Light and lighting - Lighting of work places - Part 1: Indoor work places

This document specifies lighting requirements for humans in indoor work places, which meet the needs for visual comfort and performance of people having normal, or corrected to normal ophthalmic (visual) capacity. All usual visual tasks are considered, including Display Screen Equipment (DSE).
This document specifies requirements for lighting solutions for most indoor work places and their associated areas in terms of quantity and quality of illumination. In addition, recommendations are given for good lighting practice including visual and non-visual (non-image forming) lighting needs. This document does not specify lighting requirements with respect to the safety and health of people at work and has not been prepared in the field of application of Article 169 of Treaty on the Functioning of the European Union although the lighting requirements, as specified in this document, usually fulfil safety needs.
NOTE   Lighting requirements with respect to the safety and health of workers at work can be contained in Directives based on Article 169 of Treaty on the Functioning of the European Union, in national legislation of member states implementing these directives or in other national legislation of member states.
This document neither provides specific solutions, nor restricts the designers' freedom from exploring new techniques nor restricts the use of innovative equipment. The illumination can be provided by daylight, electric lighting or a combination of both.
This document is not applicable for the lighting of outdoor work places and underground mining or emergency lighting. For outdoor work places, see EN 12464-2 and for emergency lighting, see EN 1838 and EN 13032-3.

Licht und Beleuchtung - Beleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 1: Arbeitsstätten in Innenräumen

Dieses Dokument legt Beleuchtungsanforderungen für Menschen an Arbeitsplätzen in Innenräumen fest, die den Anforderungen an den Sehkomfort und die Sehleistung von Personen mit normalem oder auf normal korrigiertem Sehvermögen entsprechen. Alle üblichen Sehaufgaben werden berücksichtigt, einschließlich derjenigen am Bildschirm (DSE, en: Display Screen Equipment).
Dieses Dokument legt Anforderungen an Beleuchtungslösungen für die meisten Arbeitsstätten in Innenräumen und deren zugehörigen Flächen in Bezug auf Quantität und Qualität der Beleuchtung fest. Darüber hinaus werden Empfehlungen für eine gute Umsetzung der Beleuchtung gegeben, einschließlich visueller und nichtvisueller Beleuchtungsanforderungen. Dieses Dokument legt keine Beleuchtungsanforderungen in Bezug auf die Sicherheit und Gesundheit der Beschäftigten bei der Arbeit fest und wurde nicht im Anwendungsbereich von Artikel 169 des Vertrags über die Arbeitsweise der Europäischen Union erarbeitet, obwohl die lichttechnischen Anforderungen, wie sie in diesem Dokument festgelegt sind, in der Regel die Anforderungen im Hinblick auf Sicherheit erfüllen.
ANMERKUNG   Beleuchtungsanforderungen in Bezug auf die Sicherheit und Gesundheit der Beschäftigten bei der Arbeit können enthalten sein in Richtlinien, die auf dem Artikel 169 des Vertrags über die Arbeitsweise der Europäischen Union basieren, in nationalen Rechtsvorschriften der Mitgliedstaaten, die diese Richtlinien umsetzen, oder in anderer nationaler Rechtssetzung der Mitgliedstaaten.
Dieses Dokument enthält weder spezifische Lösungen, noch beschränkt sie die Freiheit der Planer, neue Techniken zu erkunden oder innovative Beleuchtungsanlangen einzusetzen. Die Beleuchtung kann durch Tageslicht, elektrische Beleuchtung oder eine Kombination aus beidem erfolgen.
Dieses Dokument gilt nicht für die Beleuchtung von Arbeitsstätten im Freien und im Untertage-Bergbau oder für Notbeleuchtung. Für Arbeitsstätten im Freien siehe EN 12464 2 und für Notbeleuchtung siehe EN 1838 und EN 13032 3.

Lumière et éclairage - Éclairage des lieux de travail - Partie 1: Lieux de travail intérieurs

Le présent document spécifie les exigences d’éclairage vis-à-vis des personnes présentes sur des lieux
de travail intérieurs, qui permettront de satisfaire aux besoins de confort visuel et de performance
visuelle des personnes dont la capacité ophtalmique (visuelle) est normale ou corrigée à la normale.
Toutes les tâches visuelles courantes sont considérées, y compris le travail sur un équipement à écran
de visualisation (Display Screen Equipment, DSE).
Le présent document spécifie les exigences concernant la quantité et la qualité d’éclairage des solutions
d’éclairage pour la plupart des lieux de travail intérieurs et leurs zones associées. Des recommandations
de bonne pratique de l’éclairage sont données en complément, y compris en ce qui concerne les besoins
en éclairage visuel et non visuel (non formateurs d’image). Bien que les exigences en matière
d’éclairage, spécifiées dans le présent document, satisfassent de manière générale aux exigences de
sécurité, le présent document ne comporte pas d’exigences relatives à l’éclairage en rapport avec la
santé et la sécurité des personnes au travail et n’entre pas dans le domaine d’application de l’Article 169
du Traité sur le fonctionnement de l’Union européenne.
NOTE Les exigences en matière d’éclairage relatives à la sécurité et à la santé des travailleurs peuvent être
contenues dans des directives fondées sur l’Article 169 du Traité sur le fonctionnement de l’Union européenne,
dans des législations nationales mettant en oeuvre ces directives ou dans d’autres dispositions réglementaires
nationales des États membres.
Le présent document ne vise pas à fournir des solutions spécifiques, ni à restreindre la liberté
d’innovation dans l’exploration de nouvelles techniques, ni de restreindre l’utilisation d’équipements
innovants. L’éclairage peut être fourni par la lumière de jour, un éclairage électrique ou une
combinaison des deux.
Le présent document ne s’applique pas à l’éclairage des lieux de travail extérieurs et des exploitations
minières souterraines ni à l’éclairage de secours. Pour les lieux de travail extérieurs, voir l’EN 12464-2
et pour l’éclairage de secours, voir l’EN 1838 et l’EN 13032-3.

Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava delovnih mest - 1. del: Notranji delovni prostori

Ta dokument določa zahteve za razsvetljavo za ljudi na delovnih mestih v notranjih prostorih, ki izpolnjujejo potrebe po vidnem udobju in učinkovitosti oseb z (vzpostavljenimi) normalnimi očesnimi (vidnimi) sposobnostmi. Upoštevane so vse običajne vidne naloge, vključno s slikovnimi zasloni (DSE).
Ta dokument z vidika količinske in kakovostne osvetlitve določa zahteve za rešitve razsvetljave večine notranjih delovnih mest in z njimi povezanih območij. Navedena so tudi priporočila dobre prakse za razsvetljavo, vključno s potrebami po vidni in nevidni (ne-slikovni) razsvetljavi. Ta dokument ne določa zahtev za razsvetljavo z vidika varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter ni bil pripravljen za področje uporabe 169. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, čeprav zahteve za razsvetljavo, kot so določene v tem dokumentu, po navadi zadoščajo potrebam po varnosti.
OPOMBA: Zahteve za razsvetljavo z vidika varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu so lahko navedene v direktivah na podlagi 169. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nacionalni zakonodaji držav članic, ki izvajajo te direktive, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav članic.
Ta dokument ne ponuja izrecnih rešitev niti ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih tehnik ali uporabe inovativnih sredstev. Osvetlitev se lahko zagotovi s pomočjo dnevne svetlobe ali električne razsvetljave ali s kombinacijo obeh.
Ta dokument ni namenjen za razsvetljavo delovnih mest na prostem in za področje rudarstva ali za zasilno razsvetljavo. Za razsvetljavo delovnih mest na prostem glej EN 12464-2, za zasilno razsvetljavo pa EN 1838 in EN 13032-3.

General Information

Status
Published
Public Enquiry End Date
29-Sep-2019
Publication Date
28-Oct-2021
Current Stage
6100 - Translation of adopted SIST standards (Adopted Project)
Start Date
06-Sep-2023
Due Date
04-Sep-2024
Completion Date
24-Jun-2025

Relations

Standard
SIST EN 12464-1:2021
English language
117 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard – translation
SIST EN 12464-1:2021
Slovenian language
109 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (Sample)


SLOVENSKI STANDARD
01-december-2021
Nadomešča:
SIST EN 12464-1:2011
Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava delovnih mest - 1. del: Notranji delovni
prostori
Light and lighting - Lighting of work places - Part 1: Indoor work places
Licht und Beleuchtung - Beleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 1: Arbeitsstätten in
Innenräumen
Lumière et éclairage - Éclairage des lieux de travail - Partie 1: Lieux de travail intérieurs
Ta slovenski standard je istoveten z: EN 12464-1:2021
ICS:
91.160.10 Notranja razsvetljava Interior lighting
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

EN 12464-1
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
August 2021
EUROPÄISCHE NORM
ICS 91.160.10 Supersedes EN 12464-1:2011
English Version
Light and lighting - Lighting of work places - Part 1: Indoor
work places
Lumière et éclairage - Éclairage des lieux de travail - Licht und Beleuchtung - Beleuchtung von
Partie 1 : Lieux de travail intérieurs Arbeitsstätten - Teil 1: Arbeitsstätten in Innenräumen
This European Standard was approved by CEN on 9 May 2021.

CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this
European Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references
concerning such national standards may be obtained on application to the CEN-CENELEC Management Centre or to any CEN
member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by
translation under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN-CENELEC Management
Centre has the same status as the official versions.

CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia,
Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway,
Poland, Portugal, Republic of North Macedonia, Romania, Serbia, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey and
United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION

EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG

CEN-CENELEC Management Centre: Rue de la Science 23, B-1040 Brussels
© 2021 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved Ref. No. EN 12464-1:2021 E
worldwide for CEN national Members.

Contents Page
European foreword . 5
Introduction . 7
1 Scope . 8
2 Normative references . 8
3 Terms and definitions . 9
4 Symbols and abbreviations . 9
5 Lighting design criteria . 10
5.1 Luminous environment . 10
5.2 Luminance distribution . 11
5.2.1 General . 11
5.2.2 Reflectance of surfaces . 12
5.2.3 llluminance on surfaces . 12
5.3 Illuminance . 12
5.3.1 General . 12
5.3.2 Scale of illuminance . 12
5.3.3 Illuminances on the task area or activity area . 13
5.3.4 Illuminance on the immediate surrounding area . 14
5.3.5 Illuminance on the background area . 15
5.3.6 Illuminance uniformity . 15
5.4 Illuminance grid . 16
5.5 Glare . 18
5.5.1 General . 18
5.5.2 Limiting luminaire luminance . 19
5.5.3 Discomfort glare . 20
5.5.4 Veiling reflections and reflected glare . 22
5.6 Lighting in the interior space . 22
5.6.1 General . 22
5.6.2 Cylindrical illuminance requirement in the activity space . 22
5.6.3 Modelling . 22
5.6.4 Directional lighting of visual tasks . 23
5.7 Colour aspects . 23
5.7.1 General . 23
5.7.2 Colour appearance of the light . 23
5.7.3 Colour rendering . 24
5.8 Flicker and stroboscopic effects . 24
5.8.1 General . 24
5.8.2 Flicker. 24
5.8.3 Stroboscopic effect . 25
5.9 Lighting of work stations with Display Screen Equipment (DSE) . 25
5.9.1 General . 25
5.9.2 Luminaire luminance limits with downward flux . 25
6 Lighting design considerations . 26
6.1 General . 26
6.2 Illuminance requirements and recommendations . 27
6.2.1 General . 27
6.2.2 Lighting of the task area or activity area and its immediate surrounding area (see
5.3) . 27
6.2.3 Lighting of the space . 27
6.2.4 Adjustability of the lighting system . 28
6.3 Maintenance factor . 28
6.4 Energy efficiency requirements . 29
6.5 Additional benefits of daylight . 29
6.6 Variability of light . 30
6.7 Room brightness . 30
7 Schedule of specific lighting requirements . 30
7.1 Composition of the tables . 30
7.2 Schedule of task and activity areas . 31
7.3 Lighting requirements for task areas, activity areas, room and space brightness . 33
8 Verification procedures . 91
8.1 General . 91
8.2 Illuminances . 91
8.3 Unified Glare Rating . 91
8.4 Colour rendering and colour appearance . 91
8.5 Luminaire luminance . 91
8.6 Maintenance schedule . 91
Annex A (informative) Recommended practice regarding implementation of UGR tabular
method for ‘non-standard’ situations . 92
A.1 General . 92
A.2 Recommended Practices . 92
A.2.1 Deviating luminaire sizes . 92
A.2.2 Irregular area shapes . 92

A.2.3 Irregular luminaire placement patterns . 92
A.2.4 Deviating room reflectances . 92
A.2.5 Multiple luminaire types . 93
A.2.6 Luminaires with (only) up-lighting or luminous ceilings . 93
A.2.7 Room dimensions smaller or larger than the tabular values . 93
Annex B (informative) Additional information on visual and non-visual (non-image
forming) effects of light . 94
B.1 General . 94
B.2 Perceived room brightness . 94
B.3 Alternative parameters . 94
B.3.1 General . 94
B.3.2 Mean ambient illuminance, Ē (Govén et al.)[1] . 94
amb
B.3.3 Mean room surface luminous exitance, M (Cuttle)[2] . 95
rs
B.3.4 Visual lightness and interest - 40 degree band luminance (Loe et al.)[3] . 95
B.4 Adaptation luminance within the normal visual field . 96
B.5 The influence of spectral power distribution on non-image forming effects . 96
B.6 Varying lighting conditions . 96
B.7 Daylight provision . 97
Annex C (informative) Lighting design considerations - Examples . 98
C.1 Example for offices . 98
C.2 Example for industry machine workshop . 99
C.3 Example for industrial machine workshop with inspection area . 101
C.4 Example for electronics industry . 102
Annex D (informative) Transportation areas – Railway installations . 104
D.1 Platform edge . 104
D.2 Limitation of glare for train drivers . 104
D.3 Maintenance sheds . 104
D.4 Circulation areas . 104
Annex E (informative) A–deviations. 105
Bibliography . 106
Index . 109

European foreword
This document (EN 12464-1:2021) has been prepared by Technical Committee CEN/TC 169 “Light and
lighting”, the secretariat of which is held by DIN.
This European Standard shall be given the status of a national standard, either by publication of an
identical text or by endorsement, at the latest by February 2022, and conflicting national standards
shall be withdrawn at the latest by February 2022.
Attention is drawn to the possibility that some of the elements of this document may be the subject of
patent rights. CEN shall not be held responsible for identifying any or all such patent rights.
This document supersedes EN 12464-1:2011.
The original standard EN 12464-1:2002 was already further developed in its first revision
EN 12464-1:2011. It specifies the requirements for good lighting solutions rather than giving design
guidelines. With the experience of applying the standard next steps are taken in the development of this
new edition and human and user needs are given broader acknowledgement. Lighting requirements for
task areas to fulfil visual tasks are given a close relation to the space in which they are carried out.
Technologically LED has taken over as the main light source from previous technologies. The main
changes with respect to the previous edition are:
— The recommendations given in the tables in Clause 7 take user needs more into account than in the
past. Thus, the requirements for necessary illuminance according to Clause 7 are more
differentiated.
— The impact of visual and non-visual (non-image forming) effects of light on people's performance
and well-being are elaborated in the new informative Annex B.
— Requirements for walls, ceilings and cylindrical illuminances are moved from the main text to the
tables in Clause 7 for increased visibility and usability.
— A new chapter on design considerations (Clause 6) gives advice on how to apply the requirements
when designing lighting for visual tasks and activities within a space.
— Relation between task area and its immediate surround and the background area is more detailed
(5.3.3, 5.3.4, 5.3.5).
— Glare requirements have been clarified for improved usability including clarification for shielding
in 5.5 and recommended practices for UGR in non-standard situations has been added in a new
informative Annex A.
— Flicker and stroboscopic effect is updated (5.8).
— A new informative Annex C is introduced including examples on how to derive the requirements in
different applications (office/industry) for designing lighting.
— A new informative Annex D is introduced to provide additional information on the specific
requirements for railway installations that are given in Table 61.
Any feedback and questions on this document should be directed to the users’ national standards body.
A complete listing of these bodies can be found on the CEN website.
According to the CEN-CENELEC Internal Regulations, the national standards organisations of the
following countries are bound to implement this European Standard: Austria, Belgium, Bulgaria,
Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland,
Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Republic of
North Macedonia, Romania, Serbia, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey and the
United Kingdom.
Introduction
Adequate and appropriate lighting enables people to perform visual tasks efficiently and accurately
including tasks performed over a prolonged time period or of a repetitive nature. The degree of
visibility and comfort required in a wide range of work places is governed by the type and duration of
the activity. The lighting also affects circadian rhythms and mood as well as improving our performance
and well-being.
The final designed, installed and operated lighting system should provide efficient and effective good
quality lighting for the user needs tailored to their visual capacity, e.g. elderly users in workplaces.
It is important that all clauses of this document are followed although the target values for lighting
criteria and specific requirements, depending of each type of task/activity, are tabulated in the schedule
of lighting requirements (see Clause 7).
This document reflects the generally recognized best practice.
1 Scope
This document specifies lighting requirements for humans in indoor work places, which meet the needs
for visual comfort and performance of people having normal, or corrected to normal ophthalmic
(visual) capacity. All usual visual tasks are considered, including Display Screen Equipment (DSE).
This document specifies requirements for lighting solutions for most indoor work places and their
associated areas in terms of quantity and quality of illumination. In addition, recommendations are
given for good lighting practice including visual and non-visual (non-image forming) lighting needs.
This document does not specify lighting requirements with respect to the safety and health of people at
work and has not been prepared in the field of application of Article 169 of Treaty on the Functioning of
the European Union although the lighting requirements, as specified in this document, usually fulfil
safety needs.
NOTE Lighting requirements with respect to the safety and health of workers at work can be contained in
Directives based on Article 169 of Treaty on the Functioning of the European Union, in national legislation of
member states implementing these directives or in other national legislation of member states.
This document neither provides specific solutions, nor restricts the designers' freedom from exploring
new techniques nor restricts the use of innovative equipment. The illumination can be provided by
daylight, electric lighting or a combination of both.
This document is not applicable for the lighting of outdoor work places and underground mining or
emergency lighting. For outdoor work places, see EN 12464-2 and for emergency lighting, see EN 1838
and EN 13032-3.
2 Normative references
The following documents are referred to in the text in such a way that some or all of their content
constitutes requirements of this document. For dated references, only the edition cited applies. For
undated references, the latest edition of the referenced document (including any amendments) applies.
EN 12193, Light and lighting — Sports lighting
EN 12665, Light and lighting — Basic terms and criteria for specifying lighting requirements
EN 17037:2018, Daylight in buildings
EN 60601-2-41:2009, Medical electrical equipment — Part 2-41: Particular requirements for basic
safety and essential performance of surgical luminaires and luminaires for diagnosis
EN ISO 9680, Dentistry — Operating lights (ISO 9680)
ISO 3864-1, Graphical symbols — Safety colours and safety signs — Part 1: Design principles for safety
signs and safety markings
ISO/CIE TS 22012, Light and lighting — Maintenance factor determination — Way of working

As impacted by EN 60601-2-41:2009/A11:2011 and EN 60601-2-41:2009/A1:2015.
3 Terms and definitions
For the purposes of this document, the terms and definitions given in EN 12665, EN 17037 and the
following apply.
ISO and IEC maintain terminological databases for use in standardization at the following addresses:
• IEC Electropedia: available at https://www.electropedia.org/
• ISO Online browsing platform: available at https://www.iso.org/obp
3.1
activity area
area which contains one or more visual tasks
Note 1 to entry: Visual tasks can be different in type and/or position.
Note 2 to entry: A room can contain one or more activity areas.
Note 3 to entry: The spatial orientation needs to be specified by the designer.
Note 4 to entry: An activity area is not to be considered as aggregation of a number of distinct task areas across
a larger area.
3.2
modelling
effect of directional lighting to reveal the depth, shape and texture of an object or person
[SOURCE: CIE S 017:2020, 17-29-170]
4 Symbols and abbreviations
Ē
maintained illuminance on walls 5.2.3
m,wall
Ē maintained illuminance on ceiling 5.2.3
m,ceiling
U
illuminance uniformity 5.2.3
o
Ē 5.3.3
maintained illuminance
m
α shielding angle 5.5.2
γ vertical photometric angle 5.5.2
DGP Daylight Glare Probability 5.5.3.1
R CIE Unified Glare Rating (UGR) 5.5.3.2
UG
R R limit value 5.5.3.2
UGL UG
Ē 5.6.2
average cylindrical illuminance
z
Ē maintained average cylindrical 5.6.2
m,z
illuminance
According to EN 12655, Ēm is the value below which the average illuminance on a specified area shall not fall.
approximation of the average of the four main directions
T correlated colour temperature 5.7.2
cp
R colour rendering index 5.7.3
a
R special colour rendering index 5.7.3
i
TLA temporal light artefacts 5.8.1
LM
IEC short-term light 5.8.2
P
st
modulation/flicker indicator
SVM Stroboscopic Visibility Measure 5.8.3
Ē average illuminance 5.8.3
DSE Display Screen Equipment 5.9
L luminance 5.9.2
f maintenance factor 6.3
m
Ē initial illuminance 6.3
i
LENI lighting energy numeric indicator 6.4
5 Lighting design criteria
5.1 Luminous environment
For good lighting practice it is essential that as well as the required illuminances, additional qualitative
and quantitative needs are satisfied.
Lighting requirements are determined by the satisfaction of three basic human needs:
— visual comfort, where the workers have a feeling of well-being; in an indirect way this also
contributes to a higher productivity level and a higher quality of work;
— visual performance, where the workers are able to perform their visual tasks, even under difficult
circumstances and during longer periods;
— safety.
The main criteria determining the luminous environment with respect to electric lighting and
daylighting are:
— luminance distribution;
— illuminance;
— glare;
— directionality of light, lighting in the interior space;
— colour rendering and colour appearance of the light;
— flicker;
— variability of light (levels and colour of light).
These criteria are further detailed in Clause 5 and 6, requirements and recommendations are given in
Clause 7.
NOTE In addition to the lighting there are other visual ergonomic parameters which influence visual
performance, such as:
— the intrinsic task properties (size, shape, position, colour and reflectance properties of detail and
background),
— ophthalmic capacity of the person (visual acuity, depth perception, colour perception) (see CIE 227),
— for the visually impaired, for example those who are sensitive to glare, have visual field defects,
adaptation and decreased contrast and colour vision where dimming, protection against glare and
colour rendering are especially important factors to consider, see CIE 227.
5.2 Luminance distribution
5.2.1 General
The luminance distribution in the visual field controls the adaptation level of the eyes which affects task
visibility.
A well balanced adaptation luminance is needed to increase:
— visual acuity (sharpness of vision);
— contrast sensitivity (discrimination of small relative luminance differences);
— efficiency of the ocular functions (such as accommodation, convergence, pupillary contraction, eye
movements, etc.).
The luminance distribution in the visual field also affects visual comfort. The following should be
avoided for the reasons given:
— too high luminances and luminance contrasts which can give rise to glare;
— too high luminance variation which will cause fatigue because of constant re-adaptation of the eyes;
— too low luminances and too low luminance contrasts which result in a dull and non-stimulating
working environment.
To create a well-balanced luminance distribution the luminances of all surfaces shall be taken into
consideration. They are determined by the reflectance of and the illuminance on the surfaces. To avoid
gloom and to raise adaptation levels and comfort of people in buildings, it is highly desirable to have
bright interior surfaces. Room brightness is considered by specifying illuminances on walls and ceiling
(see Clause 7) and by recommending reflectances. Annex B provides further details of possible
measures.
Although luminance requirements would be a representative way of describing the visual environment,
this document lists illuminance requirements as luminance requirements are more complex due to
their dependence on exact material characteristics and viewing positions.
The lighting designer shall consider and select appropriate reflectance (5.2.2) and illuminance
requirements for the interior surfaces (5.2.3) based on the guidance below.
5.2.2 Reflectance of surfaces
High surface reflectances contribute to energy savings and can lead to better visual comfort. For choice
of materials, the following ranges of reflectances are recommended:
— ceiling: 0,7 to 0,9;
— walls: 0,5 to 0,8;
— floor: 0,2 to 0,6.
The reflectance of major objects (like furniture, machinery, etc.) should be in the range of 0,2 to 0,7.
NOTE Clear interior glass has a typical reflectance of 0,1.
In design calculations, surface reflectances should be defined as close to the real surfaces as possible
taking into account the variation in reflectance across the surface.
5.2.3 llluminance on surfaces
Illuminances on walls and ceilings together with surface reflectances (see 5.2.2) contribute to
luminances and are indicators for perceived room brightness.
Clause 7 provides minimum requirements for the maintained illuminance on walls (Ē ) and ceiling
m,wall
(Ē ) depending on the tasks and/or activities being performed in the space. Uniformity for walls
m,ceiling
and ceiling shall be U ≥ 0,10 (see 5.3.6).
o
NOTE Additional guidance can be found in Clause 6.
5.3 Illuminance
5.3.1 General
Areas to be lit are task and activity areas, the immediate surrounding area and background area, walls,
ceiling and objects in the space.
The illuminance and its distribution on the task area and on its immediate surrounding area have a
great impact on how quickly, safely and comfortably a person perceives and carries out the visual task.
All values of illuminances given in this document are maintained illuminances specified to fulfil visual
comfort and performance needs.
Designing for higher illuminances allows enough capacity for applying context modifiers (see Table 1
and Table 2) and controls. Higher illuminances shall be used when relevant, e.g. only parts of the day.
For calculation and measurement of illuminance averages and uniformities the grid specification in 5.4
shall be used.
5.3.2 Scale of illuminance
To give a perceptual difference the recommended steps of illuminance (in lx) are according to
EN 12665:
5 - 7,5 - 10 - 15 - 20 - 30 - 50 - 75 - 100 - 150 - 200 - 300 - 500 - 750 - 1 000 - 1 500 - 2 000 - 3 000 -
5 000 - 7 500 - 10 000
5.3.3 Illuminances on the task area or activity area
The maintained illuminance value shall at least meet the requirement as given in Clause 7 (Ē ,
m
required) and shall be used for normal visual conditions taking into account the following factors:
— psycho-physiological aspects such as visual comfort and well-being;
— requirements for visual tasks;
— visual ergonomics;
— practical experience;
— contribution to functional safety;
— economy.
The values given in Clause 7 are maintained illuminances over the task area or activity area on the
reference surface which can be horizontal, vertical or inclined.
However, it is recommended to increase the maintained illuminance (by one or two steps in the scale of
illuminances (see 5.3.2)), depending on the context modifiers given in Table 1 if the assumptions differ
from the normal visual conditions.
As an example an increase of one step is recommended if one or two of the conditions listed in Table 1
apply and an increase of two steps is recommended if more than two of these conditions apply. For
examples see Annex C.
A modified value which considers common context modifiers is given in Clause 7 (Ē , modified). This
m
modified value shall not be seen as an upper limit.
Table 1 — Context modifiers for increase of maintained illuminance
visual work is critical;
errors are costly to rectify;
accuracy, higher productivity or increased concentration is of great importance;
task details are of unusually small size or low contrast;
the task is undertaken for an unusually long time;
the task area or activity area has a low daylight provision;
the visual capacity of the worker is below normal.
NOTE 1 Retinal illuminance declines with age due to reduced pupil size and increased spectral absorption of
the crystalline lens. It is reasonable for lighting practitioners to increase task illuminance to help older people
compensate for the age-related losses in retinal illuminance. More information can be found in CIE 227:2017.
NOTE 2 Daylight provision is considered in 6.5.
The required Ē in 7.3 is a minimum value for normal working conditions.
m
Decreasing illuminance by one step may be considered when conditions from Table 2 apply.
Table 2 — Context modifiers for decrease of required maintained illuminance
task details are of an unusually large size or high contrast;
the task is undertaken for an unusually short time.
Using dimming will accommodate for possible future change in working conditions.
NOTE 3 For visually impaired people special requirements can be necessary with regard to illuminances and
contrasts.
The size and position of the task or the activity area shall be stated and documented, see Figure 1.
For work stations where the size and/or location of the task area or activity area(s) is/are unknown,
either:
— the whole area is treated as the task area; or
— the whole area is uniformly (U ≥ 0,40) lit to an illuminance level specified by the designer; if the
o
task area becomes known, the lighting scheme shall be re-designed to provide the required or
modified illuminances.
If the type of the task is not known the designer has to make assumptions about the likely tasks and
state task requirements.
If the whole area is lit to a given illuminance value then it is recommended that the lighting is controlled
in appropriate zones.
When multiple tasks take place in the area, requirements for all these tasks shall be complied with.
This applies also to an activity area.
5.3.4 Illuminance on the immediate surrounding area
Large spatial variations in illuminance around the task area or activity area can lead to visual stress and
discomfort.
The illuminance of the immediate surrounding area shall be related to the illuminance of the task area
or activity area and should provide a well-balanced luminance distribution in the visual field. The
immediate surrounding area should be a band with a width of at least 0,5 m around the task area within
the visual field.
The illuminance of the immediate surrounding area may be lower than the illuminance on the task area
but shall be not less than the values given in Table 3.
In addition to the illuminance on the task and activity area the lighting shall provide adequate
adaptation luminance in accordance with 5.2.
The size and position of the immediate surrounding area shall be stated and documented.
Table 3 — Relationship of illuminances on immediate surrounding to the illuminance on the
task area or activity area
Illuminance on the task area Illuminance on immediate
or activity area surrounding areas
Ē lx
m
lx
≥ 750 500
500 300
300 200
200 150
≤ 150 equal to task area
Figure 1 illustrates the minimum dimension of immediate surrounding area in relation to task area.
5.3.5 Illuminance on the background area
In indoor work places, particularly those devoid of daylight, a large area outside the immediate
surrounding area needs to be illuminated. The background area is a horizontal area on floor level. It is
adjacent to the immediate surrounding area within the limits of space and shall be illuminated with a
maintained illuminance of 1/3 of the value of the immediate surrounding area. For larger rooms the
band shall be at least 3 m wide.
The size and position of the background area shall be stated and documented.
Figure 1 illustrates the minimum dimension of background area in relation to task and immediate
surrounding area.
Key
task area or activity area (not true to scale) in a specified size and position (see 5.3.3)

immediate surrounding area (band with a width of at least 0,5 m around the task area or activity area

within the visual field)
background area (band with a width of at least 3 m adjacent to the immediate surrounding area or up to

the limits of the space for smaller rooms) horizontal on floor level
Figure 1 — Minimum dimensions of immediate surrounding area and background area in
relation to task and activity area (figure is not true to scale)
5.3.6 Illuminance uniformity
In the task area or activity area, the illuminance uniformity (U ) shall be not less than the minimum
o
uniformity values given in the tables in 7.3.
Uniformity in the immediate surrounding area shall be U ≥ 0,40.
o
On the background area, the walls and the ceiling the uniformity shall be U ≥ 0,10.
o
These uniformity levels shall only be applied with electric lighting.
Illuminance uniformity levels when daylight is available are not applicable because light intensity and
distribution changes continuously due to weather conditions and outdoor context. Additional benefits
of daylight can compensate for the lack of uniformity. More information can be found in 6.5 and B.7.
5.4 Illuminance grid
Grid systems shall be created to indicate the points at which the illuminance values are calculated and
verified for the task and activity area(s), immediate surrounding area(s) and background area(s).
Grid cells approximating to a square are preferred, the ratio of length to width of a grid cell shall be kept
between 0,5 and 2 (see also EN 12193 and EN 12464-2). The maximum grid size shall be:
log ()d
p 0,2 ×5 (1)
where
p ≤ 10 m
d is the longer dimension of the calculation area (m), however if the ratio of the longer to the
shorter side is 2 or more then d becomes the shorter dimension of the area, and
p is the maximum grid cell size (m).
The number of points in the relevant dimension is given by the nearest whole number of d/p.
The resulting spacing between the grid points is used to calculate the nearest whole number of grid
points in the other dimension. This will give a ratio of length to width of a grid cell close to 1.
NOTE 1 Formula (1) (coming from CIE x005-1992) has been derived under the assumption that p is
proportional to log(d), where:
p = 0,2 m for d = 1 m;
p = 1 m for d = 10 m;
p = 5 m for d = 100 m.
The illuminance values are calculated and measured at the centre point of grid rectangles. A typical grid
is shown in Figure 2.
=
Key
a dimension of the longer side of the calculation area/verification area
b dimension of the shorter side of the calculation area/verification area
x number of points along the longer side
y number of points along the shorter side
Figure 2 — Typical grid
To avoid high impact on uniformity from calculation points near the wall, a band next to the wall can be
excluded from the calculation except when the task area is in or extends into this border area. The
width of this band is specified as 15 % of the smallest dimension of the area under consideration or
0,5 m, whichever of the two is smaller.
The grid cell size as function of calculation/measurement area dimension is shown in Figure 3.
Key
d longer dimension of the calculation area (m), however if the ratio of the longer to the shorter side is 2 or
more then d becomes the shorter dimension of the area
p maximum grid cell size (m)
n number of points in relevant dimension
Figure 3 — Grid cell size as function of calculation/measurement area dimension
An appropriate grid size shall be applied to walls and ceiling and a band of 0,5 m may be applied also.
The grid point spacing should not coincide with the luminaire spacing.
NOTE 2 A separate grid for the calculation of daylight provision is specified in Annex B to EN 17037:2018. This
grid is not applicable for electric lighting.
5.5 Glare
5.5.1 General
Glare is the unpleasant sensation produced by bright areas within the visual field, such as lit surfaces,
parts of the luminaires, windows and/or roof lights. Glare shall be limited to avoid errors, fatigue and
accidents. Gl
...


SIST EN 12464-1
SL O V EN S K I
S T ANDAR D  december 2021
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest – 1. del: Notranji
delovni prostori
Light and lighting – Lighting of work places – Part 1: Indoor work places

Licht und Beleuchtung – Beleuchtung von Arbeitsstätten – Teil 1: Arbeitsstätten in
Innenräumen
Lumière et éclairage – Éclairage des lieux de travail – Partie 1: Lieux de travail
intérieurs
Referenčna oznaka
ICS 91.160.10 SIST EN 12464-1:2021 (sl)

Nadaljevanje na straneh II do III in od 1 do 107

2025-07. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega dokumenta ni dovoljeno.

SIST EN 12464-1 : 2021
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12464-1 (sl), Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest – 1. del: Notranji
delovni prostori, 2021, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN
12464-1 (en), Light and lighting – Lighting of work places – Part 1: Indoor work, 2021.

Ta standard nadomešča SIST EN 12464-1:2011.

NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12464-1:2021 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava v gradbeništvu.

Slovenski standard SIST EN 12464-1:2021 je prevod evropskega standarda EN 12464-1:2021. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirnik standarda v
angleškem jeziku.
Slovensko izdajo standarda je 21. oktobra 2021 odobril tehnični odbor SIST/TC STV Steklo, svetloba in
razsvetljava v gradbeništvu.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI

S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 12193 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava športnih objektov

SIST EN 12665:2018 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za specifikacijo zahtev
za razsvetljavo
SIST EN 17037 Dnevna svetloba v stavbah

SIST EN 60601-2-41:2010 Medicinska električna oprema – 2-41. del: Posebne zahteve za osnovno
varnost in bistvene lastnosti kirurških in diagnostičnih svetilk (IEC 60601-
2-41:2009)
SIST EN ISO 9680 Zobozdravstvo – Operacijska razsvetljava (ISO 9680)

SIST ISO 3864-1 Grafični simboli – Varnostne barve in varnostni znaki – 1. del: Načela
načrtovanja varnostnih znakov in varnostnih oznak

OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 12464-1:2021
PREDHODNA IZDAJA
– SIST EN 12464-1:2011, Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 1. del:
Notranji delovni prostori
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standard uporablja izraz "evropski standard", v SIST EN 12464-1:2021
to pomeni "slovenski standard".

II
SIST EN 12464-1 : 2021
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 12464-1:2021 in je objavljen z dovoljenjem

CEN-CENELEC
Upravni center
Rue de la Science 23
B-1040 Bruselj
This national document is identical with EN 12464-1:2021 and is published with the permission of

CEN-CENELEC
Management Centre
Rue de la Science 23
B-1040 Bruxelles
III
SIST EN 12464-1 : 2021
(prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD   EN 12464-1

EUROPEAN STANDARD
avgust 2021
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM
ICS 91.160.10           Nadomešča EN 12464-1:2011

Slovenska izdaja
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest –
1. del: Notranji delovni prostori

Light and lighting – Lighting of work Lumière et éclairage – Éclairage Licht und Beleuchtung –
places – Part 1: Indoor work places des lieux de travail – Partie 1: Lieux Beleuchtung von Arbeitsstätten –
de travail intérieurs Teil 1: Arbeitsstätten in
Innenräumen
Ta evropski standard je CEN sprejel 9. maja 2021.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranja pravila CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi ta
evropski standard dobi status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Seznami
najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki se na zahtevo lahko dobijo
pri Upravnem centru CEN-CENELEC ali kateremkoli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru CEN-
CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Republike Severna
Makedonija, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in Združenega
kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Upravni center CEN-CENELEC: Rue dela Science 23, B-1040 Bruselj

© 2021 CEN Vse pravice do izkoriščanja v kakršnikoli obliki in na kakršenk Ref. oznaka EN 12464-1 : 2021 E
način imajo nacionalni člani CEN.

SIST EN 12464-1 : 2021
Evropski predgovor . 5
Uvod  . 6
1 Področje uporabe . 7
2 Zveze s standardi . 7
3 Izrazi in definicije . 7
4 Simboli in okrajšave . 8
5 Merila za načrtovanje razsvetljave . 9
5.1 Svetlobno okolje . 9
5.2 Porazdelitev svetlosti . 9
5.2.1 Splošno . 9
5.2.2 Odsevnost površin . 10
5.2.3 Osvetljenost površin . 10
5.3 Osvetljenost . 10
5.3.1 Splošno . 10
5.3.2 Lestvica osvetljenosti . 11
5.3.3 Osvetljenosti delovne površine ali delokroga . 11
5.3.4 Osvetljenost neposredne okolice . 12
5.3.5 Osvetljenost ozadja . 13
5.4 Mreža za izračun osvetljenosti. 14
5.5 Bleščanje . 16
5.5.1 Splošno . 16
5.5.2 Omejevanje svetlosti svetilk . 17
5.5.3 Neugodno bleščanje . 18
5.5.4 Zastirajoče in odsevno bleščanje . 19
5.6 Razsvetljava v notranjih prostorih . 19
5.6.1 Splošno'' . 19
5.6.2 Zahteve za cilindrično osvetljenost v delovnem prostoru . 19
5.6.3 Modeliranje . 20
5.6.4 Usmerjena razsvetljava vidnih nalog . 20
5.7 Barvni vidiki . 20
5.7.1 Splošno . 20
5.7.2 Barva svetlobe kot take . 21
5.7.3 Barvni videz . 21
5.8 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski pojav . 21
5.8.1 Splošno . 21
5.8.2 Migotanje (fliker) . 22
5.8.3 Stroboskopski pojav . 22
5.9 Razsvetljava delovnih mest s slikovnimi zasloni (DSE) . 22
5.9.1 Splošno . 22
5.9.2 Mejne vrednosti svetlosti svetilk, ki sevajo navzdol . 22
SIST EN 12464-1 : 2021
6 Merila za načrtovanje razsvetljave . 23
6.1 Splošno . 23
6.2 Zahteve in priporočila za osvetljenost . 24
6.2.1 Splošno . 24
6.2.2 Razsvetljava delovne površine ali delokroga in neposredne okolice (glej točko 5.3) . 24
6.2.3 Razsvetljava prostora . 24
6.2.4 Prilagodljivost sistema razsvetljave . 25
6.3 Faktor vzdrževanja . 25
6.4 Zahteve za energetsko učinkovitost . 26
6.5 Dodatne prednosti dnevne svetlobe . 26
6.6 Spremenljivost svetlobe . 26
6.7 Svetlobni vtis prostora . 27
7 Pregled posebnih zahtev za razsvetljavo . 27
7.1 Sestava in pojasnila k preglednicam . 27
7.2 Seznam delovnih površin in delokrogov . 28
8 Postopki preverjanja . 82
8.1 Splošno . 82
8.2 Osvetljenost . 82
8.3 Vrednosti poenotenega indeksa bleščanja . 82
8.4 Barvni videz in barva svetlobe . 82
8.5 Svetlost svetilk . 82
8.6 Načrt vzdrževanja . 82
Dodatek A (informativni) Priporočena praksa pri izvajanju metode preglednic
UGR za "nestandardne" situacije . 83
A.1 Splošno . 83
A.2 Priporočene prakse . 83
A.2.1 Odstopanje pri velikosti svetilk . 83
A.2.2 Nepravilne oblike površin . 83
A.2.3 Nepravilni vzorci postavitve svetilk . 83
A.2.4 Odstopajoči faktorji odsevanosti v prostoru . 83
A.2.5 Različni tipi svetilk . 84
A.2.6 Svetilke z osvetlitvijo (samo) navzgor ali svetlobni stropi . 84
A.2.7 Dimenzije prostora, manjše ali večje od vrednosti v preglednici. 84
Dodatek B (informativni) Dodatne informacije o slikovnih in ne-slikovnih (brez
oblikovanja slike) učinkih svetlobe . 85
B.1 Splošno . 85
B.2 Zaznani svetlobni vtis prostora . 85
B.3 Alternativni parametri . 85
B.3.1 Splošno. 85
B.3.2 Srednja osvetljenost okolice, Ē (Govén et al.)[1] . 85
avzb
SIST EN 12464-1 : 2021
B.3.3 Povprečna svetlobna izsevnost površine prostora M (Cuttle)[2] . 86
rs
B.3.4 Vizualna svetlost in zanimivost – svetlost v pasu 40 stopinj (Loe et al.)[3] . 86
B.4 Adaptacijska svetlost v normalnem vidnem polju. 87
B.5 Vpliv spektralne porazdelitve (moči) na ne-slikovne učinke . 87
B.6 Različni pogoji razsvetljave . 87
B.7 Zagotavljanje dnevne svetlobe . 88
Dodatek C (informativni) Premisleki pri načrtovanju razsvetljave – Primeri . 89
C.2 Primer za industrijsko strojno delavnico . 90
C.3 Primer za industrijsko strojno delavnico z območjem za kontrole . 92
C.4 Primer za elektronsko industrijo . 93
Dodatek D (informativni) Območja prometa – Železniški objekti . 94
D.1 Rob perona . 94
D.2 Omejitev bleščanja za strojevodje . 94
D.3 Vzdrževalne hale . 94
D.4 Prometne površine . 94
Dodatek E (informativni) A-deviacije . 95
Literatura . 96
Kazalo . 98

SIST EN 12464-1 : 2021
Evropski predgovor
Ta dokument (EN 12464-1:2021) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava,
katerega sekretariat vodi DIN.

Ta evropski standard mora pridobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje februarja 2022, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba razveljaviti
najpozneje februarja 2022.
Opozoriti je treba, da so nekateri elementi tega dokumenta lahko predmet patentnih pravic. CEN ne
prevzema odgovornosti za identifikacijo nekaterih ali vseh takih patentnih pravic.

Ta dokument nadomešča EN 12464-1:2011.

Prvotni standard EN 12464-1:2002 je bil posodobljen že s prvo revizijo EN 12464-1:2011. Določa
zahteve za dobre rešitve razsvetljave in ne podaja smernic za načrtovanje. Z izkušnjami pri uporabi
standarda so bili narejeni naslednji koraki pri razvoju te nove izdaje, pri čemer so bile bolj upoštevane
potrebe posameznikov in uporabnikov. Standard je tesno povezal te zahteve z mestom ali prostorom, v
katerem se izvajajo. Tehnološko je vlogo glavnega svetlobnega vira od prejšnjih tehnologij prevzela
tehnologija LED. Glavne spremembe s primerjavi s predhodno različico so:

– priporočila v preglednicah pod točko 7 bolj kot v preteklosti upoštevajo potrebe uporabnikov. Tako
se zahteve glede potrebne osvetljenosti v skladu s točko 7 bolj razlikujejo;

– vpliv vidnih in nevidnih (ne-slikovnih) učinkov svetlobe na učinkovitost in počutje posameznikov je
podrobneje razdelan v novem informativnem dodatku B;

– zahteve za osvetljenosti sten in stropa ter cilindrično osvetljenost so zaradi večje preglednosti in
uporabnosti premaknjene iz glavnega besedila v preglednice pod točko 7;

– novo poglavje o načrtovanju (točka 6) vsebuje nasvete, kako uporabiti zahteve pri načrtovanju
razsvetljave za vidne naloge in dejavnosti v prostoru;

– razmerje med delovno površino in njeno neposredno okolico ter površino ozadja je opisano
podrobneje (5.3.3, 5.3.4, 5.3.5);

– zahteve glede bleščanja so dodatno pojasnjene za boljšo uporabnost; med drugim je v točki 5.5
pojasnilo glede zasenčenja, priporočena praksa za UGR v nestandardnih situacijah pa je dodana
v nov informativni dodatek A;
– posodobljena je vsebina o migotanju svetlobe (fliker) in stroboskopskem pojavu (5.8);

– uveden je nov informativni dodatek C s primeri, kako pri načrtovanju razsvetljave določiti zahteve
v različnih delovnih (pisarniških/industrijskih) okoljih;

– v novem informativnem dodatku D so v preglednici 61 navedene dodatne informacije o posebnih
zahtevah za železniške objekte.

Uporabnik naj vse povratne informacije ali vprašanja o tem dokumentu posreduje nacionalnemu organu
za standarde v svoji državi. Celoten seznam teh organov je na voljo na spletnem mestu CEN.

V skladu z notranjimi predpisi CEN-CENELEC morajo ta evropski standard obvezno uvesti nacionalne
organizacije za standardizacijo naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Republike Severna
Makedonija, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in Združenega
kraljestva.
SIST EN 12464-1 : 2021
Uvod
Zadostna in primerna razsvetljava omogoča učinkovito ter zanesljivo izvajanje vidnih nalog, tudi takih,
ki se izvajajo dalj časa ali se ponavljajo. Zahtevana stopnja vidljivosti in udobja je za večino delovnih
mest določena z vrsto in trajanjem aktivnosti. Razsvetljava vpliva tudi na cirkadiani ritem in razpoloženje
ter izboljša našo učinkovitost in počutje.

Končno oblikovan, nameščen in delujoč sistem razsvetljave naj zagotavlja učinkovito ter uporabno
razsvetljavo dobre kakovosti za potrebe uporabnika, prilagojeno njegovim vidnim sposobnostim, npr.
starejših uporabnikov na delovnem mestu.

Pomembno je upoštevati vse točke tega dokumenta, čeprav so ciljne vrednosti za merila za razsvetljavo
in posebne zahteve, odvisno od vsake vrste naloge/aktivnosti, navedene v pregledu zahtev za
razsvetljavo (glej točko 7).
Ta dokument odraža splošno priznano dobro prakso.

SIST EN 12464-1 : 2021
1 Področje uporabe
Ta dokument določa zahteve za razsvetljavo za ljudi na delovnih mestih v notranjih prostorih, ki
izpolnjujejo potrebe po vidnem udobju in učinkovitosti oseb z (vzpostavljenimi) normalnimi očesnimi
(vidnimi) sposobnostmi. Upoštevane so vse običajne vidne naloge, vključno s slikovnimi zasloni (DSE).

Ta dokument z vidika količinske in kakovostne osvetlitve določa zahteve za rešitve razsvetljave večine
notranjih delovnih mest in z njimi povezanih območij. Navedena so tudi priporočila dobre prakse za
razsvetljavo, vključno s potrebami po vidni in nevidni (ne-slikovni) razsvetljavi. Ta dokument ne določa
zahtev za razsvetljavo z vidika varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter ni bil pripravljen za
področje uporabe 169. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, čeprav zahteve za razsvetljavo, kot
so določene v tem dokumentu, po navadi zadoščajo potrebam po varnosti.

OPOMBA: Zahteve za razsvetljavo z vidika varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu so lahko navedene v direktivah
na podlagi 169. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nacionalni zakonodaji držav članic, ki izvajajo te
direktive, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav članic.

Ta dokument ne ponuja izrecnih rešitev niti ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih tehnik
ali uporabe inovativnih sredstev. Osvetlitev se lahko zagotovi s pomočjo dnevne svetlobe ali električne
razsvetljave ali s kombinacijo obeh.

Ta dokument ni namenjen za razsvetljavo delovnih mest na prostem in za področje rudarstva ali za
zasilno razsvetljavo. Za razsvetljavo delovnih mest na prostem glej EN 12464-2, za zasilno razsvetljavo
pa EN 1838 in EN 13032-3.
2 Zveze s standardi
Naslednji dokumenti so sklicevani v besedilu na takšen način, da njihov del ali celotna vsebina
predstavlja zahteve tega dokumenta. Pri datiranih sklicevanjih se uporablja le navedena izdaja. Pri
nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje (skupaj z dopolnili).

EN 12193 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava športnih objektov

EN 12665 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za specifikacijo zahtev za
razsvetljavo
EN 17037:2018 Dnevna svetloba v stavbah

1)
EN 60601-2-41:2009 Medicinska električna oprema – 2.–41. del: Posebne zahteve za osnovno
varnost in bistvene lastnosti kirurških in diagnostičnih svetilk

EN ISO 9680 Zobozdravstvo – Operacijska razsvetljava (ISO 9680)

ISO 3864-1 Grafični simboli – Varnostne barve in varnostni znaki – 1. del: Načela
načrtovanja varnostnih znakov in varnostnih oznak

ISO/CIE TS 2201 Svetloba in razsvetljava – Določanje faktorja vzdrževanja – Način dela

3 Izrazi in definicije
V tem dokumentu se uporabljajo izrazi in definicije, ki so podani v standardih EN 12665 in EN 17037,
ali navedeni spodaj.
ISO in IEC vzdržujeta terminološke zbirke podatkov za uporabo pri standardizaciji na naslednjih
naslovih:
– IEC Electropedia: na voljo na spletnem mestu https://www.electropedia.org/

– spletna platforma ISO: na voljo na spletnem mestu https://www.iso.org/obp

1)
Kot nanj vplivata EN 60601-2-41:2009/A11:2011 in EN 60601-2-41:2009/A1:2015.

SIST EN 12464-1 : 2021
3.1
delokrog
območje, ki vsebuje eno ali več vidnih nalog

Opomba 1: Vidne naloge se lahko razlikujejo po vrsti in/ali položaju.

Opomba 2: V prostoru je lahko eden ali več delokrogov.

Opomba 3: Prostorsko orientacijo mora določiti načrtovalec.

Opomba 4: Delokrog se ne sme obravnavati kot več ločenih delovnih površin, združenih na večjem območju.

3.2
modeliranje
učinek usmerjene razsvetljave za razkrivanje globine, oblike in teksture predmeta ali osebe

[VIR: CIE S 017:2020, 17-29-170]

4 Simboli in okrajšave
Ē vzdrževana osvetljenost sten 5.2.3
vz,stene
Ē vzdrževana osvetljenost stropov 5.2.3
vz,stropa
Uo enakomernost osvetljenosti 5.2.3
2)
Ē vzdrževana osvetljenost 5.3.3
vz
α kot zasenčenja 5.5.2
γ navpični fotometrični kot 5.5.2
DGP verjetnost bleščanja dnevne svetlobe 5.5.3.1
R poenoten indeks bleščanja 5.5.3.2
UG
(UGR) po CIE
R mejna vrednost R 5.5.3.2
UGL UG
3)
Ē povprečna cilindrična osvetljenost 5.6.2
c
Ē vzdrževana povprečna 5.6.2
vz,c
cilindrična osvetljenost
T podobna barvna temperatura 5.7.2
cp
R indeks barvnega videza 5.7.3
a
R posamični indeks barvnega videza 5.7.3
i
TLA časovni svetlobni pojavi 5.8.1
LM
P kazalnik kratkotrajne modulacije 5.8.2
st
svetlobe/flikerja po IEC
SVM merilo vidnosti stroboskopskega pojava 5.8.3
Ē povprečna osvetljenost 5.8.3

2)
V skladu s standardom EN 12655 je Ē vrednost, pod katero povprečna osvetljenost na določenem območju ne sme pasti.
vz
3)
Približek povprečja štirih glavnih smeri.

SIST EN 12464-1 : 2021
DSE slikovni zaslon 5.9
L svetlost 5.9.2
f faktor vzdrževanja 6.3
vz
Ē začetna osvetljenost 6.3
i
LENI numerični kazalnik porabe energije za 6.4
razsvetljavo
5 Merila za načrtovanje razsvetljave

5.1 Svetlobno okolje
Za izvedbo dobre razsvetljave je bistveno, da so poleg zahtev po osvetljenosti izpolnjene še druge
količinske in kakovostne zahteve.

Zahteve za razsvetljavo so določene s tremi osnovnimi človeškimi potrebami:

– vidnim udobjem, ki daje delavcem občutek ugodja, kar posredno povečuje produktivnost in
kakovost opravljenega dela,
– vidno učinkovitostjo, ki delavcem omogoča izvedbo vidnih nalog tudi v težavnih okoliščinah in v
daljših časovnih obdobjih,
– varnostjo.
Glavna merila, s katerimi električna razsvetljava in dnevna svetloba določata svetlobno okolje, so:

– porazdelitev svetlosti,
– osvetljenost,
– bleščanje,
– usmerjenost svetlobe, razsvetljave v notranjih prostorih,

– barvni videz in barva svetlobe,

– migotanje (fliker),
– raznolikost svetlobe (količina in barva svetlobe).

Ta merila so podrobneje opisana v točkah 5 in 6, zahteve in priporočila pa so podani v točki 7.

OPOMBA: Poleg razsvetljave obstajajo tudi drugi vizualni ergonomski parametri, ki vplivajo na vidno učinkovitost, npr.:

– bistvene lastnosti delovne naloge (velikost, oblika, položaj, barvne in odsevne lastnosti podrobnosti in ozadja),

– očesne sposobnosti posameznika (ostrina vida, globinski vid, zaznavanje barv) (glej CIE 227),

– za slabovidne, na primer tiste, ki so občutljivi na bleščanje ali imajo okvare vidnega polja, je še posebej
pomembno upoštevati dejavnike, kot so adaptacija, zmanjšanje kontrasta in barvnega vida pri zatemnjevanju,
zaščita pred bleščanjem in barvni videz (glej CIE 227).

5.2 Porazdelitev svetlosti
5.2.1 Splošno
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva na adaptacijo očesa in s tem tudi na vidnost delovne naloge.

Uravnotežena adaptacijska svetlost je potrebna zaradi izboljšanja:

– ostrine vida,
SIST EN 12464-1 : 2021
– kontrastne občutljivosti (razločevanje majhnih relativnih razlik svetlosti),

– učinkovitega delovanja očesa (kot so akomodacija, usmerjenost pogleda, oženje/širjenje zenice,
gibanje očesa itd.).
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva tudi na vidno udobje. Priporočljivo se je izogniti:

– previsokim svetlostim in svetlostnim kontrastom, ki lahko povečajo bleščanje,

– prevelikim razlikam v svetlosti, ki zaradi neprestane adaptacije povzročajo utrujenost očesa,

– prenizkim svetlostim in premajhnim svetlostnim kontrastom, ki povzročajo dolgočasno in
nestimulativno delovno okolje.

Da bi ustvarili dobro uravnoteženo porazdelitev svetlosti, je treba upoštevati svetlosti vseh površin.
Svetlosti so določene z odsevnostjo in osvetljenostjo površin. Zelo zaželene so svetle barve notranjih
površin, s čimer se povečata adaptacijska raven in udobje za osebe v prostoru ter prepreči mrakobnost.
Ustrezni svetlobni vtis prostora se doseže s priporočenimi osvetljenostmi sten in stropa (glej točko 7) in
s priporočenimi odsevnostmi. Dodatek B vsebuje dodatne podrobnosti o možnih ukrepih.

Čeprav bi bile zahteve za svetlost reprezentativen način opisovanja vidnega okolja, ta dokument navaja
zahteve za osvetljenost, saj so zahteve za svetlost bolj zapletene, ker so odvisne od lastnosti
konkretnega materiala in smeri pogleda.

Načrtovalec razsvetljave mora upoštevati in izbrati ustrezne zahteve za odsevnost (5.2.2) in osvetljenost
površin v notranjih prostorih (5.2.3) v skladu s spodaj podanimi navodili.

5.2.2 Odsevnost površin
Višje odsevnosti površin prispevajo k varčevanju z energijo in boljšemu vidnemu udobju. Pri izbiri
materialov so priporočljive naslednje odsevnosti:

– strop: od 0,7 do 0,9;
– stene: od 0,5 do 0,8;
– tla: od 0,2 do 0,6.
Odsevnost večjih objektov (pohištvo, stroji itd.) naj bodo med 0,2 in 0,7.

OPOMBA: Prosojno notranje steklo ima tipično odsevnost 0,1.

Pri izračunih razsvetljave naj se odsevnosti površin določijo čim bližje odsevnostim dejanskih površin
ob upoštevanju različnih odsevnosti na delih površine.

5.2.3 Osvetljenost površin
Osvetljenosti sten in stropov skupaj z odsevnostmi površin (glej 5.2.2) prispevajo k svetlostim in so
kazalniki zaznanega svetlobnega vtisa prostora.

V točki 7 so podane minimalne zahteve za vzdrževano osvetljenost sten (Ē ) in stropa (Ē ),
vz,stene vz,stropa
odvisno od nalog in/ali aktivnosti, ki se izvajajo v prostoru. Enakomernost osvetljenosti sten in stropa
mora biti U ≥ 0,10 (glej 5.3.6).
o
OPOMBA: Dodatna navodila so navedena v točki 6.

5.3 Osvetljenost
5.3.1 Splošno
Območja, ki jih je treba osvetliti, so delovne površine in delokrogi, površina neposredne okolice ter
ozadja, stene, strop in predmeti v prostoru.
SIST EN 12464-1 : 2021
Osvetljenost in njena porazdelitev na delovni površini ter na površini neposredne okolice pomembno
vplivata, kako hitro, varno in udobno oseba zazna ter izvede vidno nalogo.

Vse vrednosti osvetljenosti, navedene v tem dokumentu, so vzdrževane vrednosti osvetljenosti,
določene za izpolnjevanje potreb glede vidnega udobja in vidne sposobnosti.

Načrtovanje višje osvetljenosti omogoča upoštevanje posebnih dejavnikov (glej preglednico 1 in
preglednico 2) in uporabo krmilnikov razsvetljave. Višje osvetljenosti je treba uporabiti po potrebi, npr.
samo v delih dneva.
Za izračun in meritev povprečne osvetljenosti in enakomernosti osvetljenosti je treba uporabiti določitev
mreže točk iz točke 5.4.
5.3.2 Lestvica osvetljenosti
Za zagotovitev zaznavne razlike so priporočene stopnje osvetljenosti (v lx) v skladu s standardom EN
12665:
5 - 7,5 - 10 - 15 - 20 - 30 - 50 - 75 - 100 - 150 - 200 - 300 - 500 - 750 – 1 000 – 1 500 – 2 000 – 3 000 –
5 000 – 7 500 - 10 000
5.3.3 Osvetljenosti delovne površine ali delokroga

) in se mora
Vzdrževana vrednost osvetljenosti mora izpolnjevati vsaj zahtevo iz točke 7 (Ēvz,zahtevano
uporabljati za običajne vidne razmere, pri čemer je treba upoštevati naslednje dejavnike:

– psiho-fiziološke dejavnike, kot sta vidno udobje in dobro počutje,

– zahteve za vidne naloge,
– vidno ergonomijo,
– praktične izkušnje,
– prispevek k funkcionalni varnosti,

– gospodarnost.
Vrednosti, podane v točki 7, so vzdrževane vrednosti osvetljenosti delovne površine ali delokroga.
Referenčna površina je lahko vodoravna, navpična ali nagnjena.

Vendar je priporočljivo povečati vzdrževano osvetljenost (za eno ali dve stopnji na lestvici osvetljenosti
(glej 5.3.2)), odvisno od posebnih dejavnikov, podanih v preglednici 1, če se predvidene razmere
razlikujejo od običajnih vidnih razmer.

Priporočljivo je na primer povečanje za eno stopnjo, če sta izpolnjena eden ali dva od pogojev,
navedenih v preglednici 1, in povečanje za dve stopnji, če sta izpolnjena več kot dva od teh pogojev.
Primeri so v dodatku C.
Popravljena vrednost, pri kateri so upoštevani pogosti posebni dejavniki, je podana v točki 7 (Ē ).
vz,popravljeno
Ta popravljena vrednost se ne sme obravnavati kot zgornja meja.

SIST EN 12464-1 : 2021
Preglednica 1: Posebni dejavniki, zaradi katerih naj se poviša vzdrževana osvetljenost

Vidna naloga je zelo pomembna
Posledice napak so drage
Točnost, večja storilnost ali povečana zbranost so zelo pomembne
Podrobnosti naloge so neobičajno majhne ali s slabimi kontrasti
Naloga traja neobičajno dolgo časa
Delokrog ali delovna površina ima malo dnevne svetlobe
Vidne sposobnosti delavcev so manjše kot običajno

OPOMBA 1: Zaradi zmanjšane velikosti zenice in povečane spektralne absorpcije kristalne leče osvetljenost mrežnice s
starostjo upada. Zato je smiselno, da projektanti razsvetljave povišajo osvetljenost delovne površine, da s tem
starejšim pomagajo nadomestiti s starostjo povezano nižjo osvetljenost mrežnice. Več informacij je mogoče najti
v dokumentu CIE 227:2017.
OPOMBA 2: Prisotnost dnevne svetlobe je upoštevana v točki 6.5.

Zahtevana vrednost Ē v točki 7.3 je najmanjša vrednost za običajne delovne razmere.
vz
Če veljajo pogoji iz preglednice 2, se lahko zniža osvetljenost za eno stopnjo.

Preglednica 2: Posebni dejavniki, zaradi katerih se lahko zniža vzdrževana osvetljenosti

Podrobnosti vidne naloge so neobičajno velike ali z velikimi kontrasti
Naloga traja neobičajno kratek čas

Z uporabo krmiljenja je mogoče osvetljenost prilagoditi morebitnim prihodnjim spremembam delovnih
razmer.
OPOMBA 3: Za slabovidne so lahko potrebne posebne zahteve glede osvetljenosti in kontrastov.

Velikost in lega delovne površine ali delokroga morata biti navedeni in dokumentirani, glej sliko 1.

Za delovna mesta, kjer velikost in/ali lega delovne površine ali delokroga(-ov) nista znani, se lahko:

– za delovno površino upošteva celotno območje ali

– celotno območje enakomerno (Uo ≥ 0,40) osvetli na nivo osvetljenosti, ki ga določi načrtovalec; če
delovna površina postane znana, je treba sistem razsvetljave prilagoditi tako, da zagotavlja
zahtevano ali popravljeno osvetljenost.

Če vrsta naloge ni znana, mora načrtovalec predvideti verjetne naloge in navesti ustrezne zahteve
zanje.
Če je celotno območje osvetljeno z določeno osvetljenostjo, je priporočljivo, da se razsvetljava v
ustreznih conah krmili.
Kadar se na območju izvaja več nalog, morajo biti izpolnjene zahteve za vse te naloge.

Enako velja tudi za delokrog.
5.3.4 Osvetljenost neposredne okolice

Velike razlike v osvetljenosti prostora okrog delovne površine ali delokroga lahko povzročijo naprezanje
vida in neugodje.
SIST EN 12464-1 : 2021
Osvetljenost površine neposredne okolice mora biti usklajena z osvetljenostjo delovne površine ali
delokroga in naj zagotavlja uravnoteženo porazdelitev svetlosti v vidnem polju. Neposredna okolica naj
bi bil pas v vidnem polju okrog delovne površine, širok vsaj 0,5 m.

Osvetljenost površine neposredne okolice je lahko nižja, kot je osvetljenost delovne površine, vendar
ne nižja od vrednosti, podanih v preglednici 3.

Poleg osvetljenosti delovne površine in delokroga mora razsvetljava zagotoviti tudi ustrezno
adaptacijsko svetlost, skladno s točko 5.2.

Velikost in lega površine neposredne okolice morata biti navedeni in dokumentirani.

Preglednica 3: Osvetljenost površine neposredne okolice glede na osvetljenost delovne
površine ali delokroga
Osvetljenost delovne površine ali Osvetljenost površin
delokroga neposredne okolice
Ēvz lx
lx
≥ 750 500
500 300
300 200
200 150
≤ 150 Enaka kot na delovni površini

Na sliki 1 so prikazane najmanjše mere površine neposredne okolice glede na delovno površino.

5.3.5 Osvetljenost ozadja
Pri notranjih delovnih mestih, še posebej tistih brez dnevne svetlobe, mora biti osvetljeno še veliko
območje izven neposredne okolice. Površina ozadja je vodoravna površina na ravni tal. Prostorsko meji
na neposredno okolico in mora biti osvetljena z vzdrževano osvetljenostjo, ki je vsaj 1/3 vrednosti,
zahtevane za osvetljenost neposredne okolice. V večjih prostorih mora biti ta pas širok najmanj 3 m.

Velikost in lega površine ozadja morata biti navedeni in dokumentirani.

Na sliki 1 so prikazane najmanjše mere površine ozadja glede na delovno površino in neposredno
okolico.
SIST EN 12464-1 : 2021
Legenda:
delovna površina ali delokrog (ne ustreza merilu) v določeni velikosti in položaju (glej 5.3.3)
površina neposredne okolice (pas v vidnem polju okrog delovne površine ali delokroga, širok vsaj 0,5 m)
površina ozadja (pas s širino najmanj 3 m ob površini neposredne okolice oz. do meje prostora za manjše
prostore) vodoravno na ravni tal
Slika 1: Najmanjše mere površine neposredne okolice in ozadja glede na
delovno površino in delokrog (slika ne ustreza merilu)
5.3.6 Enakomernost osvetljenosti

Enakomernost osvetljenosti na delovni površini ali delokrogu (U ) ne sme biti manjša od vrednosti,
o
podanih v preglednicah v točki 7.3.
Enakomernost na površini neposredne okolice mora biti U ≥ 0,40.
o
Na površini ozadja, stenah in stropu mora biti enakomernost U ≥ 0,10.
o
Te ravni enakomernosti se uporabljajo samo pri električni razsvetljavi.
Kadar je na voljo dnevna svetloba, ravni enakomernosti osvetljenosti niso uporabne, ker se jakost in
porazdelitev svetlobe stalno spreminjata zaradi vremenskih razmer in zunanjega okolja. Vendar dodatne
prednosti dnevne svetlobe lahko nadomestijo pomanjkanje enakomernosti. Več informacij je mogoče
najti v točkah 6.5 in B.7.
5.4 Mreža za izračun osvetljenosti

Vrednosti osvetljenosti na delovnih površinah in delokrogu, površinah neposredne okolice ter površinah
ozadja je treba izračunati in preveriti v točkah, ki tvorijo enakomerno mrežo.

Zaželene so mreže s približno kvadratnimi elementi, razmerje med dolžino in širino elementa mora ostati
med 0,5 in 2 (glej tudi EN 12193 in EN 12464-2). Največja dovoljena velikost elementa mreže je:

SIST EN 12464-1 : 2021
kjer so:
p ≤ 10 m
d daljša dimenzija površine izračuna (m); vendar, če je razmerje med daljšo in krajšo stranico 2 ali
več, je d krajša stranica površine

p največja velikost elementa mreže (m)

Število točk v ustrezni smeri mreže je podano z najbližjim celim številom razmerja d/p.

Pridobljeni razmik med točkami mreže se uporabi za izračun števila točk v drugi dimenziji. Na ta način
bo razmerje med dolžino in širino elementa mreže blizu 1.

OPOMBA 1: Enačba (1) (na podlagi CIE x005-1992) je bila izpeljana ob predpostavki, da je p sorazmeren z log(d), kjer so:

p = 0,2 m za d = 1 m
p = 1 m za d = 10 m
p = 5 m za d = 100 m
Vrednosti osvetljenosti se izračunajo in izmerijo na središčni točki elementov mreže. Tipična mreža je
prikazana na sliki 2.
Legenda:
a dimenzija daljše stranice površine izračuna/preverjanja

b dimenzija krajše stranice površine izračuna/preverjanja

x število točk vzdolž daljše stranice

y število točk vzdolž krajše stranice

Slika 2: Tipična mreža
Da bi se izognili velikemu vplivu, ki ga imajo računske točke v bližini stene na enakomernost, je mogoče
pas ob steni izključiti iz izračuna, razen če je delovna površina v tem mejnem območju ali sega vanj.
Širina tega pasu je 15 % najmanjše dimenzije obravnavanega območja ali 0,5 m (kar je manj).

Velikost elementa mreže kot funkcija dimenzije območja izračuna/meritve je prikazana na sliki 3.

SIST EN 12464-1 : 2021
Legenda:
d daljša dimenzija površine izračuna (m); vendar, če je razmerje med daljšo in krajšo stranico 2 ali več, je d krajša stranica
površine
p največja velikost elementa mreže (m)

n število točk v ustrezni dimenziji

Slika 3: Velikost elementa mreže kot funkcija dimenzije območja izračuna/meritve

Primerne razmike med točkami mreže je treba uporabiti tudi na steni in stropu; tudi tu se lahko izključi
pas s širino 0,5 m.
Razmiki med točkami za izračun naj ne sovpadajo z razmiki med svetilkami.

OPOMBA 2: Ločena mreža za izračun osvetljenosti z dnevno svetlobo je določena v dodatku B k standardu EN 17037:2018.
Ta mreža ni uporabna za električno razsvetljavo.

5.5 Bleščanje
5.5.1 Splošno
Bleščanje je neprijeten občutek, ki nastane zaradi svetlih površin v vidnem polju, kot so osvetljene
površine, deli svetilk, oken in/ali svetlobnikov. Bleščanje je treba omejiti, da bi se izognili napakam,
utrujenosti in nesrečam. Bleščanje se lahko občuti kot neugodno (psihološko) ali kot moteče (fiziološko).

Bleščanje zaradi odsevov svetlobe na zrcalnih ali lesketavih površinah je navadno poznano kot
zastirajoče ali odsevno bleščanje.

Bleščanje je treba preprečiti:

1. z zasenčenjem svetlobnega vira in/ali z omejevanjem svetlosti svetlečih površin (v skladu s točko
5.5.2) in
2. z omejevanjem neugodnega bleščanja. Kjer je primerno, je treba za svetilke uporabiti metodo UGR
(v skladu s točko 5.5.3).
SIST EN 12464-1 : 2021
OPOMBA: Preprečevanju bleščanja je treba posvetiti posebno pozornost, kadar
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.

Loading comments...