EN 1330-4:2000

SLOVENSKI SIST EN 1330-4
STANDARD
junij 2002
Neporušitveno preskušanje – Terminologija – 4. del: Pojmi, ki se

uporabljajo pri preskušanju z ultrazvokom

Non destructive testing – Terminology – Part 4: Terms used in ultrasonic testing

Essais non destructifs – Terminologie – Partie 4: Termes utilisés en côntrole
ultrasonore
Zerstorungsfreie Prüfung – Terminologie – Teil 4: Begriffe der Ultraschallprüfung

Referenčna oznaka
ICS 01.040.19; 19.100 SIST EN 1330-4:2002

Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 64

© 2008-05: Slovenski prevod standarda je izdal in založil Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov ni dovoljeno.

SIST EN 1330-4 : 2002
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1330-4 (sl), Neporušitveno preskušanje – Terminologija – 4. del: Pojmi, ki se
uporabljajo pri preskušanju z ultrazvokom, 2002, ima status slovenskega standarda in je enakovreden
evropskemu standardu EN 1330-4 (en, de, fr), Non destructive testing – Terminology – Part 4: Terms
used in ultrasonic testing, 2000.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1330-4:2000 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 138 Neporušitveno preskušanje. Slovenski standard SIST EN 1330-4:2002 je prevod
evropskega standarda EN 1330-4:2000. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem
standardu je odločilen izvirni trijezični evropski standard. Slovensko izdajo standarda je pripravil
tehnični odbor SIST/TC PKG Preskušanje kovinskih gradiv.
Odločitev za izdajo tega standarda je dne 10. maja 2001 sprejel SIST/TC PKG Preskušanje
kovinskih gradiv.
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 1330-4:2000
OPOMBA
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 1330-4:2002
to pomeni “slovenski standard”.
– Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 1330-4:2000 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgija
– This national document is identical with EN 1330-4:2000 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II
EVROPSKI STANDARD EN 1330-4
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM januar 2000
ICS 01.040.19; 19.100
Slovenska izdaja
Neporušitveno preskušanje – Terminologija – 4. del: Pojmi, ki se uporabljajo
pri preskušanju z ultrazvokom
Non destructive testing – Essais non destructifs – Zerstörungsfreie Prüfung –
Terminology – Part 4: Terms Terminologie – Partie 4: Termes Terminologie – Teil 4: Begriffe
used in ultrasonic testing utilisés en côntrole ultrasonore der Ultraschallprüfung

Ta evropski standard je CEN sprejel 1. julija 1999.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Najnovejši seznami teh
nacionalnih standardov z njihovimi bibliografskimi podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Upravnem
centru ali kateremkoli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Brussels

© 2000 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN            Ref. št. EN 1330-4:2000 E

SIST EN 1330-4 : 2002
VSEBINA Stran
Predgovor .3
Uvod .3
1 Področje uporabe .4
2 Osnovni pojmi.4
3 Pojmi v zvezi z zvokom .8
4 Pojmi v zvezi s preskuševalno opremo .13
5 Pojmi v zvezi s preskušanjem .19
Slike.30
Seznam izrazov v slovenščini .53
Seznam izrazov v angleščini.56
Seznam izrazov v francoščini.59
Seznam izrazov v nemščini.62
SIST EN 1330-4 : 2002
Predgovor
Ta evropski standard (EN 1330-4:2000) je pripravil CEN/TC 138 Neporušitveno preskušanje, katerega
sekretariat vodi AFNOR.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo najpozneje do julija 2000. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem standardom, je
treba razveljaviti najpozneje do julija 2000.

Skladno z notranjimi predpisi CEN/CENELEC morajo ta evropski standard obvezno uvesti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Uvod
Predvideno je, da bo EN 1330 vseboval najmanj deset delov, ki jih bodo pripravile ločeno skupine
strokovnjakov, pri čemer bodo v posamezni skupini sodelovali strokovnjaki za določeno neporušitveno
metodo (za dele od 3 do 10).
Primerjava teh delov je pokazala, da obstajajo skupni pojmi, ki so pogosto definirani različno. Ti pojmi,
vzeti iz delov od 3 do 10, so razdeljeni v dve kategoriji:
– splošni pojmi, ki so povezani z drugimi področji, kot so fizika, elektrika, meroslovje, in so že
definirani v mednarodnih dokumentih. Ti pojmi so vključeni v 1. del standarda;
– splošni pojmi, značilni za neporušitvene preiskave. Ti pojmi, katerih definicije so bile usklajene v
za ta namen ustanovljeni skupini, so vključeni v 2. del.
Pripomniti je treba, da zaradi takšnega pristopa seznami pojmov v 1. in 2. delu v nobenem primeru
niso popolni.
Ta standard sestavljajo naslednji deli:
1. del: Splošni pojmi
2. del: Pojmi, ki se uporabljajo pri vseh neporušitvenih metodah
3. del: Pojmi, ki se uporabljajo v industrijski radiografiji
4. del: Pojmi, ki se uporabljajo pri preskušanju z ultrazvokom
5. del: Pojmi, ki se uporabljajo pri preskušanju z vrtinčnimi tokovi
7. del: Pojmi, ki se uporabljajo pri preskušanju z magnetnimi delci
8. del Pojmi, ki se uporabljajo pri preskušanju tesnosti
9. del: Pojmi, ki se uporabljajo pri akustični emisiji
10. del: Pojmi, ki se uporabljajo pri vizualnem preskušanju
in
EN ISO 12706, Neporušitveno preskušanje – Terminologija – Pojmi, ki se uporabljajo pri preskušanju
s penetranti (ISO 12706:2000)
OPOMBA: EN ISO 12706 je bil predhodno objavljen kot osnutek evropskega standarda prEN 1330-6.

SIST EN 1330-4 : 2002
1 Področje uporabe
V tem standardu so opredeljeni pojmi, ki se uporabljajo pri preskušanju z ultrazvokom.
2 Osnovni pojmi
2.1 Frekvence
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
2.1.1 Število nihajev v časovni enoti.
– frekvenca
– frequency Hz = 1 nihaj v sekundi
1 kHz = 1 000 nihajev v sekundi
– fréquence (f)
– Frequenz (f) MHz = 1 000 000 nihajev v sekundi

2.1.2 – mejna frekvenca Frekvenca, pri kateri je intenziteta oddane
– cut-off frequency; frequency limit energije za 3 dB manjša kot pri vršni frekvenci.
– fréquence de coupure (f)
– Grenzfrequenz (f) Glej sliko 1.
2.1.3 Frekvenca preskuševalne glave, kot jo je določil
– nazivna frekvenca
– nominal frequency proizvajalec.

– fréquence nominale (f)
– Nennfrequenz (f)
2.1.4 – preskuševalna frekvenca Efektivna frekvenca ultrazvoka nekega sistema,
– test frequency ki se uporablja za pregled materiala ali izdelka.
– frequence de contrôle (f)
– Prüffrequenz (f)
2.1.5 – frekvenčni spekter Razporeditev amplitud v odvisnosti od
– frequency spectrum frekvence.
– spectre de fréquence (m)
Glej sliko 1.
– Frequenzspektrum (n)
2.1.6 Aritmetična srednja vrednost zgornje in spodnje
– srednja frekvenca
– centre frequency mejne frekvence.
– fréquence centrale (f)
– Mittenfrequenz (f) Glej sliko 1.
2.1.7 – vršna frekvenca Frekvenca, pri kateri se opazi največja
– peak frequency amplituda.
– fréquence crête (f)
– Spitzenfrequenz (f) Glej sliko 1.
2.1.8 – širina pasu (intervala) Širina frekvenčnega spektra med zgornjo in
spodnjo mejno frekvenco.
– bandwidth
– bande passante (f); largeur de
bande (f) Glej sliko 1.
– Bandbreite (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
2.2 Val in impuls
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
2.2.1 – val Prenos energije v elastičnih medijih s pomočjo
– wave nihanja.
– onde (f)
– Welle (f)
2.2.2 – valovna fronta Površina skozi vse točke, ki so v isti fazi.
– wavefront
– front d'ondes (m)
– Wellenfront (f)
2.2.3 Pot, ki jo opravi val v eni polni periodi.
– valovna dolžina (λ)
– wavelength (λ)
– longuer d'onde (λ) (f) Glej sliko 2.
– Wellenlänge (f) (λ)
2.2.4 – amplituda Največja vrednost pomika ali tlaka
– amplitude ultrazvočnega vala.
– amplitude (f)
– Amplitude (f)
2.2.5 – faza Trenutno stanje nihanja, izraženo z ločno
vrednostjo ali kotom.
– phase
– phase (f)
– Phase (f)
2.2.6 – valovno zaporedje (valovni vlak) Omejeno število ultrazvočnih valov iz istega vira
– wave train in iste vrste, ki se prenašajo in si sledijo vzdolž
– train d'ondes (m) iste zvočne poti.
– Wellenzug (m)
2.2.7 Neprekinjen val s konstantno frekvenco in
– kontinuirni val (trajni val)
– continouos wave amplitudo.
– onde entretenue (f)
– kontinuierliche Welle (f);
Dauerschall (m)
2.2.8 – stojni val Medsebojni vpliv nasprotno usmerjenih valovnih
– stationary wave; standing wave zaporedij, ki je opisan s stacionarnimi vozli in
– onde stationaire (f) največjimi trebuhi.
– stehende Welle (f)
2.2.9 Električni ali ultrazvočni kratkotrajni signal.
– impulz
– pulse
– impulsion (f)
– Impuls (m); Schallimpuls (m)
2.2.10 – višina impulza Največja amplituda impulza.
– pulse amplitude
– amplitude d'impulsion (f)
– Impulshöhe (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
2.2.11 Celotna energija, ki jo vsebuje impulz.
– energija impulza
– pulse energy
– énergie d'impulsion (f)
– Impulsenergie (f)
2.2.12 – oblika impulza Oblika impulza v koordinatnem sistemu
– pulse shape amplituda/čas.
– forme de l'impulsion (f)
– Impulsform (f)
2.2.13 – ovojnica impulza Očrt nekega impulza kot funkcija amplitude in
– pulse envelope časa.
– enveloppe de l'impulsion (f)
– Einhüllende (f) des Impulses (m)
2.2.14 – trajanje impulza Časovni interval med rastočo in padajočo
– pulse length stranico impulza, merjen v določeni razdalji od
– durée de l'impulsion (f) vršne vrednosti impulza.
– Impulsdauer (f)
2.2.15 Število impulzov, ki nastajajo v časovni enoti (Hz
– frekvenca ponovitve impulza
– pulse repetition frequency (prf); ali kHz).

rate
– fréquence de récurrence (f)
– Impulsfolgefrequenz (f); Abk. PRF

2.3 Vrste valov
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
2.3.1 – longitudinalni val; tlačni val Val, pri katerem se delci gibljejo vzporedno s
– longitudinal wave; compressional smerjo širjenja valov. Lahko obstaja v snovi
wave vseh agregatnih stanj.
– onde longitudinale (f); onde de
compression (f) Glej sliko 2.
– Longitudinalwelle (f); Druckwelle (f)
2.3.2 Vrsta vala, ki se širi znotraj tanke plošče in ki ga
– ploščni val; Lambov val
– plate wave; Lamb wave je mogoče vzbujati le pri določenih vrednostih
vpadnega kota in frekvenc ultrazvoka ter debelin
– onde de plaque (f); onde de Lamb (f)
– Plattenwelle (f); Lamb-Welle (f) plošč.
2.3.3 – površinski val; Rayleighjev val Površinski val, ki ga označujejo eliptična gibanja
– Rayleigh wave; surface wave delcev snovi, v kateri se širi, ter globina
– onde de Rayleigh (f); onde de prodiranja, ki je manjša kot njegova valovna
surface (f) dolžina.
– Rayleigh-Welle (f);
Oberflächenwelle (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
2.3.4 – transverzalni val; strižni val Val, pri katerem se delci gibljejo pravokotno na
– transverse wave; shear wave smer širjenja vala. Lahko obstaja le v trdni snovi.
– onde transversale (f); onde de
cisaillement (f) Glej sliko 2.
– Transversalwelle (f); Scherwelle (f)
2.3.5 – plazeči val Val, ki se vzbuja pri prvem mejnem kotu in se
– creeping wave kot longitudinalni val širi po površini. Nanj ne
– onde rampante (f) vplivajo pogoji ali stanje površine predmeta niti
ne sledi zvočni snop valovitosti površine.
– Kriechwelle (f)
2.3.6 – valjasti val Val z valjastimi valovnimi frontami.

– cylindrical wave
– onde cylindrique (f)
– Zylinderwelle (f)
2.3.7 – kroglasti val Val s kroglastimi valovnimi frontami.
– spherical wave
– onde sphérique (f)
– Kugelwelle (f)
2.3.8 Val, pri katerem ležijo točke istih faz na
– ravninski val
– plane wave vzporednih ravninah.

– onde plane (f)
– ebene Welle (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
3 Pojmi v zvezi z zvokom
3.1 Vzbujanje zvoka
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št.
Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.1.1 – ultrazvočni val Katerikoli zvočni val s frekvenco, ki je nad
– ultrasonic wave frekvenco slušnega območja človekovega
– onde ultrasonore (f) ušesa, v splošnem torej nad 20 kHz.

– Ultraschallwelle (f)
3.1.2 – pretvornik Aktiven element preskuševalne glave, ki
– transducer; crystal omogoča pretvorbo električne energije v zvočno
– transducteur (m) in obratno.
– Schwinger (m); Wandler (m)
3.1.3 Snov, ki na svoji površini pod mehanskim
– piezoelektrični pretvornik
– piezo-electric transducer pritiskom ustvarja električni naboj in obratno:
spremeni svojo obliko, če se postavi pod
– élément piézo-électrique (m);
transducteur (m) električni potencial.

– piezoelektrischer Schwinger (m);
Wandler (m)
3.1.4 – pretvornik reza X Ploščica iz piezoelektrične snovi, ki je rezana ali
– X-cut crystal polarizirana tako, da je kristalografska os
– cristal-taille X (m) pravokotna na površini, na kateri sta pritrjeni
– Dickenschwinger (m); X-Schwinger elektrodi, in se v njej vzbujajo longitudinalni
(m) valovi.
3.1.5 Ploščica iz piezoelektrične snovi, ki je rezana ali
– pretvornik reza Y
– Y-cut crystal polarizirana tako, da je kristalografska os
pravokotna na površini, na katerih sta pritrjeni
– cristal-taille Y (m)
– Scherschwinger (m); elektrodi, in se v njej vzbujajo transverzalni
valovi.
Y-Schwinger (m)
3.1.6 – fokusirajoči pretvornik Piezoelektrični pretvornik z najmanj eno
ukrivljeno površino za fokusiranje.
– focusing transducer
– transducteur focalisant (m)
– fokussierender Wandler (m)
3.1.7 – elektrodinamični pretvornik Pretvornik, ki s pomočjo magnetnoinduktivnega
– electromagnetic-acoustic transducerefekta (Lorentzevega efekta) pretvarja
– transducteur électromagnétique (m) električne nihaje v zvočno energijo ali obratno.
– electromagnetisch-akustischer
Wandler (m)
3.1.8 – magnetostriktivni pretvornik Pretvornik iz snovi, ki se v magnetnem polju
deformira in je zato sposobna električna nihanja
– magnetostrictive transducer
– transducteur magnetostrictif (m) pretvarjati v zvočno energijo in obratno.
– magnetostriktiver Wandler (m)

SIST EN 1330-4 : 2002
3.2 Širjenje zvoka
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.2.1 – fazna hitrost Hitrost napredovanja valovne fronte.
– phase velocity
– vitesse de phase (f)
– Phasengeschwindigkeit (f)
3.2.2 – bližnje polje; Fresnelova cona Cona, v kateri je z interferenco izzvano nihanje
– near field; Fresnel-zone zvočnega tlaka, tako da ta ne pada monotono z
– champ proche (m); zone de razdaljo. Omejena je z zadnjim maksimumom
Fresnel (f) zvočnega tlaka na osi.
– Nahfeld (n); Fresnel-Zone (f)
Glej sliko 3.
3.2.3 Območje ultrazvočnega snopa, ki se nahaja
– daljne polje
– far field; Frauenhofer zone onstran zadnjega maksimuma na osi snopa.

– champ éloigné (m); zone de
Glej sliko 3.
Fraunhofer (f)
– Fernfeld (n); Fraunhofer-Zone (f)
3.2.4 – grupna hitrost Hitrost zvočne energije, ki nastane pri ploščnem
– group velocity valu.
– vitesse de groupe (f)
– Gruppengeschwindigkeit (f)
3.2.5 Območje zvočnega polja neke fokusirajoče
– fokusno območje
– focal zone preskuševalne glave, katerega zvočni tlak je nad
pragom, ki ga določa največja vrednost.
– tache focale (f)
– Fokusbereich (m)
3.2.6 – fokus; fokusna točka Točka največjega zvočnega tlaka, ki je najbolj
– focus; focal point oddaljena od vira ultrazvoka.

– foyer (m); point focal (m)
– Fokus (m); Fokuspunkt (m);
Fokusabstand (m)
3.2.7 Pojav, ki ga označujejo maksimumi in minimumi
– interferenca
– wave interference zvočnega tlaka in ki nastane s superpozicijo
dveh ali več valov z isto frekvenco, vendar z
– interférence (f)
– Interferenz (f) različnimi fazami ali smermi razširjanja.
3.2.8 – zvočno polje Tridimenzionalni sevalni vzorec oddane zvočne
– sound field energije.
– champ acoustique (m)
– Schallfeld (n)
3.2.9 – hitrost zvoka; hitrost širitve Fazna ali grupna hitrost zvočnega vala v smeri
širjenja v materialu, ki ne razpršuje.
– sound velocity; velocity of
propagation
– vitesse (f) de propagation (f) de
l'onde ultrasonore (f)
– Schallgeschwindigkeit (f);
Ausbreitungsgeschwindigkeit (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.2.10 – zvočni snop Približno stožčasto oblikovano območje, v
– sound beam; ultrasonic beam katerem se širi večji del zvočne energije v
– faisceau acoustique (m) materialu, ki ne razpršuje.
– Schallbündel (n)
Glej sliko 4.
3.2.11 – glavni žarek; akustična os Prema črta skozi točke največjega zvočnega
– beam axis tlaka v daljnem polju, podaljšana do vira zvoka.
– axe du faisceau (m)
Glej sliki 3 in 11.
– Hauptstrahl (m); akustische Achse
(f)
3.2.12 – oblika zvočnega snopa Oblika zvočnega polja, ki je določena s pomočjo
– beam profile robnih žarkov snopa.
– forme du faisceau (f)
– Schallbündel-Form (n) Glej sliko 4.
3.2.13 – divergentni kot Kot v daljnem polju, ki ga tvorita glavni žarek in
– divergence angle eden od robnih žarkov snopa, pri katerem je
– angle de divergence (m) amplituda znižana do določene mere.

– Divergenzwinkel (m)
Glej sliko 3 in 4.
3.2.14 – rob snopa Rob snopa žarkov v daljnem polju, ki ima v
primerjavi z glavnim žarkom za določeno
– beam edge
– bord (m) du faisceau (m) vrednost manjši zvočni tlak.

– Bündelgrenze (f)
Glej sliki 3 in 4.
3.3 Zmanjšanje zvočnega tlaka
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.3.1 – slabitev zvoka Zmanjšanje zvočnega tlaka pri prehodu nekega
vala skozi snov, ki nastane zaradi absorpcije,
– sound attenuation
– atténuation ultrasonore (f) sipanja ali obojega.

– Schallschwächung (f)
3.3.2 – koeficient slabitve zvoka Koeficient, ki opisuje slabitev zvoka na enoto
– attenuation coefficient zvočne poti in je odvisen od lastnosti snovi,
– coefficient d'atténuation (m) valovne dolžine in vrste valov. Ponavadi je
– Schallschwächungskoeffizient (m) izražen z dB/m.

3.3.3 Razmerje med zvočnim tlakom in hitrostjo
– akustična upornost
– acoustical impedance pomika delcev. V snovi z idealnimi elastičnimi
lastnostmi in pri ravninskem longitudinalnem
– impédance acoustique (f)
– akustische Impedanz (f); valu je enako zmnožku hitrosti zvoka in gostote.
Schallwellenwiderstand (m)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.3.4 – absorpcija zvoka Tisti del zvočne energije, ki se pri slabitvi
– absorption pretvori v drugo vrsto energije (npr. toplotno).

– absorption (f)
– Schallabsorption (f)
3.3.5 Koeficient, ki opisuje sposobnost snovi, da
– koeficient absorpcije zvoka
– absorption coefficient absorbira energijo zvoka.

– coefficient (m) d'absorption
– Schallabsorptionskoeffizient (m)
3.3.6 – sipana energija; sipanje zvoka Naključno razporejena reflektirana energija, ki jo
– scattered energy povzročajo zrnava struktura ali majhne
– énergie diffusée (f) nehomogenosti v zvočnem polju.
– Schallstreuung (f); gestreute
Energie (f)
3.4 Zvočni valovi na mejnih ploskvah

Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.4.1 Meja med dvema medijema z različnima
– mejna ploskev
– interface akustičnima upornostma, ki se nahajata v
akustičnem spoju.
– interface (f)
– Grenzfläche (f)
Glej sliki 6 in 8.
3.4.2 Sprememba smeri širitve zvoka pri poševnem
– lom
– refraction prehodu skozi mejno ploskev dveh medijev z
različnima zvočnima hitrostma.
– réfraction (f)
– Brechung (f)
Glej sliko 6.
3.4.3 Razmerje zvočnih hitrosti dveh medijev.
– lomni količnik
– refractive index
– indice (m) de réfraction
– Brechungsindex (m)
3.4.4 – lomni kot Kot med akustično osjo lomljenega zvočnega
– angle of refraction vala in normalo mejne ploskve.
– angle (m) de réfraction
– Brechungswinkel (m); Glej sliki 6 in 12.
Einschallwinkel (m)
3.4.5 Kot med akustično osjo vpadnega zvočnega
– vpadni kot
– angle of incidence vala in normalo mejne ploskve.

– angle (m) d'incidence
– Einfallswinkel (m); Auftreffwinkel (m) Glej sliko 6 in 12.
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.4.6 – mejni kot Vpadni kot pri vrednosti, nad katero se določena
– critical angle vrsta valovanja odbije v celoti.
– angle critique (m) Na primer:
– Grenzwinkel (m); kritischer Prvi mejni kot je kot, pri katerega prekoračitvi se
Winkel (m) vpadajoči longitudinalni val lomi le kot
transverzalni val. Nad drugim mejnim kotom ne
nastajajo več transverzalni valovi, temveč
površinski.
3.4.7 – odboj Sprememba smeri ultrazvočnega vala znotraj
– reflection; wave reflection medija po vpadu na neko mejno ploskev, npr.
– réflexion (f); onde réfléchie (f) nehomogenost. Pri tem lahko nastane pojav
– Reflexion (f) spremembe vrste valovanja.

Glej sliki 6 in 7.
3.4.8 – kotni reflektor Reflektor, ki ga tvorijo dve ali tri mejne ploskve,
– corner reflector ki se med seboj stikajo pravokotno.
– réflecteur coin (m)
Glej sliko 7.
– Winkelspiegel (m)
3.4.9 – robni efekt Pojav zaradi uklona ultrazvočnih valov na
– edge effect robovih reflektorja.
– effet de bord (m)
– Randeffekt (m)
3.4.10 Premik, ki nastane pri odboju na površini;
– prestavitev snopa zaradi odboja
– beam displacement due to reflection odvisen je zlasti od frekvence in kota
o
– décalage (m) du faisceau réfléchi (prestavitev je enaka nič za kot 45 ).
(m)
Glej sliko 8.
– Bündelversatz (m) des
Schallbündels (m) bei Reflexion (f)
3.4.11 – odbojni faktor Razmerje med vpadnim in odbojnim zvočnim
– reflection coefficient tlakom na mejni ploskvi.
– coefficient (m) de réflexion (f)
– Reflexionsfaktor (m)
3.4.12 – odbojni kot Kot med akustično osjo odbitega zvočnega
– angle of reflection snopa in normalo na mejno ploskev.
– angle (m) de réflexion (f)
Glej sliko 6.
– Reflexionswinkel (m)
3.4.13 – celotni (totalni) odboj Odboj pri vpadnih kotih, večjih od mejnega kota,
– total reflection ali če je odbojni faktor enak 1.
– réflexion totale (f)
– Totalreflexion (f)
3.4.14 Pretvorba ene vrste valov v drugo po lomu ali
– pretvorba vrste valov
– mode conversion; wave conversion odboju.
– conversion (f) de mode (m)
– Wellenumwandlung (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
3.4.15 – zvočna senca Območje v predmetu, ki ga v določeni smeri
– acoustic shadow razširjajoča se ultrazvočna energija ne more
– zone d'ombre (f) doseči bodisi zaradi geometrije predmeta ali
– Schallschatten (m) zaradi nehomogenosti v predmetu.

Glej sliko 9.
3.4.16 – prepustnostni faktor Razmerje med zvočnim tlakom vpadnega in
– transmission coefficient prepuščenega vala na mejni ploskvi.
– coefficient (m) de transmission (f)
– Durchlässigkeitsfaktor (m)
4 Pojmi v zvezi s preskuševalno opremo

4.1 Preskuševalne glave
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
4.1.1 – preskuševalna glava Elektroakustični sistem, ki ima ponavadi enega
– probe ali več pretvornikov, ki služijo za oddajanje in/ali
– traducteur (m) sprejemanje ultrazvočnih valov.
– Prüfkopf (m)
4.1.2 Preskuševalna glava z enim samim
– preskuševalna glava z enojnim
pretvornikom pretvornikom, ki oddaja in sprejema ultrazvočne
valove.
– transceiver
– traducteur mono-élément (m)
– Einschwinger-Prüfkopf (m)
4.1.3 – fokusirajoča preskuševalna Preskuševalna glava, pri kateri se zvočni snop
strne s posebnimi ukrepi (oblikovani pretvorniki,
glava
– focusing probe leče, elektronski postopki itd.).

– traducteur focalisant (m)
– fokussierender Prüfkopf
4.1.4 – preskuševalna glava s skupino Preskuševalna glava z več pretvorniškimi
pretvornikov elementi, ki jih je mogoče upravljati različno in
se tako dosežejo določene oblike in smeri
– transducer array probe
– traducteur matriciel multi-éléments zvočnega snopa.

(m)
– Grupenstrahler (m)
4.1.5 – normalna preskuševalna glava Preskuševalna glava, katere akustična os stoji
– straight beam probe; normal probe normalno na kontaktno površino.
– traducteur droit (m)
– Senkrechtprüfkopf (m) Glej sliki 3 in 17.
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
4.1.6 – preskuševalna glava za Preskuševalna glava za oddajanje in
površinske valove sprejemanje površinskih valov.
– surface wave probe
– traducteur d'ondes de surface (m)
– Oberflächenwellenprüfkopf (m)
4.1.7 – preskuševalna glava za Preskuševalna glava, ki v preskušancu ustvarja
longitudinalne valove.
longitudinalne valove
– longitudinal wave probe;
compression wave probe
– traducteur d'ondes longitudinales
(m)
– Longitudinalwellenprüfkopf (m)
4.1.8 Preskuševalna glava, ki vsebuje enega ali več
– ultrazvočno kolo
– wheel probe pretvornikov, nameščenih znotraj obroča,
napolnjenega s tekočino. Sklop s preskušancem
– traducteur-roue (m)
– Radprüfkopf (m); Rollenprüfkopf (m) se ustvarja preko kontakta kotalečega se obroča.
4.1.9 – preskuševalna glava za Preskuševalna glava, ki v preskušancu ustvarja
transverzalne valove transverzalne valove.

– transverse wave probe
– traducteur d'ondes transversales (m)
– Transversalwellenprüfkopf (m)
4.1.10 – oddajno-sprejemna Preskuševalna glava, ki v enem ohišju vsebuje
dva medsebojno akustično in električno ločena
preskuševalna glava
– double (twin) transducer probe pretvornika, enega za oddajanje, drugega za
sprejemanje ultrazvočnih valov.
– traducteur à émetteur et récepteur
séparés (m)
Glej sliko 10.
– SE-Prüfkopf (m);
Sende-Empfangs Prüfkopf (m)
4.1.11 – preskuševalna glava z Preskuševalna glava, katere kontaktna površina
oblikovano kontaktno površino je oblikovana tako, da se prilega obliki površine,
s katere se preskuša.
– contoured probe
– traducteur de forme (m)
– formangepaβter Prüfkopf (m)
4.1.12.1 – kotna preskuševalna glava Preskuševalna glava z vstopnim kotom, večjim
o
– angle probe od 0 .
– traducteur d'angle (m)
– Winkelprüfkopf (m) Glej sliki 11 in 13.
4.1.12.2 Preskuševalna glava, pri kateri se vpadni kot
– preskuševalna glava z
variabilnim kotom; univerzalna lahko spreminja.

preskuševalna glava
– variable angle probe
– traducteur à angle variable
– Prüfkopf (m) mit variablem Winkel
(m); Universal-Winkelprüfkopf (m)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
4.1.13 – os preskuševalne glave Geometrična referenčna os, ki poteka skozi
– probe axis izstopno točko zvoka in je osnova kotnih
– axe du traducteur (m) koordinat za opis smernih karakteristik
– Prüfkopfachse (f) preskuševalne glave.

Glej sliko 11.
4.1.14 – škilni kot Pri kotnih preskuševalnih glavah je to kot med
– squint angle simetralo ohišja in projekcijo akustične osi na
– angle de bigle (m) površino, s katere se preskuša. Pri normalnih
– Schielwinkel (m) preskuševalnih glavah je to kot med simetralo
ohišja in akustično osjo.
Glej sliko 11.
4.1.15 Sečišče akustične osi s kontaktno površino
– izstopna točka zvoka
preskuševalne glave preskuševalne glave. Pri kotnih preskuševalnih
glavah se ta točka ponavadi projicira na
– probe index
– point d'émergence (traducteur) (m) stranske ploskve glave in se tam zabeleži.

– Schallaustrittspunkt (Prüfkopf) (m)
Glej slike 11, 13 in 21.
4.1.16 – nazivni kot Podana nazivna vrednost za lomni kot
preskuševalne glave za dani material in dano
– nominal angle of probe
– angle de réfraction nominal (m) temperaturo.

– Nennwinkel (m)
4.1.17 – lomna prizma Klinasto oblikovan sestavni del preskuševalne
– refracting prism; wedge glave (ponavadi iz polimerne snovi), ki v stiku s
– prisme de réfraction (m); sabot (m) pretvornikom in preskušancem povzroči določen
– Vorsatzkeil (n) lomni kot v preskušancu.
4.1.18 Snov, ki je spojena na hrbtno stran pretvornika,
– dušilo
– transducer backing da duši oscilacije pretvornika.

– amortisseur (m)
– Dämpfungskörper (m)
4.1.19 – zmožnost dušenja (dušila) Merilo za sposobnost dušila, da absorbira
– damping capacity (of transducer mehansko energijo.
backing)
– capacité d'amortissement (f)
– Dämpfungsvermögen (n) (des
Dämpfungskörpers)
4.1.20 – faktor dušenja Recipročna vrednost števila polvalov, ki
prekoračujejo določen odstotek največje
– probe damping factor
– facteur d'amortissement (m) du vrednosti amplitude v impulzu.

traducteur
– Dämpfungsfaktor (m) Glej sliko 5.
4.1.21 – zakasnitveni odsek Zvočna pot od pretvornika do izstopne točke v
– delay path preskuševalni glavi.
– ligne de retard (f)
– Vorlaufstrecke (f) Glej sliko 10.
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
4.1.22 – velikost pretvornika Geometrijske mere pretvornika.
– transducer size; nominal size
– dimensions du transducteur (f)
– Schwingergrösse (f); Nenngrösse (f)
4.1.23 Zmanjšana površina mehanske velikosti
– efektivna velikost pretvornika
– effective transducer size pretvornika, ki je določena z izmerjeno dolžino
bližnjega polja in valovne dolžine.
– dimensions efficaces du
transducteur (f)
– effektive Schwingergrösse (f)
4.1.24 – pretvorniški mozaik Urejen razpored pretvornikov z enakimi
– transducer mosaic značilnostmi, ki se obnašajo kot en sam
– transducteur mosaïque (m) pretvornik.
– Mosaikschwinger (m)
4.1.25 Oblikovan del, prilagojen preskuševalni glavi, ki
– čevelj preskuševalne glave
– probe shoe naj izboljša spojitev in/ali zaščiti preskuševalno
glavo.
– sabot (m)
– Prüfkopfschuh (m)
4.1.26 – protiobrabna plast; zaščitna Tanek sloj, odporen proti obrabi, ki je celosten
plast del preskuševalne glave in ščiti pretvornik pred
– wearplate; diaphragm neposrednim stikom s preskušancem.
– protection de face avant (f)
– Verschleiβschicht (f); Schutzschicht
(n)
4.1.27 – strešni kot Polovica kota med normalami na ploskvah obeh
pretvornikov v oddajno-sprejemni preskuševalni
– roof angle; toe-in-semiangle
– angle de toit (m) glavi.
– Dachwinkel (m)
4.1.28 – območje konvergence Območje ali mesto, na katerem se snopi
– convergence zone; convergence oddajno-sprejemnih pretvornikov križajo.
point
– zone de convergence (f); point de
convergence (m)
– Konvergenzbereich (m);
Konvergenzpunkt (m)
4.1.29 – razdalja konvergence Najkrajša razdalja med površino predmeta in
– convergence distance območjem konvergence.
– distance de convergence (f)
– Konvergenzabstand (m)
SIST EN 1330-4 : 2002
4.2 Preskuševalna oprema
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
4.2.1 – sklop preskuševalne opreme Preskuševalna oprema sestoji iz
– test equipment preskuševalnega aparata, preskuševalnih glav,
– appareillage de contrôle (m) kablov in vseh drugih delov (pripomočkov), ki so
– Prüfausrüstung (f) med preskušanjem priklopljeni na preskuševalni
aparat.
4.2.2 – ultrazvočni preskuševalni aparat Naprava, povezana s preskuševalnimi glavami, ki
– ultrasonic test instrument za potrebe neporušitvenega preskušanja oddaja
– appareil de contrôle par ultrasons in sprejema ultrazvočne valove.
(m)
– Ultraschallprüfgerät (n);
Ultraschallgerät (n)
4.2.3 – amplitudna kompenzacija Vgrajena funkcija aparata, ki spremeni
ojačevanje odmevov od reflektorjev enakih
zvočne poti; časovno odvisno
velikosti, vendar različnih razdalj, tako da dobijo
pojačenje
odmevi enake višine.
– distance-amplitude compensation
– correction amplitude-distance (f)
– Tiefenausgleich (m)
4.2.4 – mrtva cona Območje, ki meji na preskuševalno površino
– dead zone predmeta in v katerem ni mogoče odkriti iskanih
– zone morte (f) reflektorjev.
– Tote Zone (f)
4.2.5 – občutljivost sklopa ultrazvoč- Lastnost ultrazvočnega preskuševalnega
sistema, označena z najmanjšim reflektorjem, ki
nega sistema za zaznavanje
napak ga sistem zaznava.
– flaw detection equipment sensitivity
– sensibilité de détection (f) de
l'équipement
– Fehlernachweisempfindlichkeit (f)
der Ultraschallprüfausrüstung (f)
4.2.6 – nastavitev izhodišča časovne Nastavljiva zakasnitev med oddajnim impulzom
ali referenčnim signalom in začetkom
baze; regulacija ničelne točke
– delayed time-base sweep; časovnega odklona.

correction of zero point
– base de temps retardée (f)
– Impulsverschiebung (f)
4.2.7 – nastavitev ojačitve Ponavadi je to v dB umerjen nastavitveni
element, s katerim je mogoče signal nastaviti ali
– gain adjustment
– réglage du gain (m) uravnati na vnaprej določeno višino.

– Verstärkungssteller (m
4.2.8 – dinamično območje Območje višin signalov, ki jih ultrazvočni
– dynamic range preskuševalni sistem lahko predela brez
– étendue dynamique (f) preobremenitve ali deformacije.
– Dynamikbereich (m)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
4.2.9 – meja razločevanja Najmanjša razdalja med dvema reflektorjema,
– resolution za katero se lahko z ultrazvočnim
– résolution (f) preskuševalnim sistemom indicirata še ločena
– Auflösungsvermögen (n) drug od drugega.
4.2.10 Zmanjšanje motilnih indikacij (šumov oz.
– potlačitev; rezanje trave
– suppression (»grass cutting«) »trave«) s potlačitvijo signalov pod vnaprej
določeno amplitudo.
– seuil de rejet (m)
– Unterdrückung (f);
Verstärkerschwelle (f)
4.2.11 – časovna baza Abscisa v A-sliki, nastavljena v časovnih enotah
– time base (ali v enotah zvočne poti).
– base de temps (f)
– Grundlinie (f); Zeitachse (f) Glej sliko 17.
4.2.12 Najdaljša časovna pot, ki je obeležena na
– območje časovne baze
– time base range ekranu za določeno časovno bato.

– échelle de la base de temps (f)
– Justierbereich (m)
4.2.13 – nastavitev časovne baze Nastavitev časovne baze na predhodno izbrano
– time base adjustment razdaljo.
– réglage de la base de temps (f)
– Einstellen (n) des Justierbereiches
(m)
4.2.14 Elektronsko sredstvo za izbor segmenta
– časovna vrata; časovna
zaslonka območja časovne baze za opazovanje ali
nadaljnjo uporabo.
– gate; time gate
– porte de sélection (f); largeur de
porte (f)
– Zeittor (n); Monitorblende (f)
4.2.15 – modul zaslonke; monitor Sestavni del ultrazvočnega aparata, ki postavlja
– monitor zaslonke, znotraj katerih se označuje prisotnost
– moniteur (m) odbojev nad določeno ravnjo ali pod njo.
– Blendenmodul (n); Monitor (m)
4.2.16 – prag modula zaslonke; prag Nastavljiva višina amplitude, nad katero ali pod
monitorja katero se pokažejo odboji v zaslonki.
– gate level; monitor level
– hauteur de porte (f); seuil du
moniteur (m)
– Monitorschwelle (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
4.3 Umeritveni in primerjalni vzorci

Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
4.3.1 – umeritveni, nastavitveni vzorec Predmet iz snovi z določeno sestavo,
– calibration block površinsko obdelavo, toplotno obdelavo in
– bloc d'etalonnage (m) geometrijo, s katerim se ocenjujejo in umerjajo
– Kalibrierkörper (m); Justierkörper ter nastavijo ultrazvočni sistemi.
(m)
4.3.2 – primerjalni vzorec Predmet iz snovi z dobro znanimi reflektorji, ki
– reference block se uporablja za prilagoditev ultrazvočnega
– pièces de référence (f) sistema, da bi se odkrite indikacije primerjale s
– Vergleichskörper (m) tistimi od znanih reflektorjev.

Glej sliko 22.
5 Pojmi v zvezi s preskušanjem

5.1 Tehnike preskušanja
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
5.1.1 Tehnika, pri kateri se za vrednotenje uporabljajo
– tehnika večkratnih odbojev
– multiple-echo technique ponavljajoči se odzivi od nasproti ležeče
površine ali nehomogenosti. Tehnika se uporabi
– technique à échos multiples (f)
– Mehrfachecho-Technik (f) na naslednja načina:
– vrednotenje amplitud: kakovost materiala
ali spoja se ovrednoti na podlagi
spremembe amplitud sledečih si odbojev;
– vrednotenje zvočne poti: da bi se povečala
natančnost pri meritvi debeline materiala,
se uporabi ponavljajoči se odboj
največjega možnega števila ponovitve.
5.1.2 – tehnika prezvočenja Tehnika preiskave z ultrazvokom, pri kateri se
– transmission technique kakovost materiala ocenjuje na podlagi signala
– technique par transmission (f) po prezvočenju, ki se ugotavlja pri uporabi ene
– Durchschallungstechnik (f) oddajne in ene sprejemne preskuševalne glave.
Lahko se izvaja z impulzi ali trajnim oddajanjem
ultrazvoka.
5.1.3 Tehnika preiskave z ultrazvokom, pri kateri sta
– tehnika potapljanja
– immersion technique preskušanec in preskuševalna glava potopljena
v tekočini, ki deluje kot kontaktno sredstvo ali
– technique en immersion (f)
– Tauchtechnik (f) medij, v katerem potujejo in/ali se lomijo
ultrazvočni valovi. Potapljanje je lahko popolno
ali delno.
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
5.1.4 – tehnika impulz-odmev Tehnika, pri kateri se ultrazvočni impulzi ciklično
– pulse echo technique; reflection oddajajo in se po odboju zopet sprejemajo.
technique
– technique par réflexion (f)
– Impuls-Echo-Technik (f)
5.1.5 – tehnika zvočne poti Tehnika, pri kateri se zvočne poti iz različnih
– time of flight technique položajev preskuševalne glave ali različnih
– technique de temps de vol (f); vpadnih kotov uporabijo za opis reflektorja.

(temps dynamique)
– Laufzeit-Technik (f)
5.1.6 – skeniranje; (prečesavanje); Sistematično relativno gibanje med zvočnim
(pregledovanje) snopom in preskušancem.
– scanning
– balayage (m); exploration (f)
– Abtastung (f); Prüfung (f)
5.1.7 Tehnika, pri kateri se ultrazvočni snop usmeri v
– neposredno pregledovanje
– direct scan; single traverse scan določeno območje, ne da bi bil predhodno
– contrôle en parcours direct (m); preusmerjen.
contrôle en demi-bond (m)
– Direktanschallung (f); Glej sliko 12.
Direkteinschallung (f)
5.1.8 Uporaba ene ali več mejnih ploskev
– posredno pregledovanje
– indirect scan preskušanca, da se ultrazvočni snop s pomočjo
odboja usmeri v območje pregleda.
– contrôle en parcours indirect (m);
contrôle en bond (m)
– Indirekte Anschallung (f);
Anschallung (f) mit Umlenkung (f)
5.1.9 – pregledovanje z večkratnim Tehnika, pri kateri se ultrazvočni snop usmeri v
odbijanjem območje pregleda tako, da se snop večkrat
– multiple transverse technique odbija na površini preiskušanca.
– contrôle en bonds multiples (m)
– Anschallung (f) mit mehrfacher
Umlenkung (f)
5.1.9.1 – V-oblika prezvočenja Tehnika, pri kateri sta dve preskuševalni glavi
– V-transmission nameščeni tako, da se njuna glavna žarka
– transmission en V (f) zadeneta in preko odboja tvorita obliko črke V.
– V-Durchschallung (f)
Glej sliko12.
5.1.9.2 – W-oblika prezvočenja Tehnika, pri kateri sta dve preskuševalni glavi
– W-transmission nameščeni tako, da se njuna glavna žarka
– transmission en W (f) zadeneta in preko preusmeritve tvorita obliko
– W-Durchschallung (f) črke W.

Glej sliko12.
5.1.10 – tehnika ene preskuševalne glave Tehnika, pri kateri se za ustvarjanje in
– single probe technique odkrivanje ultrazvočnih valov uporablja samo
– technique du traducteur unique (f) ena preskuševalna glava.
– Einkopftechnik (f)
SIST EN 1330-4 : 2002
Izraz v slovenščini
Izraz v angleščini
Zap. št. Definicija
Izraz v francoščini
Izraz v nemščini
5.1.11 – tehnika dveh preskuševalnih glav Tehnika, pri kateri se uporabljata dve ultrazvočni
– double probe technique (pitch and preskuševalni glavi. Obe glavi se lahko
catch) uporabljata kot oddajnik in sprejemnik.
– technique à deux traducteurs
– Zweikopftechnik (f)
5.1.12 – tandemska tehnika Tehnika, pri kateri se uporabljata dve ali več
– tandem scanning; tandem preskuševalnih glav, ponavadi z enakimi
technique vstopnimi koti, ki so enako usmerjeni in katerih
akustične osi ležijo v isti ravnini pravokotno na
– méthode tandem (f); technique
tandem (f) površino preskušanca; pri tem je ena
preskuševalna glava oddajnik, druga pa
– Tandemtechnik (f)
sprejemnik. Namen te tehnike je predvsem
odkrivati reflektorje, ki so usmerjeni pravokotno
na površino.
Glej sliko 19.
5.1.13 – kontaktna te
...