SIST EN 12464-1:2004

SLOVENSKI SIST EN 12464-1
STANDARD
september 2004
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 1. del: Notranji
delovni prostori
Light and lighting – Lighting of work places – Part 1: Indoor work places

Lumiere et éclairage – Eclairage des lieux de travail – Partie 1: Lieux de travail
intérieurs
Licht und Beleuchtung – Beleuchtung von Arbeitsstätten – Teil 1: Arbeitsstätten in
Innenraümen
Referenčna oznaka
ICS 91.160.10 SIST EN 12464-1:2004 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 43

© 2010-11 Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 12464-1 : 2004
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12464-1 (sl), Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 1. del:
Notranji delovni prostori, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu
EN 12464-1 (en), Light and lighting – Lighting of work places – Part 1: Indoor work places, 2002-11.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12464-1:2002 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 169 Razsvetljava, katerega tajništvo je v pristojnosti DIN.
Slovenski standard SIST EN 12464-1:2004 je prevod evropskega standarda EN 12464-1:2002. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski
standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC STV,
Steklo, svetloba in razsvetljava v gradbeništvu.
V predgovoru k standardu Slovenija ni navedena med državami, ki morajo privzeti standard kot
nacionalni standard. Slovenski inštitut za standardizacijo je postal član CEN 1. januarja 2004, s čimer
ta obveza velja tudi zanj.
V času od izdaje standarda do izdaje prevoda je bil pod točko 2 Zveza s standardi izdan naslednji
standard:
EN 13032-1:2004, Svetloba in razsvetljava – Merjenje in podajanje fotometričnih podatkov svetlobnih
virov in svetilk – 1. del: Merjenje in format podatkov
Odločitev za izdajo tega standarda je dne 10. maja 2004 sprejel SIST/TC STV, Steklo, svetloba in
razsvetljava v gradbeništvu.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
V standardu SIST EN 12464-1 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je
vključeno v ta evropski standard, sklicevanje na enakovredne slovenske standarde, npr.:
EN 12464-1 pomeni SIST EN 12464-1.
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 12464-1:2004 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 12464-1:2004 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II
EVROPSKI STANDARD EN 12464-1
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE november 2002

ICS: 91.160.10
Slovenska izdaja
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu –
1. del: Notranji delovni prostori

Light and lighting – Lighting of Lumiere et éclairage – Eclairage des Licht und Beleuchtung – Beleuchtung
work places – Part 1: Indoor work lieux de travail – Partie 1: Lieux de von Arbeitsstätten – Teil 1:
places travail intérieurs Arbeitsstätten in Innenraümen

Ta evropski standard je CEN sprejel 16. oktobra 2002.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi
dobi ta standard status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Najnovejši seznami teh
nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Centralnem
sekretariatu ali kateremkoli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Centralni sekretariat CEN: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2002 CEN  Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. oznaka EN 12464-1:2002 E

SIST EN 12464-1 : 2004
VSEBINA Stran
Predgovor .3
Uvod .4
1 Področje uporabe .4
2 Zveze s standardi .4
3 Izrazi in definicije .4
4 Merila za načrtovanje razsvetljave .5
4.1 Svetlobno okolje .5
4.2 Porazdelitev svetlosti.6
4.3 Osvetljenost.6
4.4 Bleščanje .8
4.5 Usmerjenost svetlobe.9
4.6 Barva svetlobe in barvni videz.9
4.7 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski efekt.10
4.8 Faktor vzdrževanja .10
4.9 Energijski vidiki.11
4.10 Dnevna svetloba.11
4.11 Razsvetljava delovnih mest s slikovnimi zasloni.11
5 Pregled zahtev za razsvetljavo.12
5.1 Sestava in pojasnila k preglednicam.12
5.2 Seznam notranjih prostorov (področij), nalog in dejavnosti .12
5.3 Zahteve za razsvetljavo notranjih prostorov, vidnih nalog ali dejavnosti .14
6  Postopki preverjanja.32
6.1 Osvetljenost.32
6.2 Vrednosti poenotenega indeksa bleščanja .32
6.3 Indeks barvnega videza.32
6.4 Svetlosti svetilk .32
Dodatek A (informativni): A-deviacije .33
Literatura.34
Abecedni seznam notranjih prostorov, vidnih nalog in dejavnosti.35

SIST EN 12464-1 : 2004
Predgovor
Dokument EN 12464-1:2002 je pripravil tehnični odbor CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava, katerega
sekretariat deluje v okviru DIN.
Najpozneje do maja 2003 mora ta evropski standard pridobiti status nacionalnega standarda bodisi z
objavo istovetnega besedila ali z razglasitvijo.
Najpozneje do maja 2003 naj se razveljavijo vsi nasprotujoči nacionalni standardi.
Dodatek A je informativen.
Dokument vključuje bibliografijo.
Skladno z notranjimi predpisi CEN/CENELEC morajo ta evropski standard obvezno uvesti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Nemčije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
SIST EN 12464-1 : 2004
Uvod
Zadostna in primerna razsvetljava omogoča učinkovito in zanesljivo izvajanje vidnih nalog. Osvetlitev
se lahko zagotovi s pomočjo dnevne ali umetne svetlobe oziroma z njuno kombinacijo.
Zahtevana stopnja vidljivosti in udobja je za večino delovnih mest določena z vrsto in trajanjem aktivnosti.
Ta standard določa količinske in kakovostne zahteve za razsvetljavo večine notranjih delovnih mest in
z njimi povezanih področij. Navedena so tudi nekatera priporočila dobre prakse za razsvetljavo.
Pomembno je, da se upoštevajo vse točke standarda, čeprav so bistvene zahteve podane v obliki
preglednice zahtev za razsvetljavo (glej točko 5).
1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa zahteve za razsvetljavo delovnih mest v notranjih prostorih, ki zadoščajo
potrebam po vidnem udobju in učinku. Upoštevane so vse običajne vidne naloge, vključno s slikovnimi
zasloni (Display Screen Equipment, DSE).
Ta evropski standard ne določa zahtev za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na
delovnem mestu in ni bil pripravljen za področje uporabe 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti,
čeprav zahteve za razsvetljavo, kot so določene v tem standardu, ponavadi zadoščajo potrebam glede
varnosti. Zahteve za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na delovnem mestu so
lahko navedene v direktivi na podlagi 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, v nacionalni
zakonodaji držav članic, ki uveljavlja to direktivo, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav članic.
Ta evropski standard ne ponuja izrecnih rešitev, ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih
tehnik, niti ne omejuje uporabe inovativnih sredstev.
Ta evropski standard ni namenjen za razsvetljavo delovnih mest na prostem ali za področje rudarstva.
2 Zveze s standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznem mestu v besedilu, publikacije pa so naštete spodaj.
Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša dopolnila ali
spremembe katerekoli od teh publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene vanj. Pri
nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje (skupaj z dopolnili).
EN 12193 Razsvetljava – Razsvetljava športnih objektov
EN 12665:2002 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za specifikacijo zahtev za
razsvetljavo
prEN 13032-1 Svetloba in razsvetljava – Merjenje in podajanje fotometričnih podatkov
svetlobnih virov in svetilk – 1. del: Merjenje in format
CIE 117:1995 Neugodno bleščanje v notranji razsvetljavi

3 Izrazi in definicije
Za namen tega evropskega standarda veljajo izrazi in definicije, kot so podani v EN 12665:2002 in v
nadaljevanju.
OPOMBA: V tej točki so opredeljeni izrazi in veličine, ki so v uporabi in so pomembni za ta standard ter mogoče niso
podani v IEC 60050-845.
3.1
vidna naloga
vidne sestavine dela ali naloge, ki se izvaja
OPOMBA: Glavne vidne sestavine so velikost strukture (sestava), njena svetlost, njen kontrast nasproti ozadju in trajanje.
SIST EN 12464-1 : 2004
3.2
delovna površina (področje naloge)
tista površina na delovnem mestu, na kateri se izvaja vidna naloga. Za prostore, kjer velikost in/ali
točno mesto delovne površine nista znana, se upošteva celotna površina, kjer bi to delo lahko
potekalo
3.3
površina neposredne okolice
pas v vidnem polju s širino najmanj 0,5 m, ki obkroža delovno površino

3.4
vzdrževana osvetljenost (Ē )
vz
vrednost, pod katero povprečna osvetljenost dane površine ne sme pasti

OPOMBA: Pri tej vrednosti povprečne osvetljenosti je treba opraviti vzdrževanje razsvetljave.

3.5
kot zasenčenja
kot med vodoravnico in smerjo pogleda, pod katero se najprej neposredno vidijo svetleči deli
svetlobnega vira v svetilki
3.6
slikovni zasloni (DSE)
alfanumerični ali grafični zasloni za prikazovanje informacij ne glede na uporabljen postopek prikaza
[90/270/EEC]
3.7
enakomernost osvetljenosti
razmerje med najmanjšo in srednjo vrednostjo osvetljenosti površine (glej tudi IEC 60050-845/CIE 17.4:
845-09-58: Enakomernost osvetljenosti)

4 Merila za načrtovanje razsvetljave
4.1 Svetlobno okolje
Za izvedbo dobre razsvetljave morajo biti poleg zahtev po osvetljenosti izpolnjene še druge zahteve
za količino in kakovost.
Skupne zahteve za razsvetljavo so določene s tremi osnovnimi človeškimi potrebami:
– z vidnim udobjem, da imajo delavci občutek ugodja; posredno vpliva tudi na višjo produktivnost,
– z vidno učinkovitostjo, ki omogoča delavcem izvedbo vidnih nalog tudi v težavnih okoliščinah in v
daljših časovnih obdobjih,
– z varnostjo.
Zadovoljivo svetlobno okolje določajo naslednji parametri:
– porazdelitev svetlosti,
– osvetljenost,
– omejevanje bleščanja,
– usmerjenost svetlobe,
– barvni videz in barva svetlobe,
– migotanje (fliker),
– dnevna svetloba.
SIST EN 12464-1 : 2004
Zahtevane vrednosti za srednjo vzdrževano osvetljenost, neugodno bleščanje in indeks barvnega
videza so navedene v točki 5.
4.2 Porazdelitev svetlosti
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva na adaptacijo očesa in s tem tudi na vidnost delovne
naloge.
Uravnotežena adaptacijska svetlost je potrebna zaradi izboljšanja:
– ostrine vida,
– kontrastne občutljivosti (razločevanja majhnih relativnih razlik svetlosti),
– učinkovitega delovanja očesa (kot so akomodacija, usmerjenost pogleda, prilagoditev zenice,
gibanje očesa itd.).
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva tudi na vidno udobje. Izogibati se je treba:
– previsokim svetlostim (zaradi možnosti bleščanja),
– prevelikim kontrastom, ki zaradi neprestane adaptacije povzročajo utrujenost očesa,
– prenizkim svetlostim in svetlobnim kontrastom, ki povzročajo dolgočasno in nestimulativno delovno
okolje.
Pomembne so svetlosti vseh površin, ki se določijo s pomočjo osvetljenosti površin in njihovih
refleksijskih lastnosti (odsevnosti).
Običajne vrednosti refleksijskih koeficientov v notranjih prostorih so:
– strop 0,6 do 0,9
– stene 0,3 do 0,8
– delovne površine 0,2 do 0,6
– tla 0,1 do 0,5
4.3 Osvetljenost
Osvetljenost (in njena porazdelitev) na delovni površini in njeni neposredni okolici zelo vpliva na
hitrost, varnost in udobnost zaznave in izvedbe delovne naloge.
Vse vrednosti osvetljenosti, ki so navedene v tem standardu, so vzdrževane vrednosti in so primerne
za doseganje vidnega udobja in izvajanje delovnih nalog.
4.3.1 Priporočene vrednosti osvetljenosti na delovni površini
Vrednosti, podane v 5. točki, so vzdrževane vrednosti osvetljenosti na delovni površini. Referenčna
površina je lahko vodoravna, navpična ali nagnjena. Ne glede na starost in stanje naprav ne sme
srednja vrednost osvetljenosti pasti pod vrednosti, podane v 5. točki. Vrednosti so veljavne za
običajne vidne razmere in upoštevajo naslednje dejavnike:
– psihofiziološke dejavnike, kot sta vidno udobje in dobro počutje,
– zahteve za vidne naloge,
– vidno ergonomijo,
– praktične izkušnje,
– varnost,
– ekonomiko.
SIST EN 12464-1 : 2004
Če se vidni pogoji razlikujejo od običajnih, se lahko vrednosti osvetljenosti prilagodijo za najmanj eno
stopnjo na spodaj prikazani lestvici osvetljenosti.
Vrednosti na lestvici naraščajo približno s faktorjem 1,5. To je najmanjša potrebna sprememba osvetljenosti
za opazen vpliv na posameznika. Najmanjša vrednost osvetljenosti na lestvici je 20 lx, kar je v normalnih
vidnih pogojih še dovolj za razpoznavanje obraznih potez. Priporočena lestvica osvetljenosti je (lx):
20 – 30 – 50 – 75 – 100 – 150 – 200 – 300 – 500 – 750 – 1000 – 1500 – 2000 – 3000 – 5000
Zahtevano vzdrževano osvetljenost je treba povečati, kadar je:
– vidna naloga zelo natančna,
– posledica napak zelo draga,
– natančnost ali večja storilnost zelo pomembna,
– vidna sposobnost delavcev manjša kot običajno,
– vidna naloga s podrobnostmi zelo majhna ali z majhnimi kontrasti,
– delo traja neobičajno dolgo.

Zahtevana vzdrževana osvetljenost se lahko zniža, kadar:
– so podrobnosti vidne naloge neobičajno velike ali z velikimi kontrasti,
– traja delo neobičajno kratek čas.

V prostorih s trajno prisotnostjo mora biti vzdrževana osvetljenost najmanj 200 lx.
4.3.2 Osvetljenost neposredne okolice
Osvetljenost površin v neposredni okolici mora biti usklajena z osvetljenostjo delovne površine, tako
da zagotavlja uravnoteženo porazdelitev svetlosti v vidnem polju.
Velike razlike v osvetljenosti prostora okrog delovne površine lahko povzročijo naprezanje vida in
neugodje.
Osvetljenost neposredne okolice je lahko nižja, kot je tista za delovno površino, vendar ne manjša od
vrednosti, podanih v preglednici 1.
Preglednica 1: Enakomernost osvetljenosti in osvetljenost površine neposredne okolice glede
na osvetljenost delovne površine
Osvetljenost delovne površine Osvetljenost neposredne okolice
(lx) (lx)
≥750 500
500 300
300 200
≤200 E
delovna
enakomernost: ≥0,7 enakomernost: ≥0,5

Poleg osvetljenosti delovne površine mora razsvetljava skladno z zahtevami iz točke 4.2. zagotoviti
tudi ustrezno adaptacijsko svetlost.
4.3.3 Enakomernost osvetljenosti
Delovna površina mora biti osvetljena čimbolj enakomerno. Enakomernost osvetljenosti delovne
površine in površine neposredne okolice ne sme biti manjša od vrednosti, podane v preglednici 1.
SIST EN 12464-1 : 2004
4.4 Bleščanje
Bleščanje je občutek, ki nastane zaradi svetlih površin v vidnem polju. Občuti se kot neugodno
(psihološko) ali kot moteče (fiziološko) bleščanje. Bleščanje zaradi odsevov svetlobe na zrcalnih ali
lesketavih površinah lahko povzroča zastirajoče ali refleksno bleščanje.
Omejevanje bleščanja je pomembno, saj lahko zaradi bleščanja pride do napak, utrujenosti in nesreč.
Neugodno bleščanje v notranjih prostorih lahko povzroči svetloba neposredno iz svetilk ali oken.
Uspešna omejitev neugodnega bleščanja je običajno dovolj tudi za preprečitev motečega bleščanja.
OPOMBA: Omejevanju bleščanja je treba posvetiti posebno pozornost, kadar je smer pogleda nad vodoravnico.

4.4.1 Neugodno bleščanje
Ocena neugodnega bleščanja v notranjih prostorih, ki nastane neposredno zaradi uporabljenih svetilk, se
določa s pomočjo preglednic po metodi poenotenega indeksa bleščanja (UGR). Metoda temelji na enačbi:
⎛⎞
0, 25 Lω
UGR= 8log
⎜⎟∑
10 2
L p
⎝⎠b
kjer so:
-2 -1
L svetlost ozadja v cd × m , izračunana kot E × π , kjer je E vertikalna indirektna osvetljenost na
b ind ind
ravnini očesa opazovalca
-2
L svetlost svetlečega dela vsake svetilke v smeri oči opazovalca v cd × m
ω prostorski kot (v steradianih), ki ga svetleči deli vsake svetilke zajemajo v očeh opazovalca
p indeks položaja po Guthu za vsako posamezno svetilko glede na njen odmik od linije pogleda
Vse predpostavke oziroma poenostavitve, narejene pri določitvi vrednosti UGR, je treba navesti v
ustreznem načrtu. Vrednost UGR za razsvetljavno napravo ne sme presegati mejnih vrednosti iz 5.
točke.
OPOMBA 1: Variacije vrednosti UGR po prostoru se lahko izračunajo s pomočjo enačbe (ali določijo z uporabo razširjenih
preglednic) za različne položaje opazovalca. V pripravi so omejitve različnih možnosti.
OPOMBA 2: Če največje vrednosti UGR v prostoru presegajo mejne vrednosti, podane v 5. točki, se lahko dovoljeni položaji
delovnih mest omejijo.
OPOMBA 3: Neugodno bleščanje zaradi oken v prostoru je še v fazi raziskav. Trenutno še ni na voljo ustrezne metode vrednotenja.

4.4.2 Zasenčenje pred bleščanjem
Svetlobni viri lahko s svojo visoko svetlostjo povzročijo bleščanje in zmanjšajo vidnost objektov. Temu se
je mogoče izogniti s primernimi ukrepi, kot npr. z zasenčenjem svetlobnih virov ali zastiranjem oken.
V preglednici 2 so podani najmanjši koti zasenčenja, ki jih je treba uporabiti glede na svetlosti
svetlobnih virov.
OPOMBA: Vrednosti iz preglednice 2 ne veljajo za navzgor sevajoče svetilke ali svetilke, nameščene pod običajno višino
opazovalca.
Preglednica 2: Najmanjši koti zasenčenja pri določenih svetlostih svetlobnih virov
Svetlost svetlobnega vira Najmanjši kot zasenčenja
-2
kcd × m
20 do < 50 15°
50 do < 500 20°
≥500 30°
SIST EN 12464-1 : 2004
4.4.3 Zastirajoče in refleksno bleščanje
Refleksije z visoko svetlostjo v področju vidne naloge ponavadi poslabšajo njeno vidnost. Zastirajoče
in refleksno bleščanje se lahko zmanjša ali prepreči z naslednjimi ukrepi:
– prilagoditev položajev svetilk in delovnih površin,
– obdelava površin (matirane površine),
– omejitev svetlosti svetilk,
– povečanje svetlečih površin svetilk,
– svetli stropi in stene.
4.5 Usmerjenost svetlobe
Usmerjena razsvetljava se uporabi, kadar bi radi poudarili objekte, razkrili teksture in izboljšali
pojavnost oziroma vidnost oseb v prostoru. Ti postopki se označujejo z izrazom »modeliranje«.
Usmerjenost razsvetljave vidne naloge lahko vpliva tudi na njeno vidnost.
4.5.1 Modeliranje
Modeliranje je iskanje pravega ravnovesja med difuzno in usmerjeno svetlobo. Predstavlja tehten
kriterij za kakovost razsvetljave vseh vrst notranjih prostorov. Splošen vtis notranjosti se lahko
izboljša, če so posebnosti struktur, osebe in objekti v prostoru osvetljeni tako, da se razločno in na
prijeten način opazita njihova oblika in zgradba. To se zgodi, če svetloba vpada pretežno iz ene smeri.
Sence, ki so ključnega pomena za dobro modeliranje objektov, se takrat jasno oblikujejo.
Če bo svetloba preveč usmerjena, bodo sence preostre, če bo preveč difuzna, pa se bo efekt
senčenja povsem izgubil in prostor bo svetlobno medel.
4.5.2 Usmerjena razsvetljava vidnih nalog
Z usmerjeno razsvetljavo se lahko poveča razločnost podrobnosti vidne naloge, poveča se njihova
vidljivost in omogoči se lažja izvedba naloge. Preprečiti je treba zastirajoče in refleksno bleščanje (glej
točko 4.4.3).
4.6 Barva svetlobe in barvni videz
Barvno kakovost svetlobnega vira (bele svetlobe) določata dve lastnosti:
– barva svetlobe svetlobnega vira in
– sposobnost prikazovanja barvnega videza, ki vpliva na barvo predmetov in oseb, osvetljenih s
svetlobnim virom.
Na podlagi barve svetlobe se ne da sklepati o lastnostih barvnega videza, zato se ti dve lastnosti
obravnavata ločeno.
4.6.1 Barva svetlobe
Z barvo svetlobe se označuje barvnost svetlobnega vira, tj. navidezna barva izsevane svetlobe. Opiše
se s podobno barvno temperaturo vira (T ).
cp
Glede na barvo svetlobe se svetlobni viri delijo v skupine, kot je prikazano v preglednici 3.
SIST EN 12464-1 : 2004
Preglednica 3: Delitev svetlobnih virov na skupine glede na barvo svetlobe
Podobna barvna temperatura T
cp
Barva svetlobe
K
topla pod 3300 K
srednja (nevtralna) 3300 do 5300 K
hladna nad 5300 K
Barva svetlobe se izbere na podlagi psiholoških pogledov, estetike in tako, da se zagotovi naraven
izgled predmetov. Izbira je odvisna od nivoja osvetljenosti, barv prostora in pohištva, podnebnih
pogojev in namena razsvetljave. V toplih podnebnih razmerah se v splošnem bolje obnese hladnejša
barva svetlobe in obratno.
4.6.2 Barvni videz
Za dobro vidljivost, občutek ugodja in prijetnega bivanja je pomembno, da je barvni videz okolice, tj.
objektov in predvsem človeške kože, naraven in pravilen, tako da so ljudje prijetnega in zdravega videza.
Razsvetljava mora vedno omogočati razpoznavanje varnostnih barv skladno s standardom ISO 3864.
Sposobnost prikazovanja barvnega videza za posamezni svetlobni vir se objektivno opiše s pomočjo
splošnega indeksa barvnega videza R. Največja vrednost indeksa R je 100 in se manjša s
a a
slabšanjem kakovosti prikazovanja barv.
Svetlobni viri z indeksom barvnega videza R , manjšim od 80, niso primerni za razsvetljavo notranjih
a
prostorov, kjer se osebe zadržujejo ali delajo dalj časa. Izjema je lahko razsvetljava nekaterih mest in/ali
aktivnosti, kot so npr. visoke hale, vendar je treba tudi v tem primeru zagotoviti ustrezno stopnjo indeksa
barvnega videza za stalno zasedena delovna mesta in tam, kjer morajo biti razpoznavne varnostne barve.
V 5. točki so podane najmanjše dovoljene vrednosti indeksa barvnega videza za različne vrste
prostorov, vidnih nalog in aktivnosti.
4.7 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski efekt
Migotanje svetlobe povzroča zmanjšanje koncentracije, lahko pa ima tudi fiziološke učinke, npr. glavobole.
Stroboskopski efekt je lahko vzrok nevarnosti, saj lahko zaradi njega rotirajoče ali izmenično
odmikajoče se naprave navidezno mirujejo.
Pri načrtovanju razsvetljave se je treba izogniti možnosti pojava migotanja svetlobe ali stroboskopskega
efekta.
4.8 Faktor vzdrževanja
Za načrtovanje razsvetljave je treba uporabiti skupni faktor vzdrževanja, s katerim se upoštevajo
izbrane naprave za razsvetljavo, okolje, v katerem je prostor, in določen načrt vzdrževanja.
Priporočena osvetljenost za vsako vidno nalogo je podana kot vzdrževana osvetljenost. Faktor
vzdrževanja je odvisen od izbranega svetlobnega vira, predstikalne naprave (napajalnika), svetilke,
okolja in načrta vzdrževanja.
Načrtovalec mora:
– določiti faktor vzdrževanja in podati vse predpostavke, ki jih je pri določitvi uporabil,
– predpisati naprave za razsvetljavo, ki so primerne za uporabo v zahtevanem okolju,
– pripraviti razumljiv in izčrpen program vzdrževanja, ki vsebuje: časovne intervale menjave
svetlobnih virov, čiščenja svetilk in prostorov ter postopke čiščenja.
SIST EN 12464-1 : 2004
4.9 Energijski vidiki
Zahteve za dobro razsvetljavo izbranega prostora naj se dosežejo na energijsko učinkovit način,
vendar ne na račun slabšanja vidnih pogojev ali izgleda.
Energijska učinkovitost naj upošteva ustrezno izbiro vrste razsvetljave, opreme, nadzornih naprav in
uporabe dnevne svetlobe, če je ta na voljo.
4.10 Dnevna svetloba
Vidna naloga se lahko deloma ali v celoti osvetli s pomočjo dnevne svetlobe. Nivo in spektralna
sestava dnevne svetlobe se s časom spreminjata in s tem preprečujeta monotonost v prostoru. Zaradi
skoraj vodoravnega vstopa svetlobe skozi okna (na steni) dnevna svetloba omogoča posebno
modeliranje in porazdelitev svetlosti v prostoru.
Okna lahko predstavljajo tudi stik z zunanjim svetom, kar je večinoma zaželeno.
Dnevna svetloba v notranjih prostorih po globini hitro upada z oddaljenostjo od oken. Za doseganje
zahtevanih osvetljenosti delovnih mest in enakomernosti svetlosti v prostoru je zato potrebna dodatna
razsvetljava. Usklajeno delovanje električne razsvetljave z dnevno svetlobo se lahko zagotovi z
uporabo ročnega ali avtomatskega vklapljanja in/ali krmiljenja svetlobnega toka svetilk.
Povsod, kjer je potrebno, naj se izvedejo ukrepi za preprečitev bleščanja zaradi oken.
4.11 Razsvetljava delovnih mest s slikovnimi zasloni (DSE)
4.11.1 Splošno
Razsvetljava delovnih mest s slikovnimi zasloni mora ustrezati vsem vrstam vidnih nalog, ki potekajo
na takšnem delovnem mestu: branje z zaslona, branje tiskanega gradiva, pisanje, tipkanje ipd.
Zahteve za kakovost razsvetljave morajo glede na vrsto prostora, vidne naloge in dejavnosti v
prostoru ustrezati vrednostim iz točke 5. V nekaterih državah obstajajo še dodatne zahteve.
Odsev svetlobe na zaslonih in včasih tudi na tipkovnicah lahko povzroča moteče in tudi neugodno
bleščanje. Zato se svetilke in njihova namestitev z ustreznimi usmeritvami izberejo tako, da se je
mogoče izogniti možnim odsevom iz svetlečih se delov svetilk.
Načrtovalec razsvetljave mora določiti področja, kamor svetilk ni priporočeno nameščati, izbrati
ustrezne svetilke in določiti montažna mesta tako, da ne prihaja do neželenih odsevov.
4.11.2 Mejne vrednosti svetlosti za svetilke, ki sevajo navzdol
V tem poglavju so podane mejne vrednosti svetlosti za svetilke, ki lahko ob normalnih pogojih
opazovanja povzročijo odseve na slikovnih enotah.
V preglednici 4 so podane mejne vrednosti za povprečne svetlosti svetilke nad kotom 65° od
navpičnice. Mejne vrednosti veljajo za vse smeri okrog svetilke in za delovna mesta, kjer so zasloni
nameščeni navpično ali nagnjeni za največ 15°.
OPOMBA: Za nekatera delovna mesta, kjer se uporabljajo na bleščanje občutljivi zasloni ali so ti prosto gibljivi, veljajo
omejitve že za nižje kote (npr. 55°).

Preglednica 4: Mejne vrednosti svetlosti za svetilke, ki lahko povzročajo odseve na zaslonih
Razred zaslona skladno z ISO 9241-7 I II III
Kakovost zaslona dobra srednja slaba
-2 -2
Srednja vrednost svetlosti svetilke, ki povzroča ≤1000 cd × m ≤200 cd × m
odsev na zaslonu
SIST EN 12464-1 : 2004
5 Pregled zahtev za razsvetljavo
Zahteve za različne prostore, vidne naloge in aktivnosti so podane v preglednicah v točki 5.3
5.1 Sestava in pojasnila k preglednicam
V 1. stolpcu je navedena zaporedna sklicna številka za vsak prostor, vidno nalogo ali aktivnost.
V 2. stolpcu so navedeni vsi prostori (območja), področja nalog ali dejavnosti, za katere so
specifične zahteve postavljene. Če določenega prostora ali aktivnost v preglednici ni, se uporabijo
vrednosti za podobne ali primerljive situacije.
V 3. stolpcu so podane vzdrževane osvetljenosti ( ) delovnih površin (glej 4.3) v prostoru
E
vz
(področju) za vidno nalogo ali dejavnost, podano v 2. stolpcu.
OPOMBA: Kadar se izvajajo zelo različne vidne naloge, se lahko za doseganje ustrezne prilagodljivosti razsvetljave
uporabi krmiljenje razsvetljave.

V 4. stolpcu so podane mejne vrednosti poenotenega indeksa bleščanja (UGR ). Mejne vrednosti so
m
podane le za tiste dejavnosti in vidne naloge iz 2. stolpca, kjer se lahko omejitve smiselno uporabijo
(glej točko 4.4).
5. stolpec: najmanjši zahtevani indeks barvnega videza (R ) za situacijo iz 2. stolpca (glej 4.6.2).
a
6. stolpec: pripombe in priporočila za izjeme ali posebne primere situacij iz 2. stolpca.
5.2 Seznam notranjih prostorov (področij), nalog in dejavnosti
Preglednica 5.1: Prometne in splošne površine v stavbah
1.1 Prometne površine
1.2 Prostori za odmor, sanitarni prostori in prostori za prvo pomoč
1.3 Nadzorni prostori
1.4 Skladišča in hladilnice
1.5 Visoka regalna skladišča
Preglednica 5.2: Industrijske in obrtne dejavnosti
2.1 Kmetijske zgradbe
2.2 Pekarne
2.3 Cementna industrija, izdelava cementnih izdelkov, betona, opeke
2.4 Keramična industrija, izdelava ploščic, stekla, steklenih izdelkov
2.5 Kemična in gumarska industrija ter industrija umetnih snovi
2.6 Elektro industrija
2.7 Živilska in slaščičarska industrija
2.8 Topilnice in livarne
2.9 Frizerski saloni
2.10 Izdelovanje nakita, draguljarne
2.11 Pralnice in kemične čistilnice
2.12 Usnjarska industrija
2.13 Obdelava in predelava kovin
2.14 Papirna industrija
SIST EN 12464-1 : 2004
2.15 Elektrarne
2.16 Tiskarne
2.17 Železarne in jeklarne
2.18 Tekstilna industrija
2.19 Avtomobilska industrija
2.20 Lesna in pohištvena industrija
Preglednica 5.3: Uradi
Preglednica 5.4: Prodajni prostori
Preglednica 5.5: Javne površine
5.1 Splošne površine
5.2 Restavracije in hoteli
5.3 Gledališča, koncertne dvorane, kinematografi
5.4 Sejemski in izložbeni prostori
5.5 Muzeji
5.6 Knjižnice
5.7 Parkirne garaže
Preglednica 5.6: Izobraževalna dejavnost
6.1 Otroški vrtci, igralnice
6.2 Izobraževalne ustanove
Preglednica 5.7: Zdravstvena dejavnost
7.1 Večnamenski prostori
7.2 Prostori za osebje
7.3 Bolniške, porodniške sobe
7.4 Prostori za zdravniške preglede
7.5 Prostori za preglede oči
7.6 Prostori za preglede ušes
7.7 Prostori za slikovno diagnostiko
7.8 Porodni prostori
7.9 Prostori za oskrbo (splošno)
7.10 Operacijski prostori
7.11 Intenzivna nega
7.12 Zobozdravstvo
7.13 Laboratoriji in lekarne
7.14 Prostori za dezinfekcijo
7.15 Obdukcijski prostori in mrtvašnice
Preglednica 5.8: Področja prevoza
8.1 Letališča
8.2 Železniški objekti
SIST EN 12464-1 : 2004
5.3 Zahteve za razsvetljavo notranjih prostorov, vidnih nalog ali dejavnosti
Preglednica 5.1: Prometne in splošne površine v stavbah
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
vz m a
(lx)
1.1 Prometne površine
1.1.1 Prometne površine (prehodi) in hodniki 100 28 40 1. Osvetljenost pri tleh
2. R in UGR podobna
a
mejnim področjem
3. 150 lx, če se na
prometnih površinah
uporabljajo tudi vozila
4. Razsvetljava vhodov in
izhodov mora zagotoviti
prehodno cono, da bi
preprečili nenadno
spremembo med
osvetljenostjo znotraj in
zunaj prostora podnevi
in ponoči.
5. Omejiti je treba
bleščanje za voznike in
pešce.
1.1.2 Stopnice, tekoče stopnice, pomični trakovi 150 25 40
1.1.3 Nakladališča, nakladalne rampe 150 25 40

1.2 Prostori za odmor, sanitarni prostori in
prostori za prvo pomoč
1.2.1 Kantine 200 22 80
1.2.2 Postori za odmor 100 22 80
1.2.3 Prostori za telovadbo 300 22 80
1.2.4 Garderobe, umivalnice, kopalnice, sanitarije 200 25 80
1.2.5 Bolniški (sanitarni) prostori 500 19 80
1.2.6 Prostori za medicinsko oskrbo 500 16 90
T ≥ 4000 K
CP
1.3 Nadzorni prostori
1.3.1 Obratni prostori, stikališča 200 25 60
1.3.2 Postori za teleks in pošto, stikalne plošče 500 19 80
1.4 Skladišča in hladilnice
1.4.1 Prostori za zaloge in skladišča 100 25 60200 lx, če se stalno polnijo
1.4.2 Postori za pakiranje in odpošiljanje 300 25 60
SIST EN 12464-1 : 2004
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
vz m a
(lx)
1.5 Visoka regalna skladišča
1.5.1 Vozne poti brez osebnega prometa 20 – 40 Osvetljenost pri tleh
1.5.2 Vozne poti z osebnim prometom 150 22 60 Osvetljenost pri tleh
1.5.3 Nadzorna mesta 150 22 60

SIST EN 12464-1 : 2004
Preglednica 5.2: Industrijske in obrtne dejavnosti
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
m
vz a
(lx)
2.1 Kmetijske zgradbe
2.1.1 Oskrba in upravljanje priprav in strojev 200 25 80
2.1.2 Hlevi za živino 50 – 40
2.1.3 Ograde za bolne živali, prostori za telitev 200 25 80
2.1.4 Priprava krmil, delo z mlekom in mlečnimi 200 25 80
izdelki, pranje orodja (posod)
2.2 Pekarne
2.2.1 Prostori za pripravo in peko 300 22 80
2.2.2 Končna obdelava, glaziranje, dekoriranje 500 22 80
2.3 Cementna industrija, izdelava cementnih
izdelkov, betona, opeke
2.3.1 Sušenje 50 28 20 Varnostne barve morajo
biti razpoznavne.
2.3.2 Priprava materiala, delo pri žgalnih pečeh in 200 28 40
mešalcih
2.3.3 Splošna strojna dela 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.3.4 Grobo oblikovanje 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.4 Keramična industrija, izdelava ploščic,
stekla, steklenih izdelkov
2.4.1 50 28 20 Varnostne barve morajo
Sušenje
biti razpoznavne.
2.4.2 Priprava materiala, splošna strojna dela 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.4.3 Emajliranje, valjanje, stiskanje, oblikovanje 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
enostavnih delov, glaziranje, steklopihaštvo
2.4.4 Brušenje, graviranje, poliranje stekla, 750 19 80 Za visoke hale glej 4.6.2
oblikovanje preciznih delov, izdelovanje
instrumentov iz stekla
2.4.5 Brušenje optičnih stekel, kristalnega stekla, 750 16 80
ročno brušenje in graviranje
2.4.6 Natančna dela, npr. okrasno brušenje, ročno 1000 16 90
Tcp ≥ 4000 K
barvanje
2.4.7 Izdelava/obdelava sintetičnih dragih kamnov 1500 16 90
Tcp ≥ 4000 K
SIST EN 12464-1 : 2004
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
vz m a
(lx)
2.5 Kemična in gumarska industrija ter
industrija umetnih snovi
2.5.1 Daljinsko upravljane procesne naprave 50 – 20 Varnostne barve morajo
biti razpoznavne.
2.5.2 Procesne naprave z občasnimi ročnimi 150 28 40
posegi
2.5.3 Delovna mesta pri procesnih napravah s 300 25 80
stalno prisotnostjo
2.5.4 Precizne merilnice, laboratoriji 500 19 80
2.5.5 Izdelovanje zdravil 500 22 80
2.5.6 Izdelava avtomobilskih plaščev 500 22 80
2.5.7 Kontrola barv 1000 16 90
Tcp ≥ 4000 K
2.5.8 Prirezovanje, dodelava, kontrolna dela 750 19 80
2.6 Elektroindustrija
2.6.1 Izdelovanje kablov in vodnikov 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.6.2
Navijanje:
300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
– velikih tuljav
– srednjih tuljav 500 22 80 Za visoke hale glej 4.6.2

– majhnih (finih) tuljav
750 19 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.6.3 Impregniranje tuljav 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.6.4 Galvanizacija 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.6.5 Montažna dela:
– groba, npr. veliki transformatorji
300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
– srednje fina, npr. stikalne plošče
500 22 80 Za visoke hale glej 4.6.2
– fina, npr. telefoni
750 19 80
– precizna, npr. merilni instrumenti
1000 16 80
2.6.6 Delavnice za elektroniko, preskušanje, 1500 16 80
umerjanje
SIST EN 12464-1 : 2004
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
vz m a
(lx)
2.7 Živilska in slaščičarska industrija

2.7.1 Delovna mesta in območja:
– v pivovarnah, sladarnah
– za pranje in polnjenje sodov, za čiščenje, 200 25 80
sejanje, lupljenje
– priprava konzerviranih in čokoladnih živil
– delovna mesta in območja v tovarnah
sladkorja
– za sušenje in fermentacijo surovega tobaka
– kleti za kvašenje
2.7.2 Sortiranje in pranje pridelkov, mletje, 300 25 80
mešanje, pakiranje
2.7.3 Delovna mesta in kritična območja v 500 25 80
klavnicah, mesarijah, mlekarnah, mlinih, na
prečiščevalnih podih in rafinerijah sladkorja
2.7.4 Rezanje in sortiranje sadja in zelenjave 300 25 80
2.7.5 Izdelava delikatesnih izdelkov in drugih živil, 500 22 80
kuhinjska dela, izdelovanje cigar in cigaret
2.7.6 Kontrola steklenic in kozarcev, kontrola 500 22 80
izdelkov, garniranje, sortiranje, dekoriranje
2.7.7 Laboratoriji 500 19 80
2.7.8 Kontrola barv 1000 16 90
Tcp ≥ 4000 K
2.8 Topilnice in livarne
2.8.1 Podzemni hodniki (podhodi), kleti itd. 50 – 20 Varnostne barve morajo
biti razpoznavne.
2.8.2 Odri 100 25 40
2.8.3 Priprava peska 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.4 Čiščenje odlitkov 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.5 Delovna mesta pri kupolnih pečeh in mešalcih 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.6 Livarne 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.7 Površine izlivanja (praznilnice) 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.8 Strojno oblikovanje 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.9 Ročno oblikovanje in oblikovanje jeder 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.10 Tlačni liv 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.8.11 Izdelovanje modelov 500 22 80 Za visoke hale glej 4.6.2
SIST EN 12464-1 : 2004
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
vz m a
(lx)
2.9 Frizerski saloni
2.9.1 Friziranje, nega las 500 19 90
2.10 Izdelovanje nakita, draguljarne
2.10.1 Obdelava žlahtnih kamnov 1500 16 90
Tcp ≥ 4000 K
2.10.2 Izdelava nakita 1000 16 90
2.10.3 Urarska dela (ročno delo) 1500 16 80
2.10.4 Izdelava ur (strojna) 500 19 80
2.11 Pralnice in kemične čistilnice
2.11.1 Sprejem, označevanje in sortiranje 300 25 80
2.11.2 Pranje in kemično čiščenje 300 25 80
2.11.3 Likanje, stiskanje 300 25 80
2.11.4 Kontrola in popravljanje 750 19 80
2.12 Industrija usnja in usnjenih izdelkov
2.12.1 Delo pri kadeh, sodih in jamah 200 25 40
2.12.2 Čiščenje, struganje, otiranje, brušenje, 300 25 80
valjanje usnja (kož)
2.12.3 Sedlarska dela, izdelovanje čevljev, 500 22 80
prešivanje, šivanje, poliranje, oblikovanje,
prirezovanje, izsekavanje
2.12.4 Sortiranje 500 22 90 Tcp ≥ 4000 K
2.12.5 Strojno barvanje usnja 500 22 80
2.12.6 Kontrola kakovosti 1000 19 80
2.12.7 Kontrola barve 1000 16 90
Tcp ≥ 4000 K
2.12.8 Čevljarstvo 500 22 80
2.12.9 Rokavičarstvo 500 22 80

SIST EN 12464-1 : 2004
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
vz m a
(lx)
2.13 Obdelava in predelava kovin
2.13.1 Prosto matrično kovanje 200 25 60
2.13.2 Ugreznjeno kovanje 300 25 60
2.13.3 Varjenje 300 25 60
2.13.4 Groba in srednje fina strojna dela 300 22 60
s toleranco ≥ 0,1 mm
2.13.5 Precizna strojna dela, brušenje 500 19 60
s toleranco < 0,1 mm
2.13.6 Začrtovanje, kontrola 750 19 60
2.13.7 Vlečenje žice in cevi, hladno oblikovanje 300 25 60
2.13.8 200 25 60
Predelava plošč z debelino ≥ 5 mm
2.13.9 Predelava pločevine z debelino < 5 mm 300 22 60
2.13.10 Izdelava orodja, izdelava rezalnih naprav 750 19 60
2.13.11 Montažna dela:
– groba
200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
– srednje fina
300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
– fina
500 22 80 Za visoke hale glej 4.6.2
– precizna
750 19 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.13.12 Galvanizacija 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.13.13 Površinska obdelava in lakiranje 750 25 80
2.13.14 Izdelava orodja, vzorcev in pribora, precizna 1000 19 80
mehanika in mikromehanika
2.14 Papirna industrija
2.14.1 Dela pri holandcih, strojih za mletje, brušenje 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
lesa
2.14.2 Izdelovanje in predelava papirja, stroji za 300 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
papir in valovito lepenko, izdelovanje
kartona
2.14.3 Splošna dela v knjigoveštvu, npr. zgibanje, 500 22 80
sortiranje, lepljenje, rezanje, vtiskovanje
(okrasi), šivanje
SIST EN 12464-1 : 2004
Skl.št. Vrsta prostora, vidne naloge ali dejavnosti Ē UGR R Pripombe
vz m a
(lx)
2.15 Elektrarne
2.15.1 Področja naprav za oskrbo z gorivom 50 – 20 Varnostne barve morajo
biti razpoznavne.
2.15.2 Kotlarne 100 28 40
2.15.3 Strojnice 200 25 80 Za visoke hale glej 4.6.2
2.15.4 Pomožni prostori, npr. črpališča, prostori za 200 25 60
kompenzacijo; stikalne plošče (v stavbah)
2.15.5 Komandni prostori 500 16 80 1. Stikalne plošče so
navadno nameščene
pokončno.
2. Krmiljenje svetlobe je
zaželeno.
3. Za delo na slikovnih
zaslonih glej 4.11.
2.15.6 Stikališča na prostem 20 – 20 Varnostne barve morajo
biti razpoznavne.
2.16 Tiskarne
2.16.1 Prirezovanje, p
...