.1(3) Pogoji za trčenje cestnih vozil
4.3.2(1) Prosti profili, varnostni ukrepi in projektne vrednosti
4.3.2(1) Redukcijski faktor r
F
4.3.2(1) Vplivi trčenja na spodnji strani prekladne konstrukcije
Uporaba F
4.3.2(2)
dy
4.3.2(3) Mere in lega površin pri trčenju
4.4(1) Vrednosti sil pri trčenju viličarjev
4.5(1) Vrste železniškega prometa
4.5.1.2(1) Vključitev konstrukcij v razrede izpostavljenosti
4.5.1.2(1) Razvrstitev začasnih in pomožnih konstrukcij
4.5.1.4(1) Sile pri iztirjenju
4.5.1.4(2) Zmanjšanje sil pri trčenju
4.5.1.4(3) Točka, v kateri deluje sila pri trčenju
4.5.1.4(4) Enakovredne statične sile
4.5.1.4(5) Sile pri trčenju pri hitrostih, večjih od 120 km/h
4.5.1.5(1) Zahteve za konstrukcije razreda B
4.5.2(1) Površine na konceh tirov
4.5.2(4) Sile pri trčenju v končne stene
4.6.1(3) Razvrstitev trčenj ladij
4.6.2(1) Vrednosti sil pri čelnih in bočnih trčenjih ladij
4.6.2(2) Koeficienti trenja
4.6.2(3) Površine, na katere delujejo sile pri trčenju
4.6.2(4) Sile pri trčenju ladij v prekladne konstrukcije mostov
4.6.3(1) Dinamične sile pri trčenju morskih ladij
4.6.3(3) Koeficienti trenja
4.6.3(4)P Mere in lega površin trčenja
4.6.3(5) Sile na prekladne konstrukcije mostov
5.3(1)P Postopki pri notranjih eksplozijah
A.4(1) Detajli učinkovitega sidranja
1 Splošno
1.1 Področje uporabe
EN 1991-1-7 podaja strategije in pravila za varovanje stavb in drugih gradbenih inženirskih objektov
pred znanimi in neznanimi nezgodnimi vplivi.
EN 1991-1-7 določa:
– strategije na podlagi znanih nezgodnih vplivov,
– strategije na podlagi omejevanja obsega lokalne odpovedi.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
Vsebina tega dela EN 1991 je naslednja:
– definicije in simboli (1. poglavje);
– razvrstitev vplivov (2. poglavje);
– projektna stanja (3. poglavje);
– trčenja (4. poglavje);
– eksplozije (5. poglavje);
– projektiranje za posledice lokalne odpovedi v stavbah zaradi neznanega vzroka (informativni
dodatek A);
– podatki o oceni tveganja (informativni dodatek B);
– dinamično projektiranje pri trčenjih (informativni dodatek C);
– notranje eksplozije (informativni dodatek D).
Pravila o prašnih eksplozijah v silosih so dana v EN 1991-4.
Pravila o trčenjih vozil na mostovih so dana v EN 1991-2.
EN 1991-1-7 ne vsebuje posebnih določil za vplive zunanjih eksplozij, vojaških in terorističnih
dejavnosti ter za preostale stabilnosti stavb ali drugih gradbenih inženirskih objektov, poškodovanih pri
potresu, požaru itd.
OPOMBA: Glej tudi 3.1.
1.2 Zveze z drugimi standardi
(1) Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih
publikacij. Ta sklicevanja na standarde so citirana na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa
so naštete na koncu. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda
poznejša dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij ne upoštevajo. Pri nedatiranih
sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje.
OPOMBA: Evrokodi so bili objavljeni kot evropski predstandardi. V normativnih točkah ali njim pripadajočih
opombah so citirani naslednji evropski standardi, ki so bili že objavljeni ali so v pripravi:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991-1-1 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del: Prostorninske teže, lastna teža, koristna
obtežba stavb
EN 1991-1-6 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-6. del: Vplivi med gradnjo
EN 1991-2 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 2. del: Prometna obtežba mostov
EN 1991-4 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 4. del: Silosi in rezervoarji
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 2: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 2: Projektiranje sovprežnih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 2: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 2: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 2: Geotehnično projektiranje
EN 1998 Evrokod 2: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 2: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
1.3 Predpostavke
(1)P Splošne predpostavke, dane v EN 1990, 1.3, veljajo tudi v tem delu EN 1991.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
1.4 Razlika med načeli in pravili
(1)P Pravila, dana v EN 1990, 1.4, veljajo tudi v tem delu EN 1991.
1.5 Izrazi in definicije
(1) V tem evropskem standardu veljajo definicije, dane v EN 1990, 1.5. Dodatne definicije, značilne za
ta del, so dane v nadaljevanju.
1.5.1
hitrost gorenja
razmerje med hitrostjo širjenja plamena in hitrostjo nezgorelega prahu, plinov ali pare pred plamenom
1.5.2
razred glede na posledice
razvrstitev posledic odpovedi konstrukcije ali njenega dela
1.5.3
vzbuh
širjenje območja gorenja s hitrostjo, manjšo od zvočne hitrosti, v nereagiranem mediju
1.5.4
detonacija
širjenje območja gorenja s hitrostjo, večjo od zvočne hitrosti, v nereagiranem mediju
1.5.5
dinamična sila
sila, ki se spreminja s časom in ki lahko povzroči pomembne dinamične učinke na konstrukciji;
dinamična sila v primeru trčenja predstavlja silo na neki kontaktni površini v točki trčenja (glej
sliko 1.1)
Legenda:
a enakovredna statična sila
b dinamična sila
c odziv konstrukcije
Slika 1.1
1.5.6
enakovredna statična sila
alternativna predstavitev za dinamično silo, ki vključuje dinamični odziv konstrukcije (glej sliko 1.1)
SIST EN 1991-1-7 : 2006
1.5.7
hitrost plamena
hitrost čela plamena glede na nepomično referenčno točko
1.5.8
meja vnetljivosti
spodnja ali zgornja koncentracija gorljivega materiala v homogeni mešanici s plinastim oksidantom, ki
še omogoča širjenje plamena
1.5.9
trčeče telo
telo, ki trči v konstrukcijo (npr. vozilo, ladja itd.)
1.5.10
ključni element
konstrukcijski element, od katerega je odvisna stabilnost preostale konstrukcije
1.5.11
nosilna stenasta konstrukcija
zidana konstrukcija s prečnimi stenami brez okvirjev, ki prenaša predvsem navpično obtežbo.
Vključuje tudi lahke panelne konstrukcije, sestavljene iz lesenih ali jeklenih stebrov, ki so na obeh
straneh obiti s paneli iz iverk, ekspandirane kovine ali drugimi oblogami
1.5.12
lokalna odpoved
del konstrukcije, ki se je porušil ali bil resno poškodovan pri nezgodi
1.5.13
tveganje
mera za kombinacijo (navadno produkt) verjetnosti ali pogostosti pojava določene nevarnosti in obseg
posledic dogodka
1.5.14
robustnost
sposobnost konstrukcije, da kljubuje dogodkom, kot so požar, eksplozije, trčenje ali posledice
človeške napake, ne da bi bila pri tem glede na vzrok nesorazmerno poškodovana
1.5.15
spodnja konstrukcija
del konstrukcije zgradbe, ki podpira zgornjo konstrukcijo. V stavbah so to ponavadi temelji in drugi deli
objekta pod terenom. Pri mostovih so to ponavadi temelji, krajni oporniki, oporniki in stebri
1.5.16
zgornja konstrukcija
del konstrukcije zgradbe, ki je podprt s spodnjo konstrukcijo. V stavbah je to ponavadi konstrukcija
nad tlemi. Pri mostovih je to ponavadi prekladna konstrukcija
1.5.17
zaporni element razbremenilne površine
nekonstrukcijski del ovoja (stena, tla, strop) z omejeno odpornostjo, ki je namenjen sprostitvi tlakov ob
vzbuhu in s tem zmanjšanju tlakov na konstrukcijske dele stavbe
SIST EN 1991-1-7 : 2006
1.6 Simboli
(1) V tem standardu se uporabljajo simboli, navedeni v nadaljevanju (glej tudi EN 1990).
Velike latinske črke
F sila trčenja
F enakovredna vodoravna statična ali projektna dinamična sila na čelni strani podporne
dx
konstrukcije (čelna sila)
F enakovredna vodoravna statična ali projektna dinamična sila na prečni strani
dy
podporne konstrukcije (prečna sila)
F trenjska sila trčenja
R
K indeks vzbuha prašnega oblaka
St
P največji tlak, ki nastane pri vzbuhu v zaprtem prostoru v optimalni mešanici
max
P zmanjšani tlak, ki nastane pri vzbuhu v prezračevanem prostoru
red
P statični aktivacijski tlak, ki aktivira zaporni element razbremenilne površine, če se tlak
stat
povečuje počasi
Male latinske črke
a višina površine, na kateri deluje sila trčenja
b širina ovire (npr. opornika mostu)
d razdalja med konstrukcijskim elementom in osjo ceste ali prometnega pasu
h svetla višina od vrha zgornjega ustroja do spodnje strani mostu; višina prijemališča
sile trčenja nad nivojem cestišča
l dolžina ladje
r redukcijski faktor
F
s razdalja med konstrukcijskim elementom in točko, kjer vozilo zapusti prometni pas
m masa
v hitrost
v
Male grške črke
koeficient trenja
µ
SIST EN 1991-1-7 : 2006
2 Razvrstitev vplivov
(1)P Vplive, ki jih obravnava ta del EN 1991, je treba razvrstiti kot nezgodne vplive v skladu z
EN 1990, 4.1.1.
OPOMBA: Preglednica 2.1 določa točke in podtočke v EN 1990, ki se nanašajo na projektiranje konstrukcij, izpostavljenih
nezgodnim vplivom.
Preglednica 2.1: Točke v EN 1990, ki se nanašajo na nezgodne vplive
Poglavje Točka/podtočka
Izrazi in definicije 1.5.2.5, 1.5.3.5, 1.5.3.15
Temeljne zahteve 2.1(4), 2.1(5)
Projektna stanja 3.2(2)P
Razvrstitev vplivov 4.2.2(1)P, 4.1.1(2), 4.1.2(8)
Druge reprezentativne vrednosti spremenljivih vplivov 4.1.3(1)P
Kombinacije vplivov za nezgodna projektna stanja 6.4.3.3
Projektne vrednosti vplivov v nezgodnih in potresnih projektnih stanjih A1.3.2
(2) Nezgodni vplivi zaradi trčenj se upoštevajo kot prosti vplivi, če ni določeno drugače.
OPOMBA: V nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt je lahko določeno, da se nenavadni nezgodni vplivi razvrstijo
kot prosti vplivi.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
3 Projektna stanja
3.1 Splošno
(1)P Konstrukcije je treba projektirati za ustrezna nezgodna projektna stanja v skladu z EN 1990, 3.2(2)P.
(2) Strategije, ki se upoštevajo pri nezgodnih projektnih stanjih, prikazuje slika 3.1.
NEZGODNA PROJEKTNA STANJA
STRATEGIJE NA PODLAGI NEZNANEGA STRATEGIJE NA PODLAGI OMEJEVANJA
NEZGODNEGA VPLIVA, OBSEGA LOKALIZIRANE ODPOVEDI
npr. eksplozije in trčenje
PROJEKTIRANJE ZAŠČITA ALI PROJEKTIRANJE POVEČANA KLJUČNI PREDPISANA
KONSTRUKCIJE ZMANJŠANJE KONSTRUKCIJE STATIČNA NEDO- ELEMENT JE PRAVILA,
TAKO, DA SE VPLIVOV, TAKO, DA LOČENOST, PROJEKTIRAN npr. integriteta
ZAGOTOVI npr. zaščitni PRENESE VPLIVE npr. alternativni TAKO, DA in duktilnost
ZADOSTNA ukrepi prenos obtežbe ZDRŽI
MINIMALNA NAMIŠLJENI
ROBUSTNOST NEZGODNI
VPLIV A
d
Slika 3.1: Strategije pri nezgodnih projektnih stanjih
OPOMBA 1: Upoštevajo se strategije in pravila, ki so za posamezen projekt dogovorjeni z naročnikom in pristojno oblastjo.
OPOMBA 2: Nezgodni vpliv je lahko znan ali neznan.
OPOMBA 3: Strategije na podlagi neznanega nezgodnega vpliva obsegajo širok razpon možnih dogodkov in se nanašajo na
strategije na podlagi omejevanja obsega lokalizirane odpovedi. Privzem te strategije lahko predvidi ustrezno
robustnost proti takim nezgodnim vplivom, kot so navedeni v 1.1(6), ali drugim vplivom, ki so posledica
neznanega vzroka. Napotki za stavbe so dani v dodatku A.
OPOMBA 4: Namišljene vrednosti določenih nezgodnih vplivov (npr. v primeru notranjih eksplozij in trčenj) so predlagane v
tem delu EN 1991. Te vrednosti so lahko spremenjene v nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt in za
projektiranje dogovorjene z naročnikom in pristojno oblastjo.
OPOMBA 5: Za nekatere konstrukcije (npr. objekti, pri katerih ni tveganja za človeško življenje in kjer so ekonomske,
družbene in okoljske posledice odpovedi zanemarljive), izpostavljene nezgodnim vplivom, je popolna porušitev
lahko sprejemljiva. Okoliščine, v katerih je taka porušitev sprejemljiva, se lahko za posamezen projekt
dogovorijo z naročnikom in pristojno oblastjo.
3.2 Nezgodna projektna stanja – strategije za znane nezgodne vplive
(1) Upoštevani nezgodni vplivi so odvisni od:
– ukrepov za zaščito ali zmanjšanje nevarnosti nezgodnega vpliva;
– verjetnosti pojava znanega nezgodnega vpliva;
– posledic odpovedi zaradi znanega nezgodnega vpliva;
– javnega dojemanja in
– stopnje sprejemljivega tveganja.
OPOMBA 1: Glej EN 1990, 2.1(4)P, opomba 1.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
OPOMBA 2: V praksi so pojav in posledice nezgodnega vpliva povezani z določeno stopnjo tveganja. Če ta ni sprejemljiva,
so potrebni dodatni ukrepi. Vendar ničelna stopnja tveganja ni mogoča in v večini primerov je treba sprejeti
določeno stopnjo tveganja. Taka stopnja tveganja se lahko določi z različnimi dejavniki, kot so potencialno
število žrtev, ekonomske posledice, stroški varnostnih ukrepov itd.
OPOMBA 3: Stopnja sprejemljivega tveganja je lahko dana v nacionalnem dodatku kot dodaten podatek.
(2) Lokalizirana odpoved zaradi nezgodnih vplivov je lahko sprejemljiva, če je zagotovljeno, da ne
bo ogrožena stabilnost celotne konstrukcije in da bo ohranjena nosilnost konstrukcije kot celote,
ki bo omogočala izvedbo potrebnih nujnih ukrepov.
OPOMBA 1: Za konstrukcije stavb taki nujni ukrepi lahko vključujejo varen umik oseb iz stavb in njihove okolice.
OPOMBA 2: Za konstrukcije mostov taki nujni ukrepi lahko vključujejo zaporo ceste ali proge znotraj določenega omejenega
obdobja.
(3) Za zmanjšanje tveganja nezgodnih vplivov se sprejmejo ukrepi, ki vključujejo eno ali več
ustreznih naslednjih strategij:
a) z zaščito pred nastankom vpliva (npr. za mostove s predpisom ustreznega svetlega profila
med prometnimi pasovi in konstrukcijo) ali z zmanjšanjem verjetnosti in/ali velikosti vpliva na
sprejemljivo stopnjo z ustreznim projektiranjem konstrukcije (npr. pri stavbah s predpisom
izpustnih komponent z majhno maso in trdnostjo za zmanjšanje učinka eksplozij);
b) z zaščito konstrukcije proti učinkom nezgodnega vpliva z zmanjšanjem učinka vpliva na
konstrukcijo (npr. z zaščitnimi privezniki ali varnostnimi ograjami);
c) z zagotavljanjem zadostne robustnosti konstrukcije z uporabo enega ali več naslednjih
postopkov:
1) s projektiranjem določenih delov konstrukcije, od katerih je odvisna njena stabilnost, kot
ključnih elementov (glej 1.5.10) in s tem s povečanjem možnosti preživetja konstrukcije
po nezgodnem dogodku;
2) s takim projektiranjem konstrukcijskih elementov in tako izbiro materialov, da se doseže
zadostna duktilnost, kar omogoča absorpcijo pomembnega dela deformacijske energije
brez porušitve;
3) z uporabo statično nedoločenih konstrukcij, da je po nezgodi mogoč prenos vplivov na
alternativen način.
OPOMBA 1: Zgodi se lahko, da konstrukcije ni mogoče zaščititi z zmanjšanjem učinkov nezgodnega vpliva ali preprečenjem
pojava vpliva. To je zato, ker je vpliv odvisen od dejavnikov, ki lahko da niso bili obvezni del projektnih
predpostavk v projektni življenjski dobi konstrukcije. Preventivni ukrepi lahko vključujejo občasni pregled in
vzdrževanje med projektno življenjsko dobo konstrukcije.
OPOMBA 2: Za projektiranje konstrukcijskih elementov z zadostno duktilnostjo glej dodatka A in C skupaj z EN 1992 do EN
1999.
(4)P Ustrezni nezgodni vplivi morajo biti upoštevani sočasno v kombinacijah s stalnimi in drugimi
spremenljivimi vplivi v skladu z EN 1990, 6.4.3.3.
OPOMBA: Za vrednosti Ψ glej dodatek A v EN 1990.
(5)P Upoštevati je treba varnost konstrukcije neposredno po pojavu nezgodnega vpliva.
OPOMBA: To vključuje upoštevanje progresivne porušitve za konstrukcije stavb. Glej dodatek A.
3.3 Nezgodna projektna stanja – strategije za omejitev obsega lokaliziranih poškodb
(1)P Pri projektiranju je treba zmanjšati možne odpovedi konstrukcije zaradi neznanih nezgodnih
vplivov.
(2) Zmanjšanje se doseže z uporabo enega ali več od naslednjih postopkov:
a) s takim projektiranjem ključnih elementov, od katerih je odvisna stabilnost konstrukcije, da
zdržijo učinke modela nezgodnega vpliva A ;
d
SIST EN 1991-1-7 : 2006
OPOMBA 1: V nacionalnem dodatku je lahko določen model, ki je lahko koncentrirana ali razporejena obtežba s projektno
vrednostjo A . Priporočeni model za stavbe je enakomerno razporejena namišljena obtežba, ki deluje na ključni
d
element ali katerikoli nanj pritrjeni element (npr. na oblogo itd.) v poljubni smeri. Priporočena vrednost
enakomerno razporejene obtežbe je 34 kN/m za konstrukcije stavb. Glej A.8.
b) s takim projektiranjem konstrukcije, da pri lokalizirani odpovedi (npr. odpovedi enega
elementa) ne bo ogrožena stabilnost konstrukcije kot celote ali njenega pomembnega dela;
OPOMBA 2: V nacionalnem dodatku je lahko določena sprejemljiva meja "lokalizirane odpovedi". Indikativna meja za stavbe
je 100 m ali 15 % površine tal, odvisno, katera vrednost je manjša, na dveh zaporednih etažah, ki nastane z
odstranitvijo kateregakoli od podpornih stebrov, opornikov ali sten. To omogoča, da je konstrukcija zadosti
robustna ne glede na to, ali je bil upoštevan znan nezgodni vpliv.
c) z uporabo predpisanih projektnih in detajlnih konstrukcijskih pravil, ki zagotavljajo
sprejemljivo robustnost konstrukcije (npr. tridimenzionalno povezovanje za povečano
integriteto ali najmanjšo stopnjo duktilnosti konstrukcijskih elementov, izpostavljenih
trčenju).
OPOMBA 3: V nacionalnem dodatku je lahko določeno, kateri od postopkov, danih v 3.3, naj se upošteva za različne
konstrukcije.
3.4 Nezgodna projektna stanja – uporaba razredov glede na posledice
(1) Strategije nezgodnih projektnih stanj so lahko utemeljene na naslednjih razredih glede na
posledice, kot so določeni v EN 1990:
– CC1 majhne posledice odpovedi
– CC2 srednje posledice odpovedi
– CC3 velike posledice odpovedi
OPOMBA 1: Nadaljnji podatki so v EN 1990, dodatek B.
OPOMBA 2: V nekaterih okoliščinah je lahko primerno, da se nekateri deli konstrukcije obravnavajo, kot da pripadajo
različnim razredom glede na posledice, npr. konstrukcijsko ločena nižja krila neke stavbe, ki imajo manj kritično
funkcijo kot glavna stavba.
OPOMBA 3: Preventivni in/ali zaščitni ukrepi so namenjeni preprečitvi ali zmanjšanju verjetnosti poškodbe konstrukcije. Pri
projektiranju se včasih to lahko upošteva tako, da se konstrukciji pripiše nižji razred glede na posledice. V
drugih primerih je primernejše zmanjšanje sil na konstrukcijo.
OPOMBA 4: V nacionalnem dodatku je lahko predvidena kategorizacija konstrukcij v skladu z razredi glede na posledice v
3.4(1). Priporočena razvrstitev razredov glede na posledice pri stavbah je predpisana v dodatku A.
(2) Nezgodna projektna stanja za različne razrede glede na posledice, dane v 3.4(1), se lahko
upoštevajo na naslednji način:
– CC1: razen zagotavljanja robustnosti in stabilnosti po pravilih, danih v EN 1990 do
EN 1999, ni potrebna nobena posebna pozornost nezgodnim vplivom;
– CC2: odvisno od posebnih okoliščin konstrukcije se privzame poenostavljena
analiza z enakovrednim modelom statičnega vpliva ali se uporabijo
predpisana pravila za projektiranje in konstruiranje detajlov;
– CC3: opravi se preverjanje posebnih primerov za določitev stopnje zanesljivosti in
zahtevane poglobljenosti analize konstrukcije. To lahko zahteva izdelavo
analize tveganja in uporabo podrobnejših metod, kot so dinamična analiza,
nelinearni modeli ter interakcija med obtežbo in konstrukcijo.
OPOMBA: V nacionalnem dodatku se je mogoče sklicevati na usklajene dodatne podatke in primerne projektne postopke
za višje in nižje razrede glede na posledice.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
4 Trčenja
4.1 Področje uporabe
(1) To poglavje določa nezgodne vplive zaradi naslednjih dogodkov:
– trčenja cestnih vozil (izključena so trčenja v lahke konstrukcije) (glej 4.3);
– trčenja viličarjev (glej 4.4);
– trčenja vlakov (izključena so trčenja v lahke konstrukcije) (glej 4.5);
– trčenja ladij (glej 4.6);
– trd pristanek helikopterja na strehi (glej 4.7).
OPOMBA 1: Nezgodni vplivi na lahke konstrukcije, ki so izločeni s področja uporabe (npr. odri, stebri razsvetljave, mostovi za
pešce), so lahko vključeni v nacionalnem dodatku z usklajenimi dodatnimi podatki.
OPOMBA 2: Za obtežbo pri trčenju v robnike in parapete glej EN 1991-2.
OPOMBA 3: V nacionalni dodatek so lahko vključeni napotki o prenosu sil trčenja na temelje ter usklajeni in dodatni podatki.
Glej EN 1990, 5.1.3(4).
(2)P Sile zaradi trčenja se upoštevajo pri stavbah:
– za parkiranje avtomobilov,
– v katere je dovoljen dostop vozilom in viličarjem ter
– ki stojijo poleg cest ali železnic.
(3) Pri mostovih se upoštevajo vplivi trčenj in ukrepi za zmanjšanje vplivov, pri čemer se upoštevajo
vrsta prometa na mostu ali pod njim in posledice trčenja.
(4)P Vplivi zaradi trčenja helikopterjev se upoštevajo pri stavbah, kjer je na strehi predvideno
pristajališče.
4.2 Predstavitev vplivov
(1) Vplivi zaradi trčenja se določijo z dinamično analizo ali pa so predstavljeni z enakovredno
statično silo.
OPOMBA 1: Sile na stičišču trčečega telesa in konstrukcije so odvisne od njune interakcije.
OPOMBA 2: Temeljne vrednosti za analizo trčenja so hitrost trčečega telesa in porazdelitev mas, deformacijsko obnašanje in
karakteristike dušenja trčečega telesa in konstrukcije. Drugi dejavniki, kot so kot trčenja, konstrukcija trčečega
telesa in gibanje trčečega telesa po trčenju, so lahko tudi pomembni.
OPOMBA 3: Glej dodatek C za nadaljnje napotke.
(2) Predpostavi se lahko, da trčeče telo absorbira vso energijo.
OPOMBA: Na splošno ta predpostavka da rezultate na varni strani.
(3) Pri določitvi lastnosti materialov trčečega telesa in konstrukcije se ustrezno uporabi zgornja ali
spodnja karakteristična vrednost. Če je primerno, se upošteva hitrost deformacij.
(4) Pri projektiranju konstrukcije je vpliv zaradi trčenja lahko predstavljen kot enakovredna statična
sila, ki da enakovredne učinke vpliva na konstrukciji. Ta poenostavljeni model je lahko
uporabljen za preverjanje statičnega ravnotežja, za preverjanje odpornosti in določitev
deformacij trčene konstrukcije.
(5) Pri konstrukcijah, ki so projektirane za absorpcijo energije trčenja z elastoplastičnimi
deformacijami elementov (t. i. mehko trčenje), se enakovredna statična obtežba lahko določi z
upoštevanjem plastične odpornosti in sposobnosti deformiranja teh elementov.
SIST EN 1991-1-7 : 2006
OPOMBA: Za nadaljnje podatke glej dodatek C.
(6) Pri konstrukcijah, pri katerih se energija večinoma pretvarja v trčečem telesu (t. i. trdo trčenje),
se dinamična ali enakovredna statična sila lahko določi po točkah 4.3 do 4.7.
OPOMBA: Nekateri podatki o projektnih vrednostih mas in hitrosti trčečih teles, ki so potrebni pri dinamični analizi, se lahko
najdejo v dodatku C.
4.3 Nezgodni vplivi zaradi cestnih vozil
4.3.1 Trčenje v podporne konstrukcije
(1) Določijo se projektne vrednosti vplivov zaradi trčenja v podporne konstrukcije (npr. stebre in
stene mostov ali stavb), ki mejijo na različne vrste cest.
OPOMBA 1: Projektne vrednosti pri trdem trčenju (glej 4.2(6)) cestnih vozil so lahko določene v nacionalnem dodatku.
Indikativne enakovredne statične projektne sile se lahko vzamejo iz preglednice 4.1. Pri izbiri vrednosti se lahko
upoštevajo posledice trčenja, pričakovan obseg in vrsta prometa ter kakršnikoli ukrepi za zmanjševanje vplivov.
Glej EN 1991-2 in dodatek C. Če je zahtevana analiza tveganja, se napotki zanjo lahko najdejo v dodatku B.
Preglednica 4.1: Indikativne enakovredne statične projektne sile zaradi trčenja vozil na
podporne konstrukcije nad cesto ali poleg nje
a a
Sila F Sila F
dx dy
Kategorija prometa
[kN] [kN]
Avtoceste in po
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...