ENV 1998-1-3:1995

S L O V E N S K I SIST ENV 1998-1-3
prva izdaja
PREDSTANDARD
april 2000
Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -
Del 1-3: Splošna pravila - Posebna pravila za različne materiale in
elemente (enakovreden ENV 1998-1-3:1995)
Eurocode 8 - Design provisions for earthquake resistance of structures -
Part 1-3: General rules - Specific rules for various materials and elements
Eurocode 8 - Conception et dimensionnement des structures pour la résistance
aux séismes - Partie 1-3: Règles générales - Règles particulières pour divers
matériaux et éléments
Eurocode 8 - Auslegung von Bauwerken gegen Erdbeben - Teil 1-3:
Grundlagen - Baustoffspezifische Regeln für Hochbauten
Deskriptorji: gradbeništvo, stavbe, nosilne konstrukcije, potresnoodporne konstrukcije,
potresnoodporno projektiranje, računanje
Referenčna številka
ICS 91.120.20 SIST ENV 1998-1-3:2000 (sl)
Nadaljevanje na straneh od II do IV in od 1 do 108
© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST ENV 1998-1-3 : 2000
NACIONALNI UVOD
Predstandard SIST ENV 1998-1-3 (sl), Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -
Del 1-3: Splošna pravila - Posebna pravila za različne materiale in elemente, druga izdaja, 2000, ima
status slovenskega predstandarda in je enakovreden evropskemu predstandardu ENV 1998-1-3 (en),
Eurocode 8 - Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-3: General rules -
Specific rules for various materials and elements, February 1995.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski predstandard ENV 1998-1-3:1995 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi.
Pripravo tega predstandarda je CEN poverila Evropska komisija.
Slovenski predstandard SIST ENV 1998-1-3:2000 je prevod evropskega predstandarda
odločilen izvirni evropski predstandard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo predstandarda je
pripravila delovna skupina USM/TC KON/WG 8 Potresnovarne konstrukcije, potrdil pa tehnični odbor
USM/TC KON Konstrukcije.
Ta slovenski predstandard je dne 2000-02-02 odobril direktor USM.
DELI EVROKODA 8 (EC 8 OZIROMA ENV 1998), SPREJETI V NACIONALNO
STANDARDIZACIJO:
SIST ENV 1998-1-1:2000 (sl) Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -
Del 1-1: Splošna pravila - Potresna obtežba in splošne
zahteve za konstrukcije
SIST ENV 1998-1-2:2000 (sl) Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -
Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbe
SIST ENV 1998-1-3:2000 (sl) Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -
Del 1-3: Splošna pravila – Posebna pravila za različne
materiale in elemente
SIST ENV 1998-1-4:2000 (sl) Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -
Del 1-4: Splošna pravila – Utrditev in popravilo stavb
SIST ENV 1998-2:1995 ((sl),en) Eurocode 8 - Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih –
2. del: Mostovi
SIST ENV 1998-5:1995 ((sl),en) Eurocode 8 - Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih –
5. del: Temelji, oporne konstrukcije in geotehnični vidiki
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski predstandard”, v
SIST ENV 1998-1-3:2000 to pomeni “slovenski predstandard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del predstandarda.
II
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
- Ta nacionalni dokument je enakovreden ENV 1998-1-3:1995 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
- This national document is identical with ENV 1998-1-3:1995 and is published with the
permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
NACIONALNI DOKUMENT ZA UPORABO V SLOVENIJI
1. V povezavi s predstandardi iz skupine EUROCODE 8 se uporablja seizmološka karta s
povratno periodo 500 let, ki jo je leta 1987 izdala Skupnost za seizmologijo SFRJ.
2. Vrednosti projektnega pospeška a so odvisne od intenzitete potresa po karti iz točke 1, in sicer
g
intenziteta 6 7 8 9
a (v % pospeška prostega pada) 5 10 20 30
g
3. Za vse količine, pri katerih vrednosti v predstandardih niso predpisane, pač pa samo
priporočene (vrednosti v oglatih oklepajih), se uporabljajo priporočene vrednosti, z izjemo
povratne periode projektnega potresa, kjer se namesto 475 let uporablja 500 let.
4. Točke od 1 do 3 veljajo do sprejetja nove seizmološke karte.
IV
EVROPSKI PREDSTANDARD ENV 1998-1-3
EUROPEAN PRESTANDARD
PRÉNORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE VORNORM februar 1995
ICS 91.120.20
Deskriptorji: gradbeništvo, stavbe, nosilne konstrukcije, potresnoodporne konstrukcije,
potresnoodporno projektiranje, računanje
Slovenska izdaja
Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -
Del 1-3: Splošna pravila - Posebna pravila za različne materiale in elemente
Eurocode 8 - Design provisions Eurocode 8 - Conception et Eurocode 8 - Auslegung von
for earthquake resistance of dimensionnement des Bauwerken gegen Erdbeben -
structures - Part 1-3: General structures pour la résistance Teil 1-3: Grundlagen -
rules - Specific rules for various aux séismes - Partie 1-3 Règles Baustoffspezifische Regeln für
materials and elements générales - Règles particulières Hochbauten
pour divers matériaux et
éléments
Ta evropski predstandard (ENV) je CEN sprejel dne 1993-12-17 kot bodoči standard z začasno
uporabo. Veljavnost tega ENV je v začetku omejena na tri leta. Po dveh letih bodo članice CEN
zaprošene, da podajo svoje pripombe, še zlasti glede vprašanja, ali naj se ENV preoblikuje v evropski
standard (EN).
Članice CEN morajo obstoj tega ENV objaviti na isti način kot za EN in na nacionalni ravni takoj
omogočiti dostop do ENV v ustrezni obliki. Obstoječi drugačni nacionalni standardi lahko ostanejo v
veljavi (vzporedno s tem ENV), dokler se ne sprejme dokončna odločitev o morebitnem preoblikovanju
tega ENV v EN.
Članice CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Grčije,
Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Švedske,
Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 1995 Vse pravice razmnoževanja in komunikacije v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli sredstvi v vseh državah so pridržane
za CEN in njegove članice
Ref. št. ENV 1998-1-3:1995 E
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
VSEBINA Stran
PREDGOVOR. 5
1 Splošno. 8
1.1 Področje uporabe . 8
1.2 Simboli in definicije . 8
1.2.1 Splošno. 8
1.2.2 Dodatni simboli, ki se uporabljajo v delu EC8/1-3. 8
2 Posebna pravila za betonske stavbe. 12
2.1 Splošno. 12
2.1.1 Področje uporabe .12
2.1.2 Definicije . 12
2.1.3 Načini projektiranja . 13
2.2 Materiali . 14
2.2.1 Beton . 14
2.2.2 Armaturno jeklo . 14
2.3 Tipi konstrukcij in faktorji obnašanja. 15
2.3.1 Tipi konstrukcij. 15
2.3.2 Faktorji obnašanja . 15
2.4 Merila za projektiranje . 17
2.4.1 Splošno. 17
2.4.2 Merilo lokalne nosilnosti . 17
2.4.3 Merilo načrtovanja nosilnosti . 17
2.4.4 Merilo lokalne duktilnosti . 18
2.4.5 Sposobnost prerazporeditve obremenitev v konstrukciji. 18
2.4.6 Sekundarni viri odpornosti. 18
2.4.7 Posebni dodatni ukrepi. 19
2.5 Kontrole varnosti. 19
2.6 Določila za sidranje in preklope. 20
2.6.1 Splošno. 20
2.6.2 Sidranje armature . 20
2.6.3 Nadaljevanje (preklapljanje) armature. 22
2.7 Določila za grede. 23
2.7.1 Splošno. 23
2.7.2 Posebna določila za grede visoke stopnje duktilnosti (DC"H") . 25
2.7.3 Posebna določila za grede srednje stopnje duktilnosti (DC"M") . 28
2.7.4 Posebna določila za grede nizke stopnje duktilnosti (DC"L"). 30
2.7.5 Posebna pravila za grede, ki podpirajo prekinjene navpične elemente . 30
2.8 Določila za stebre . 31
2.8.1 Splošno. 31
2.8.2 Posebna določila za stebre visoke stopnje duktilnosti (DC"H") . 37
2.8.3 Posebna določila za stebre srednje stopnje duktilnosti (DC"M") . 38
2.8.4 Posebna določila za stebre nizke stopnje duktilnosti (DC"L"). 39
2.9 Dodatni ukrepi za projektiranje okvirov z zidanimi polnili . 40
2.9.1 Splošno. 40
2.9.2 Zahteve in merila . 41
2.9.3 Nepravilnosti zaradi zidanih polnil . 41
2.9.4 Projektni vplivi zaradi potresne obtežbe. 42
2.9.5 Lokalni vplivi polnil. 43
2.9.6 Omejitev poškodb polnil . 43
2.10 Določila za vozlišča gred in stebrov . 43
2.10.1 Splošno. 43
2.10.2 Posebna določila za vozlišča visoke stopnje duktilnosti (DC"H"). 47
2.10.3 Posebna določila za vozlišča srednje stopnje duktilnosti (DC"M"). 47
2.10.4 Posebna določila za vozlišča nizke stopnje duktilnosti (DC"L") . 48
2.11 Določila za stene . 48
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
2.11.1 Splošno. 48
2.11.2 Posebna določila za stene visoke (DC"H") in srednje stopnje duktilnosti
(DC"M"). 51
2.11.3 Posebna določila za stene nizke stopnje duktilnosti (DC"L") . 61
2.12 Določila za medetažne konstrukcije (plošče) . 62
3 Posebna pravila za jeklene stavbe . 64
3.1 Splošno. 64
3.1.1 Področje uporabe .64
3.1.2 Definicije . 64
3.1.3 Načini projektiranja . 64
3.2 Materiali . 64
3.3 Tipi konstrukcij in faktorji obnašanja. 65
3.3.1 Tipi konstrukcij. 65
3.3.2 Faktorji obnašanja . 65
3.4 Analiza konstrukcij. 69
3.5 Projektna merila in konstrukcijska pravila za konstrukcije s sposobnostjo
sipanja energije (duktilne konstrukcije) . 69
3.5.1 Splošno. 69
3.5.2 Projektna merila. 69
3.5.3 Konstrukcijska pravila za vse tipe konstrukcij . 69
3.5.4 Konstrukcijska pravila za pomične okvire. 71
3.5.5 Konstrukcijska pravila za okvire s koncentričnim povezjem. 73
3.5.6 Konstrukcijska pravila za okvire z ekscentričnim povezjem. 74
3.5.7 Konstrukcijska pravila za konzolne konstrukcije in konstrukcije tipa
obrnjenega nihala . 75
3.5.8 Konstrukcijska pravila za konstrukcije z betonskimi jedri ali betonskimi
stenami . 76
3.5.9 Konstrukcijska pravila za mešane konstrukcije. 76
3.5.10 Konstrukcijska pravila za jeklene okvire z nosilnimi masivnimi polnili. 76
3.6 Dokaz varnosti. 76
3.7 Kontrola projektiranja in gradnje. 76
4 Posebna pravila za lesene stavbe . 77
4.1 Splošno. 77
4.1.1 Področje uporabe .77
4.1.2 Definicije . 77
4.1.3 Načini projektiranja . 77
4.2 Materiali in lastnosti območij sipanja energije (duktilnih območij). 77
4.3 Tipi konstrukcij in faktorji obnašanja. 78
4.4 Analiza konstrukcije. 82
4.5 Konstrukcijska pravila. 82
4.5.1 Splošno. 82
4.5.2 Pravila za konstruiranje spojev. 82
4.5.3 Konstrukcijska pravila za medetažne (stropne) konstrukcije iz panelov
(vodoravne diafragme) . 83
4.6 Dokaz varnosti. 84
4.7 Kontrola projektiranja in gradnje. 84
5 Posebna pravila za zidane stavbe. 85
5.1 Področje uporabe .85
5.2 Materiali in načini zidanja . 85
5.2.1 Značilnosti zidakov . 85
5.2.2 Minimalna trdnost zidakov. 85
5.2.3 Malta . 85
5.2.4 Spoj zidakov . 85
5.3 Vrste gradnje in faktorji obnašanja . 85
5.4 Analiza konstrukcije. 86
5.5 Projektna merila in konstrukcijska pravila . 86
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
5.5.1 Splošno. 86
5.5.2 Dodatne zahteve za nearmirano zidovje. 87
5.5.3 Dodatne zahteve za zidovje z vertikalnimi vezmi. 87
5.5.4 Dodatne zahteve za armirano zidovje . 88
5.5.5 Sistemi iz armiranega zidovja. 88
5.6 Dokaz varnosti. 88
5.7 Pravila za "preproste zidane stavbe".89
5.7.1 Splošno. 89
5.7.2 Pravila. 89
Dodatek A (informativni) . 91
Diagrami poteka za uporabo 2. poglavja "posebna pravila za betonske
stavbe". 91
A1 Splošno. 91
A2 Diagrami poteka . 91
Dodatek B (informativni) . 95
Projektiranje potresnoodpornih betonskih montažnih konstrukcij . 95
B1 Splošno. 95
B1.1 Področje uporabe .95
B1.2 Opredelitev tipov konstrukcije. 95
B1.3 Ovrednotenje montažnih konstrukcij . 95
B1.4 Projektna merila. 96
B1.5 Faktorji obnašanja . 97
B1.6 Analiza prehodnega stanja med gradnjo. 97
B2 Stiki montažnih elementov. 97
B2.1 Splošna določila. 97
B2.2 Določitev nosilnosti stikov.98
B3 Gradbeni elementi . 99
B3.1 Grede. 99
B3.2 Stebri . 99
B3.3 Vozlišča gred in stebrov . 99
B3.4 Stene iz montažnih velikih panelov . 100
B3.5 Medetažne konstrukcije (plošče). 101
Dodatek C (informativni) . 103
Začetno dimenzioniranje robnih elementov sten . 103
Dodatek D (informativni) . 104
Posebna pravila za sovprežne stavbe iz jekla in betona . 104
D1 Splošno. 104
D1.1 Področje uporabe . 104
D1.2 Načini projektiranja . 104
D2 Materiali . 105
D3 Faktorji obnašanja . 105
D4 Analiza konstrukcije. 107
D5 Projektna merila. 107
D5.1 Splošno. 107
D5.2 Projektna merila. 107
D5.3 Konstrukcijska pravila. 107
D6 Dokaz varnosti. 108
D7 Kontrola projektiranja in gradnje. 108
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
PREDGOVOR
Cilji evropskih standardov za konstrukcije (Eurocode; EC)
(1) Evropski standardi za konstrukcije ”Structural Eurocodes” obsegajo skupino standardov za
*
projektiranje stavb in inženirskih objektov s konstruktorskega in geotehničnega vidika.
(2) Izvedba in kontrola sta v EC obravnavani samo toliko, kot je potrebno za opredelitev kakovosti
izdelkov v konstrukciji ter standardov izdelave. Le-ti morajo biti skladni s predpostavkami, na katerih
temeljijo pravila za projektiranje.
(3) Dokler ne bo sprejet niz usklajenih tehničnih specifikacij za izdelke in metode preskušanja
njihovega obnašanja, bodo nekateri EC obravnavali te vidike v ustreznih dodatkih.
Ozadje programa EC
(4) Komisija Evropske skupnosti (ES) je spodbudila razvoj niza usklajenih tehničnih pravil za
projektiranje stavb in inženirskih objektov. Ta bi bila sprva alternativa različnim pravilom, ki veljajo v
različnih državah članicah Evropske skupnosti, in bi jih končno nadomestila. Tehnični pravilniki s temi
pravili so postali znani pod imenom “Structural Eurocodes” (Evropski standardi za konstrukcije).
(5) Leta 1990 je s pristankom držav članic ES komisija ES prenesla delo pri nadaljnjem razvoju,
izdaji in dopolnjevanju evropskih standardov za konstrukcije Evropskemu uradu za standardizacijo
CEN. Sekretariat držav EFTA je soglašal, da bo podpiral delo CEN.
(6) Tehnični odbor CEN/TC 250 je odgovoren za vse EC za konstrukcije.
Program EC
(7) Delo trenutno poteka na naslednjih EC za konstrukcije, od katerih vsak na splošno vsebuje več
delov:
EN 1991 EC1 Osnove projektiranja in obtežbe konstrukcij
EN 1992 EC2 Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 EC3 Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 EC4 Projektiranje sovprežnih konstrukcij
EN 1995 EC5 Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 EC6 Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 EC7 Projektiranje geotehničnih objektov
EN 1998 EC8 Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 EC9 Projektiranje konstrukcij iz aluminijskih zlitin
(8) CEN/TC 250 je oblikoval posebne pododbore za naštete EC.
(9) Ta del EC8/1-3 je bil izdan kot evropski predstandard (ENV) s triletnim začetnim obdobjem
veljavnosti.
(10) Predstandard je namenjen preskusni uporabi in zbiranju pripomb.
(11) Po približno dveh letih bodo članice CEN povabili, naj podajo uradne pripombe k temu
predstandardu. Te pripombe bodo upoštevane pri določitvi nadaljnjih aktivnosti.
(12) Medtem pošiljajte povratne informacije in komentarje k temu predstandardu sekretariatu
CEN/TC 250/SC8 na naslov:
*
Opomba prevajalca: Od tu naprej bomo besedo “Eurocode” nadomeščali s kratico “EC” in ji dodali številko ustreznega
standarda (n.pr. EC8/1-2 za del 1-2 v sklopu standarda EC8 za projektiranje potresnoodpornih konstrukcij).
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
IPQ c/o LNEC
Avenida do Brasil 101
P-1799 LISBOA Codex
PORTUGAL
ali na nacionalni naslov:
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Urad RS za standardizacijo in meroslovje
Kotnikova 6
1000 LJUBLJANA
Nacionalni dokumenti za uporabo (NAD)
(13) Zaradi odgovornosti pristojnih služb v državah članicah za varnost, zdravje in druge zadeve, ki
so zajete v bistvenih zahtevah Direktive za gradbene proizvode (CPD – Construction Products
Directive), so določenim varnostnim elementom tega predstandarda pripisane orientacijske vrednosti,
ki so v besedilu označene znotraj oglatega oklepaja []. Od pristojnih služb vsake države članice je
pričakovati, da bodo pregledale te orientacijske vrednosti in jih po potrebi zamenjale s svojimi za
uporabo v lastni državi.
(14) Morda v času izdaje tega predstandarda še ne bo na voljo usklajenih spremljajočih standardov.
Zato je pričakovati, da bo vsaka država članica ali njen urad za standardizacijo izdal nacionalni
dokument za uporabo (NAD – National Application Document), v katerem bodo orientacijske vrednosti
zamenjane z dokončnimi. Pri tem se je treba sklicevati na ustrezne spremljajoče standarde in določiti
smernice za uporabo tega predstandarda v posamezni državi.
(15) Ta predstandard naj se uporablja v povezavi z NAD, ki velja v državi, v kateri se nahaja stavba
ali inženirski objekt.
Določila, ki so specifična za ta predstandard
(16) Področje uporabe EC8 je definirano v ENV 1998-1-1 (EC8/1-1) v členu 1.1.1, področje uporabe
tega dela (EC8/1-3) pa je definirano v členu 1.1 tega dela. Dodatni deli EC8, ki so načrtovani, so
navedeni v členu 1.1.3 v ENV 1998-1-1.
(17) Ta predstandard je bil pripravljen na podlagi enega od delov osnutka EC8 iz maja 1988, ki ga je
izdal CEN in ga dal v javno obravnavo. Ta osnutek je vseboval tudi dela 1-1 in 1-2, ki sta sedaj
samostojna predstandarda.
(18) Kot je omenjeno v členu 1.1, je treba pri projektiranju konstrukcij na potresnih območjih
uporabljati določila EC8 dodatno k določilom drugih ustreznih EC.
(19) Pri uporabi tega predstandarda v praksi je treba posvetiti posebno pozornost poglavitnim
predpostavkam člena 1.3 v EC8/1-1.
(20) Kljub prizadevanjem, da bi poenotili različna poglavja tega predstandarda, ki obravnavajo
različne materiale, je treba opozoriti, da še vedno obstajajo razlike glede obsega vsebine in prikazanih
detajlov. Tako je zato, ker so se do sedaj na potresno aktivnih območjih Evrope uporabljali skoraj
izključno določeni konstrukcijski materiali. Tako so izkušnje z drugimi materiali, ki se niso uporabljali,
relativno omejene z vseh stališč (vključno glede obnašanja, modeliranja, pravil za projektiranje in
dejanske učinkovitosti med potresi).
(21) Kot dovoljuje EC8/1-1, vsebuje ta predstandard v poglavju, ki obravnava zidane stavbe,
posebna določila, ki poenostavljajo projektiranje "preprostih zidanih stavb". Numerične vrednosti v teh
pravilih so v glavnem podane v oglatih oklepajih [], tako da jih lahko oblasti držav članic priredijo
svojim posebnim pogojem.
(22) Ta predstandard vsebuje štiri dodatke informativne narave, ki obravnavajo:
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
– diagrame poteka za uporabo 2. poglavja,
– projektiranje montažnih betonskih stavb na potresnih območjih,
– začetno dimenzioniranje robnih elementov armiranobetonskih sten,
– posebna pravila za sovprežne jekleno-betonske stavbe.
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
1 Splošno
1.1 Področje uporabe
(1) Del 1-3 (EC8/1-3) obravnava posebna pravila za različne materiale in elemente stavb.
Uporabljamo ga v povezavi z določili delov 1-1, 1-2 in 5 tega standarda (EC8/1-1, EC8/1-2 in EC8/5)
in z določili drugih evropskih standardov za konstrucije (Eurocode; EC).
(2) Obravnavani so naslednji konstrukcijski materiali:
– 2. poglavje: Posebna pravila za betonske stavbe
– 3. poglavje: Posebna pravila za jeklene stavbe
– 4. poglavje : Posebna pravila za lesene stavbe
– 5. poglavje : Posebna pravila za zidane stavbe
(3) Posebna pravila za sovprežne betonsko-jeklene stavbe so podana v informativnem dodatku D.
1.2 Simboli in definicije
1.2.1 Splošno
(1) Za simbole in definicije izrazov, ki se uporabljajo v povezavi z vplivi potresne obremenitve,
veljajo deli EC8/1-1 in EC8/1-2.
(2) Za simbole, ki so odvisni od materiala, in za simbole, ki niso specifično vezani na potrese,
veljajo določila ustreznih evropskih standardov za konstrukcije.
(3) Dodatno so simboli, ki se najpogosteje pojavljajo, našteti in definirani v 1.2.2.
(4) Definicije izrazov, ki se uporabljajo samo v poglavju dela EC8/1-3 za določen material, so
podane v tistem poglavju.
1.2.2 Dodatni simboli, ki se uporabljajo v delu EC8/1-3
1.2.2.1 Simboli z velikimi latinskimi črkami
Aploščina prečnega prereza
A ploščina prečnega prereza betona (vključno s prerezom kritja)
c
A ploščina jedra betonskega prereza (ploščina betonskega prereza po odluščenju
betonskega kritja)
A prerez armature v natezni coni
s
G strižni modul
H višina stavbe
H višina stene
w
L dolžina
M moment
M projektna vrednost upogibne nosilnosti pri polnoplastičnem momentu
pl,Rd
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
M projektna vrednost upogibne nosilnosti
Rd
M projektna vrednost obremenitve z momentom
Sd
N osna sila
N projektna vrednost polnoplastične osne nosilnosti
pl,Rd
N projektna vrednost osne nosilnosti
Rd
N projektna vrednost obremenitve z osno silo
Sd
R projektna vrednost nosilnosti
d
R nosilnost na meji tečenja
fy
T torzijski moment
V strižna sila
V strižna sila na krajiščih grede zaradi vertikalne obtežbe, ki se kombinira z vplivom
potresne obremenitve
V strižna sila betona v tlačni coni
cd
V strižna nosilnost zaradi mozničnega delovanja armaturnih palic
dd
V strižna nosilnost zaradi vpliva trenja
fd
V strižna nosilnost poševnih armaturnih palic
id
V projektna vrednost obremenitve s strižno silo
pl,Rd
V projektna vrednost strižne nosilnosti
Rd
V projektna vrednost obremenitve s strižno silo (vpliva strižne sile)
Sd
V strižna sila, izračunana po načelu načrtovanja nosilnosti
Sd,CD
1.2.2.2 Simboli z malimi latinskimi črkami
b širina stebra, vzporedna širini b grede, ki se stikuje s stebrom
c w
b efektivna širina pasnic grede
eff
b efektivna širina vozlišča grede s stebrom
j
b širina stojine grede, debelina robnega elementa stene
w
b debelina stojine stene
w0
d premer armaturne palice
b
d premer stremenske armature v gredah in stebrih
bw
d največja dimenzija prečnega prereza stebra
c
d premer (oziroma ekvivalentni premer) moznične vezi
d
f trdnost materiala
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
f projektna vrednost tlačne trdnosti betona
cd
f natezna trdnost armature
t
f meja elastičnosti jekla (oziroma armature)
y
f dejanska vrednost meje elastičnosti jekla (oziroma armature)
y, act
f projektna vrednost meje elastičnosti jekla (oziroma armature)
yd
f karakteristična vrednost meje elastičnosti jekla (oziroma armature)
yk
f nazivna vrednost meje elastičnosti jekla (oziroma armature)
y,nom
h višina, globina
h širina stebra v smeri grede, ki se stikuje s stebrom
c
h kritična višina armiranobetonske stene
cr
h svetla višina etaže
s
h višina grede
w
k koeficient, faktor
l dolžina
l sidrna dolžina armature
b
l dolžina stene, armirana z armaturo za objetje betona
c
l svetla višina stebra
cl
l dolžina kritičnega območja
cr
l dolžina stene
w
r radij
s razmik stremen v gredah in stebrih
s razmik horizontalne armature v stojini stene
h
s razmik vertikalne armature v stojini stene
v
t debelina
zročica notranjih sil
1.2.2.3 Simboli z grškimi črkami
kot, koeficient, faktor, razmerje
α
koeficient pri načrtovanju nosilnosti
α
CD
koeficient učinkovitosti armature za objetje betonskega jedra v horizontalni smeri
α
h
α strižno razmerje
s
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
delni faktor varnosti
γ
projektna vrednost faktorja dodatne (dejanske) nosilnosti jekla
γ
Rd
faktor, ki upošteva menjavo predznaka momenta pri načrtovanju nosilnosti
δ
ε deformacija, koeficient, faktor
tlačna deformacija v betonu
ε
c
natezna deformacija v jeklu (oziroma v armaturi)
ε
s
koeficient, faktor
ζ
λ faktor, ki upošteva preostalo strižno nosilnost nearmiranega betona po ciklični
degradaciji v vozlišču grede in stebra
brezdimenzijska vitkost
λ
μ koeficient trenja na stiku dveh betonskih površin
f
dogovorni faktor duktilnosti za ukrivljenost (angl. "conventional curvature ductility
μ
1/r
factor" - CCDF) armiranobetonskega prereza
normirana projektna osna sila
ν
d
normirana globina nevtralne osi
ξ
delež natezne armature
ρ
ρ' delež tlačne armature
delež skupne vzdolžne armature
ρ
l
strižna napetost
τ
osnovna projektna strižna trdnost elementov brez strižne armature
τ
Rd
ω mehanski prostorninski delež armature
kot
ϕ
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
2 Posebna pravila za betonske stavbe
2.1 Splošno
2.1.1 Področje uporabe
(1)P To poglavje obravnava projektiranje armiranobetonskih stavb na potresnih območjih, ki jih od tu
naprej označujemo kot "betonske stavbe".
Opombe: 1. Za lažjo uporabo tega poglavja so v dodatku A podani diagrami poteka uporabe.
2. Dodatna pravila za projektiranje montažnih betonskih stavb na potresnih območjih so podana v dodatku B.
3. Za sovprežne jekleno-betonske stavbe glej dodatek D.
4. Osnutek dodatka za prednapete betonske stavbe bo pripravljen v poskusnem obdobju predstandarda EC8/1-3.
(2)P To poglavje ne vključuje betonskih stavb, ki prevzemajo potresne vplive z okviri iz gobastih
plošč.
(3)P Za projektiranje betonskih stavb velja Eurocode 2 (EC2). Pravila v nadaljevanju so dodana
tistim v EC2.
2.1.2 Definicije
(1) V tem poglavju se uporabljajo naslednji izrazi z naslednjim pomenom:
– kritično območje: Območje konstrukcijskega elementa, kjer nastopa najbolj neugodna
kombinacija notranjih sil (M, N, V, T) in kjer lahko nastane plastični členek (območje sipanja
energije). Dolžina kritičnega območja je definirana za vsak konstrukcijski element posebej v
ustreznih členih tega poglavja.
– preostala nosilnost: Nosilnost konstrukcijskega elementa po končanih cikličnih deformacijah,
ki jih povzročijo najbolj obremenjujoči pogoji med potresom, vključno z degradacijo.
– greda: Konstrukcijski element (na splošno vodoraven), ki je v glavnem obremenjen s prečno
()
obtežbo in normirano projektno osno silo ν = N / A ⋅ f , ki ni večja od 0,1.
d Sd c cd
– steber: Konstrukcijski element (na splošno navpičen), ki podpira druge elemente in/ali je
obremenjen z normirano projektno osno silo ν = N /()A ⋅ f večjo od 0,1.
d Sd c cd
– stena: Konstrukcijski element (na splošno navpičen), brez odprtin v območjih, kjer je zahtevana
duktilnost, ki podpira druge elemente in ima podolgovat prerez z razmerjem dolžine proti
debelini l /b večjim od 4.
w w
– povezana stena (stena z odprtinami): Konstrukcijski element iz dveh ali več posamičnih sten,
ki so povezane s pravilno razporejenimi in ustrezno duktilnimi gredami (prečkami). Te prečke
morajo biti sposobne reducirati vsaj [25]% vsote upogibnih momentov ob vpetju posameznih
sten, če bi te prevzele obtežbo nepovezane.
– stenasti sistem: Konstrukcijski sistem, ki tako navpično kot vodoravno obtežbo prenaša
predvsem z navpičnimi konstrukcijskimi stenami z odprtinami ali brez njih. Strižna nosilnost teh
sten ob vpetju stavbe mora biti večja od 65 % skupne strižne nosilnosti celega konstrukcijskega

Ker okviri iz gobastih plošč pravzaprav niso sposobni sipanja dovedene potresne energije, so potrebni dodatni ukrepi (npr.
kombinacija z drugimi potresnoodpornimi konstrukcijskimi sistemi) in/ali dodatno predpisani pogoji (kot npr. upoštevanje
majhne razpoložljive lokalne duktilnosti ali omejitev glede oblike in višine stavbe).
SIST ENV 1998-1-3 : 2000
sistema. Zagotoviti je treba tudi minimalno torzijsko togost (glej 2.3.1).
– okvirni sistem: Konstrukcijski sistem, ki tako navpično kot vodoravno obtežbo prenaša
predvsem s prostorskimi okviri. Strižna nosilnost teh okvirov ob vpetju mora biti večja od 65 %
skupne strižne nosilnosti celega konstrukcijskega sistema. Zagotoviti moramo tudi minimalno
torzijsko togost (glej 2.3.1).
– mešani sistem: Konstrukcijski sistem, kjer vertikalno obtežbo nosijo predvsem prostorski okviri,
pri odpornosti na horizontalno obtežbo pa sodelujejo delno okviri in delno stene (posamične
stene in/ali stene z odprtinami). Zagotoviti moramo tudi minimalno torzijsko togost (glej 2.3.1).
– mešani sistem, ekvivalenten okvirnemu: Mešani sistem, v katerem je strižna nosilnost
okvirnega sistema ob vpetju stavbe večja od 50 % skupne strižne nosilnosti celega
konstrukcijskega sistema.
– mešani sistem, ekvivalenten stenastemu: Mešani sistem, v katerem je strižna nosilnost sten
ob vpetju stavbe večja od 50 % skupne strižne nosilnosti celega konstrukcijskega sistema.
– sistem z jedrom: Mešani ali stenasti sistem, ki nima minimalne torzijske togosti (glej 2.3.1), to
je konstrukcijski sistem, sestavljen iz podajnih okvirov in st
...