SIST EN ISO 3746:2011
Acoustics - Determination of sound power levels and sound energy levels of noise sources using sound pressure - Survey method using an enveloping measurement surface over a reflecting plane (ISO 3746:2010)
Acoustics - Determination of sound power levels and sound energy levels of noise sources using sound pressure - Survey method using an enveloping measurement surface over a reflecting plane (ISO 3746:2010)
ISO 3746:2010 specifies methods for determining the sound power level or sound energy level of a noise source from sound pressure levels measured on a surface enveloping a noise source (machinery or equipment) in a test environment for which requirements are given. The sound power level (or, in the case of noise bursts or transient noise emission, the sound energy level) produced by the noise source with frequency A-weighting applied is calculated using those measurements.
The methods specified in ISO 3746:2010 are suitable for all types of noise (steady, non-steady, fluctuating, isolated bursts of sound energy, etc.) defined in ISO 12001.
ISO 3746:2010 is applicable to all types and sizes of noise source (e.g. stationary or slowly moving plant, installation, machine, component or sub-assembly), provided the conditions for the measurements can be met.
The test environments that are applicable for measurements made in accordance with ISO 3746:2010 can be located indoors or outdoors, with one or more sound-reflecting planes present on or near which the noise source under test is mounted.
Information is given on the uncertainty of the sound power levels and sound energy levels determined in accordance with ISO 3746:2010, for measurements made with frequency A-weighting applied. The uncertainty conforms with that of ISO 12001:1996, accuracy grade 3 (survey grade).
Akustik - Ermittlung der Schallleistungs- und der Schallenergiepegel von Geräuschquellen aus Schalldruckmessungen - Hüllflächenverfahren der Genauigkeitsklasse 3 über einer reflektierenden Ebene (ISO 3746:2010)
1.1 Allgemeines
Diese Internationale Norm legt Verfahren für die Bestimmung der Schallleistungs- oder Schallenergiepegel
einer Geräuschquelle aus Schalldruckpegeln fest, die auf einer Fläche gemessen werden, die die
Geräuschquelle (eine Maschine oder ein Gerät) umschließt (Hüllfläche), wobei sich die Geräuschquelle in
einer Messumgebung befindet, für die Anforderungen angegeben werden. Der von der Geräuschquelle
abgestrahlte A-bewertete Schallleistungspegel (oder Schallenergiepegel bei Impulsen oder anderen
Geräuschen kurzer Dauer) wird aus den gemessenen Schalldruckpegeln berechnet.
ANMERKUNG Unterschiedliche Messflächenformen können zu unterschiedlichen Schätzwerten des Schallleistungspegels
der betrachteten Geräuschquelle führen. Daher sind geeignet formulierten Geräuschmessnorm (siehe ISO 12001)
genaue Angaben zur Auswahl der Messfläche enthalten.
1.2 Art der Geräusche und der Geräuschquellen
Die in dieser Internationalen Norm festgelegten Verfahren sind für alle in ISO 12001 definierten Arten von
Geräuschen geeignet (gleichförmige, ungleichförmige, schwankende, Einzel-Schallimpulse usw.).
Diese Internationale Norm gilt für Geräuschquellen aller Art und Größe (z. B. eine stationäre oder sich
langsam fortbewegende Anlage, technische Einrichtung, Maschine, Komponente oder Baugruppe), solange
die Messbedingungen erfüllt werden können.
ANMERKUNG Die Messbedingungen nach dieser Internationalen Norm können in der Praxis bei sehr hohen oder sehr
langen Geräuschquellen wie Schornsteinen, Kanälen, Förderbändern und Industrieanlagen mit vielen Geräuschquellen zu
Schwierigkeiten führen. In solchen Fällen können in einer Geräuschmessnorm für diese speziellen Quellen alternative
Verfahren angegeben sein.
Acoustique - Détermination des niveaux de puissance acoustique et des niveaux d'énergie acoustique a partir de la pression acoustique - Méthode de contrôle employant une surface de mesure enveloppante au-dessus d'un plan réfléchissant (ISO 3746:2010)
L'ISO 3746:2010 spécifie des méthodes de détermination du niveau de puissance acoustique ou du niveau d'énergie acoustique émis par une source de bruit à partir des niveaux de pression acoustique mesurés sur une surface entourant une source de bruit (machine ou équipement) dans des conditions d'environnement d'essai spécifiées. Le niveau de puissance acoustique (ou, dans le cas d'impulsions sonores ou d'émissions sonores transitoires, le niveau d'énergie acoustique) produit par la source de bruit, avec la pondération fréquentielle A appliquée, est calculé en utilisant ces mesures.
Les méthodes spécifiées dans l'ISO 3746:2010 sont applicables à tous les types de bruit (stable, non stable, fluctuant, impulsions acoustiques isolées, etc.) définis dans l'ISO 12001.
L'ISO 3746:2010 s'applique à tous les types de sources de bruit, quelles que soient leurs dimensions (par exemple installation, dispositif, machine, composant, sous-ensemble fixe ou se déplaçant lentement), sous réserve de pouvoir satisfaire aux conditions de mesurage.
Les environnements d'essai qui sont applicables aux mesurages réalisés conformément à l'ISO 3746:2010 peuvent être en salle ou en plein air, comprendre un ou plusieurs plans acoustiques réfléchissants sur lesquels ou à proximité desquels est montée la source de bruit en essai.
Des informations sont données sur l'incertitude associée aux niveaux de puissance acoustique et aux niveaux d'énergie acoustique déterminés conformément à l'ISO 3746:2010, pour des mesurages effectués avec la pondération fréquentielle A. L'incertitude est conforme à celle de la classe de précision 3 (classe contrôle) définie dans l'ISO 12001:1996.
Akustika - Določanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z zvočnim tlakom - Informativna metoda z merilno ploskvijo, sklenjeno okrog vira hrupa nad odbojno ravnino (ISO 3746:2010)
Ta mednarodni standard določa metode opredeljevanja ravni zvočnih moči ali ravni zvočne energije virov hrupa z ravni zvočnega tlaka, ki se merijo na merilni ploskvi, sklenjeni okrog vira hrupa (strojev ali opreme) v preskusnem okolju, za katerega so podane zahteve. Raven zvočnih moči (ali v primeru prodorov hrupa ali prehodnih emisij hrupa raven zvočne energije), ki jo proizvede vir hrupa z uporabljenim uteženjem A, je izračunana z uporabo teh merjenj. Metode, določene v tem mednarodnem standardu, so primerne za vse tipe hrupa (ustaljeni, neustaljeni, nihajoči, izolirani izbruhi zvočne energije itd.), opredeljene v ISO 120001. Ta mednarodni standard velja za vse tipe in velikosti virov hrupa (npr. stacionarne ali počasi premikajoče se obrate, namestitve, stroje, komponente ali podsklope) pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji za meritve. Preskusna okolja, ki se uporabljajo za merjenja, izvedena v skladu s tem mednarodnim standardom, so lahko locirana v zaprtih prostorih ali zunaj njih, z eno odbojno ravnino ali več odbojnimi ravninami nad njimi ali v bližini, kjer je nameščen vir hrupa, ki se preskuša. Podane so informacije za negotovost ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije, določene v skladu s tem mednarodnim standardom za merjenja z uporabljenim uteženjem A. Negotovost je v skladu z negotovostjo iz ISO 12001:1996, razred točnosti 3 (razred analize).
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI STANDARD
01-marec-2011
1DGRPHãþD
SIST EN ISO 3746:2009
$NXVWLND'RORþDQMHUDYQL]YRþQLKPRþLLQUDYQL]YRþQHHQHUJLMHYLURYKUXSD]
]YRþQLPWODNRP,QIRUPDWLYQDPHWRGD]PHULOQRSORVNYLMRVNOHQMHQRRNURJYLUD
KUXSDQDGRGERMQRUDYQLQR ,62
Acoustics - Determination of sound power levels and sound energy levels of noise
sources using sound pressure - Survey method using an enveloping measurement
surface over a reflecting plane (ISO 3746:2010)
Akustik - Ermittlung der Schallleistungs- und der Schallenergiepegel von
Geräuschquellen aus Schalldruckmessungen - Hüllflächenverfahren der
Genauigkeitsklasse 3 über einer reflektierenden Ebene (ISO 3746:2010)
Acoustique - Détermination des niveaux de puissance acoustique et des niveaux
d'énergie acoustique a partir de la pression acoustique - Méthode de contrôle employant
une surface de mesure enveloppante au-dessus d'un plan réfléchissant (ISO 3746:2010)
Ta slovenski standard je istoveten z: EN ISO 3746:2010
ICS:
17.140.01 $NXVWLþQDPHUMHQMDLQ Acoustic measurements and
EODåHQMHKUXSDQDVSORãQR noise abatement in general
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
EUROPEAN STANDARD
EN ISO 3746
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM
December 2010
ICS 17.140.01 Supersedes EN ISO 3746:2009
English Version
Acoustics - Determination of sound power levels and sound
energy levels of noise sources using sound pressure - Survey
method using an enveloping measurement surface over a
reflecting plane (ISO 3746:2010)
Acoustique - Détermination des niveaux de puissance Akustik - Ermittlung der Schallleistungs- und
acoustique et des niveaux d'énergie acoustique émis par Schallenergiepegel von Geräuschquellen aus
les sources de bruit à partir de la pression acoustique - Schalldruckmessungen - Hüllflächenverfahren der
Méthode de contrôle employant une surface de mesure Genauigkeitsklasse 3 über einer reflektierenden Ebene
enveloppante au-dessus d'un plan réfléchissant (ISO (ISO 3746:2010)
3746:2010)
This European Standard was approved by CEN on 13 November 2010.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European
Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national
standards may be obtained on application to the CEN-CENELEC Management Centre or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation
under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN-CENELEC Management Centre has the same
status as the official versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia,
Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland,
Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION
EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre: Avenue Marnix 17, B-1000 Brussels
© 2010 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved Ref. No. EN ISO 3746:2010: E
worldwide for CEN national Members.
Contents Page
Foreword .3
Annex ZA (informative) Relationship between this European Standard and the Essential
Requirements of EU Directive 2006/42/EC .4
Foreword
This document (EN ISO 3746:2010) has been prepared by Technical Committee ISO/TC 43 "Acoustics" in
collaboration with Technical Committee CEN/TC 211 “Acoustics” the secretariat of which is held by DS.
This European Standard shall be given the status of a national standard, either by publication of an identical
text or by endorsement, at the latest by June 2011, and conflicting national standards shall be withdrawn at
the latest by June 2011.
Attention is drawn to the possibility that some of the elements of this document may be the subject of patent
rights. CEN [and/or CENELEC] shall not be held responsible for identifying any or all such patent rights.
This document supersedes EN ISO 3746:2009.
This document has been prepared under a mandate given to CEN by the European Commission and the
European Free Trade Association, and supports essential requirements of EU Directive(s).
For relationship with EU Directive(s), see informative Annex ZA, which is an integral part of this document.
According to the CEN/CENELEC Internal Regulations, the national standards organizations of the following
countries are bound to implement this European Standard: Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech
Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia,
Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain,
Sweden, Switzerland and the United Kingdom.
Endorsement notice
The text of ISO 3746:2010 has been approved by CEN as a EN ISO 3746:2010 without any modification.
Annex ZA
(informative)
Relationship between this European Standard and the Essential
Requirements of EU Directive 2006/42/EC
This European Standard has been prepared under a mandate given to CEN by the European Commission
and the European Free Trade Association to provide a means of conforming to Essential Requirements of the
New Approach Directive 2006/42/EC on machinery.
Once this standard is cited in the Official Journal of the European Union under that Directive and has been
implemented as a national standard in at least one Member State, compliance with the normative clauses of
this standard confers, within the limits of the scope of this standard, a presumption of conformity with the
corresponding Essential Requirements of that Directive and associated EFTA regulations.
WARNING — Other requirements and other EU Directives may be applicable to the product(s) falling within
the scope of this standard.
INTERNATIONAL ISO
STANDARD 3746
Third edition
2010-12-01
Acoustics — Determination of sound
power levels and sound energy levels of
noise sources using sound pressure —
Survey method using an enveloping
measurement surface over a reflecting
plane
Acoustique — Détermination des niveaux de puissance acoustique et
des niveaux d'énergie acoustique émis par les sources de bruit à partir
de la pression acoustique — Méthode de contrôle employant une
surface de mesure enveloppante au-dessus d'un plan réfléchissant
Reference number
ISO 3746:2010(E)
©
ISO 2010
ISO 3746:2010(E)
PDF disclaimer
This PDF file may contain embedded typefaces. In accordance with Adobe's licensing policy, this file may be printed or viewed but
shall not be edited unless the typefaces which are embedded are licensed to and installed on the computer performing the editing. In
downloading this file, parties accept therein the responsibility of not infringing Adobe's licensing policy. The ISO Central Secretariat
accepts no liability in this area.
Adobe is a trademark of Adobe Systems Incorporated.
Details of the software products used to create this PDF file can be found in the General Info relative to the file; the PDF-creation
parameters were optimized for printing. Every care has been taken to ensure that the file is suitable for use by ISO member bodies. In
the unlikely event that a problem relating to it is found, please inform the Central Secretariat at the address given below.
© ISO 2010
All rights reserved. Unless otherwise specified, no part of this publication may be reproduced or utilized in any form or by any means,
electronic or mechanical, including photocopying and microfilm, without permission in writing from either ISO at the address below or
ISO's member body in the country of the requester.
ISO copyright office
Case postale 56 • CH-1211 Geneva 20
Tel. + 41 22 749 01 11
Fax + 41 22 749 09 47
E-mail copyright@iso.org
Web www.iso.org
Published in Switzerland
ii © ISO 2010 – All rights reserved
ISO 3746:2010(E)
Contents Page
Foreword .iv
Introduction.v
1 Scope.1
2 Normative references.2
3 Terms and definitions .2
4 Test environment.6
5 Instrumentation .7
6 Definition, location, installation and operation of noise source under test.7
7 Reference box and measurement surface.10
8 Determination of sound power levels and sound energy levels .13
9 Measurement uncertainty.18
10 Information to be recorded.21
11 Test report.23
Annex A (normative) Determination of the environmental correction .24
Annex B (normative) Microphone arrays on a hemispherical measurement surface .25
Annex C (normative) Microphone arrays on a parallelepiped measurement surface .30
Annex D (informative) Guidelines on the development of information on measurement uncertainty .38
Bibliography.47
ISO 3746:2010(E)
Foreword
ISO (the International Organization for Standardization) is a worldwide federation of national standards bodies
(ISO member bodies). The work of preparing International Standards is normally carried out through ISO
technical committees. Each member body interested in a subject for which a technical committee has been
established has the right to be represented on that committee. International organizations, governmental and
non-governmental, in liaison with ISO, also take part in the work. ISO collaborates closely with the
International Electrotechnical Commission (IEC) on all matters of electrotechnical standardization.
International Standards are drafted in accordance with the rules given in the ISO/IEC Directives, Part 2.
The main task of technical committees is to prepare International Standards. Draft International Standards
adopted by the technical committees are circulated to the member bodies for voting. Publication as an
International Standard requires approval by at least 75 % of the member bodies casting a vote.
Attention is drawn to the possibility that some of the elements of this document may be the subject of patent
rights. ISO shall not be held responsible for identifying any or all such patent rights.
ISO 3746 was prepared by Technical Committee ISO/TC 43, Acoustics, Subcommittee SC 1, Noise.
This third edition cancels and replaces the second edition (ISO 3746:1995), which has been technically
revised. It also incorporates the Technical Corrigendum ISO 3746:1995/Cor.1:1995.
iv © ISO 2010 – All rights reserved
ISO 3746:2010(E)
Introduction
[2] [6]
This International Standard is one of the series ISO 3741 to ISO 3747 , which specify methods for
determining the sound power levels and sound energy levels of noise sources including machinery, equipment
[1]
and their sub-assemblies. Guidelines to select one of those methods are provided in ISO 3740 . The
selection depends on the environment of the available test facility and on the precision of the sound power
level or sound energy level values required. It may be necessary to establish a test code for the individual
noise source in order to select the appropriate sound measurement surface and microphone array from
[1] [6]
among those allowed in each of the ISO 3740 to ISO 3747 series, and to give requirements for test unit
mounting, loading, and operating conditions under which the sound power levels or sound energy levels are to
be obtained. The sound power emitted by a given source into the test environment is calculated from the
mean square sound pressure that is measured over a hypothetical measurement surface enclosing the source,
and the area of that surface. The sound energy for a single machine event is calculated from this sound power
and the time over which it existed.
This International Standard specifies methods giving results of ISO 12001:1996, accuracy grade 3 (survey
grade) when measurements are performed within industrial buildings or outdoors. Ideally, the test source
should be mounted on a sound-reflecting plane located in a large open space. For sources normally installed
on the floor of machine rooms, corrections are defined to account for undesired reflections from nearby
objects, walls, and the ceiling, and for the residual background noises that occur there.
The methods specified in this International Standard permit the determination of the sound power level and
the sound energy level with frequency A-weighting applied.
[5]
For applications where greater accuracy is required, reference can be made to ISO 3744, ISO 3745 or an
[14]-[16]
appropriate part of ISO 9614 . If the relevant criteria for the measurement environment specified in this
[2] [6]
International Standard are not met, it might be possible to refer to another of the ISO 3741 to ISO 3747
[14]-[16]
series, or to an appropriate part of ISO 9614 .
INTERNATIONAL STANDARD ISO 3746:2010(E)
Acoustics — Determination of sound power levels and sound
energy levels of noise sources using sound pressure — Survey
method using an enveloping measurement surface over a
reflecting plane
1 Scope
1.1 General
This International Standard specifies methods for determining the sound power level or sound energy level of
a noise source from sound pressure levels measured on a surface enveloping a noise source (machinery or
equipment) in a test environment for which requirements are given. The sound power level (or, in the case of
noise bursts or transient noise emission, the sound energy level) produced by the noise source with frequency
A-weighting applied is calculated using those measurements.
NOTE Differently shaped measurement surfaces can yield differing estimates of the sound power level of a given
noise source and an appropriately drafted test code (see ISO 12001) gives detailed information on the selection of the
surface.
1.2 Types of noise and noise sources
The methods specified in this International Standard are suitable for all types of noise (steady, non-steady,
fluctuating, isolated bursts of sound energy, etc.) defined in ISO 12001.
This International Standard is applicable to all types and sizes of noise source (e.g. stationary or slowly
moving plant, installation, machine, component or sub-assembly), provided the conditions for the
measurements can be met.
NOTE The conditions for measurements given in this International Standard can be impracticable for very tall or very
long sources such as chimneys, ducts, conveyors, and multi-source industrial plants. A test code for the determination of
noise emission of specific sources can provide alternative methods in such cases.
1.3 Test environment
The test environments that are applicable for measurements made in accordance with this International
Standard can be located indoors or outdoors, with one or more sound-reflecting planes present on or near
which the noise source under test is mounted.
1.4 Measurement uncertainty
Information is given on the uncertainty of the sound power levels and sound energy levels determined in
accordance with this International Standard, for measurements made with frequency A-weighting applied. The
uncertainty conforms with that of ISO 12001:1996, accuracy grade 3 (survey grade).
ISO 3746:2010(E)
2 Normative references
The following referenced documents are indispensable for the application of this document. For dated
references, only the edition cited applies. For undated references, the latest edition of the referenced
document (including any amendments) applies.
ISO 3744, Acoustics — Determination of sound power levels and sound energy levels of noise sources using
sound pressure — Engineering methods for an essentially free field over a reflecting plane
ISO 5725 (all parts), Accuracy (trueness and precision) of measurement methods and results
ISO 12001:1996, Acoustics — Noise emitted by machinery and equipment — Rules for the drafting and
presentation of a noise test code
ISO/IEC Guide 98-3, Uncertainty of measurement — Part 3: Guide to the expression of uncertainty in
measurement (GUM:1995)
IEC 60942:2003, Electroacoustics — Sound calibrators
IEC 61672-1:2002, Electroacoustics — Sound level meters — Part 1: Specifications
3 Terms and definitions
For the purposes of this document, the following definitions apply.
3.1
sound pressure
p
difference between instantaneous pressure and static pressure
[23]
NOTE 1 Adapted from ISO 80000-8:2007 , 8-9.2.
NOTE 2 Sound pressure is expressed in pascals.
3.2
sound pressure level
L
p
ten times the logarithm to the base 10 of the ratio of the square of the sound pressure, p, to the square of a
reference value, p , expressed in decibels
p
L = 10 lg dB (1)
p
p
where the reference value, p , is 20 μPa
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.2]
NOTE 1 If specific frequency and time weightings as specified in IEC 61672-1 and/or specific frequency bands are
applied, this is indicated by appropriate subscripts; e.g. L denotes the A-weighted sound pressure level.
pA
[23]
NOTE 2 This definition is technically in accordance with ISO 80000-8:2007 , 8-22.
2 © ISO 2010 – All rights reserved
ISO 3746:2010(E)
3.3
time-averaged sound pressure level
L
p,T
ten times the logarithm to the base 10 of the ratio of the time average of the square of the sound pressure, p,
during a stated time interval of duration, T (starting at t and ending at t ), to the square of a reference value,
1 2
p , expressed in decibels
t
⎡⎤
⎢⎥
pt()dt
∫
⎢⎥
T
t
⎢ ⎥
(2)
L = 10 lg dB
pT,
⎢ 2⎥
p
⎢⎥
⎢⎥
⎢⎥
⎣⎦
where the reference value, p , is 20 μPa
NOTE 1 In general, the subscript “T” is omitted since time-averaged sound pressure levels are necessarily determined
over a certain measurement time interval.
NOTE 2 Time-averaged sound pressure levels are often A-weighted, in which case they are denoted by L , which is
pA,T
usually abbreviated to L .
pA
[22]
NOTE 3 Adapted from ISO/TR 25417:2007 , 2.3.
3.4
single event time-integrated sound pressure level
L
E
ten times the logarithm to the base 10 of the ratio of the integral of the square of the sound pressure, p, of an
isolated single sound event (burst of sound or transient sound) over a stated time interval T (starting at t and
ending at t ), to a reference value, E , expressed in decibels
2 0
t
⎡⎤2
⎢⎥
pt()dt
∫
⎢⎥
t
⎢⎥
L = 10 lg dB (3)
E
⎢⎥
E
⎢⎥
⎢⎥
⎢⎥
⎣⎦
2 −10 2
where the reference value, E , is (20 μPa) s = 4 × 10 Pa s
⎡⎤
T
NOTE 1 This quantity can be obtained by L + 10 lg dB, where T = 1 s.
pT, ⎢⎥ 0
T
⎣⎦0
NOTE 2 When used to measure sound immission, this quantity is usually called “sound exposure level” (see
[22]
ISO/TR 25417:2007 ).
3.5
measurement time interval
T
portion or a multiple of an operational period or operational cycle of the noise source under test, for which the
time-averaged sound pressure level is determined
NOTE Measurement time interval is expressed in seconds.
ISO 3746:2010(E)
3.6
reflecting plane
sound-reflecting planar surface on which the noise source under test is located
3.7
frequency range of interest
frequency range of octave bands with nominal mid-band frequencies from 125 Hz to 8 000 Hz
3.8
reference box
hypothetical right parallelepiped terminating on the reflecting plane(s) on which the noise source under test is
located, that just encloses the source including all the significant sound-radiating components and any test
table on which the source is mounted
NOTE If required, the smallest possible test table can be used for compatibility with emission sound pressure
[18] [21]
measurements at bystander positions in accordance with, for example, the ISO 11201 to ISO 11204 series.
3.9
characteristic source dimension
d
distance from the origin of the co-ordinate system to the farthest corner of the reference box
NOTE Characteristic source dimension is expressed in metres.
3.10
measurement distance
d
distance from the reference box to a parallelepiped measurement surface
NOTE Measurement distance is expressed in metres.
3.11
measurement radius
r
radius of a hemispherical, half-hemispherical or quarter-hemispherical measurement surface
NOTE Measurement radius is expressed in metres.
3.12
measurement surface
hypothetical surface of area, S, on which the microphone positions are located at which the sound pressure
levels are measured, enveloping the noise source under test and terminating on the reflecting plane(s) on
which the source is located
3.13
background noise
noise from all sources other than the noise source under test
NOTE Background noise includes contributions from airborne sound, noise from structure-borne vibration, and
electrical noise in the instrumentation.
3.14
background noise correction
K
correction applied to the mean (energy average) of the time-averaged sound pressure levels over all the
microphone positions on the measurement surface, to account for the influence of background noise
NOTE 1 Background noise correction is expressed in decibels.
NOTE 2 The background noise correction is frequency dependent; the correction in the case of A-weighting is denoted
K .
1A
4 © ISO 2010 – All rights reserved
ISO 3746:2010(E)
3.15
environmental correction
K
correction applied to the mean (energy average) of the time-averaged sound pressure levels over all the
microphone positions on the measurement surface, to account for the influence of reflected or absorbed
sound
NOTE 1 Environmental correction is expressed in decibels.
NOTE 2 The environmental correction is frequency dependent; the correction in the case of A-weighting is denoted K .
2A
NOTE 3 In general, the environmental correction depends on the area of the measurement surface and usually K
2A
increases with S.
3.16
surface time-averaged sound pressure level
L
p
mean (energy average) of the time-averaged sound pressure levels over all the microphone positions, or
traverses, on the measurement surface, with the background noise correction, K , and the environmental
correction, K , applied
NOTE Surface time-averaged sound pressure level is expressed in decibels.
3.17
surface single event time-integrated sound pressure level
L
E
mean (energy average) of the single event time-integrated sound pressure levels at all the microphone
positions, or traverses, on the measurement surface, with the background noise correction, K , and the
environmental correction, K , applied
NOTE Surface single event time-integrated sound pressure level is expressed in decibels.
3.18
sound power
P
through a surface, product of the sound pressure, p, and the component of the particle velocity, u , at a point
n
on the surface in the direction normal to the surface, integrated over that surface
[23]
[ISO 80000-8:2007 , 8-16]
NOTE 1 Sound power is expressed in watts.
NOTE 2 The quantity relates to the rate per time at which airborne sound energy is radiated by a source.
3.19
sound power level
L
W
ten times the logarithm to the base 10 of the ratio of the sound power of a source, P, to a reference value, P ,
expressed in decibels
P
L = 10 lg dB (4)
W
P
where the reference value, P , is 1 pW
NOTE 1 If a specific frequency weighting as specified in IEC 61672-1 and/or specific frequency bands are applied, this
should be indicated by appropriate subscripts; e.g. L denotes the A-weighted sound power level.
WA
[23]
NOTE 2 This definition is technically in accordance with ISO 80000-8:2007 , 8-23.
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.9]
ISO 3746:2010(E)
3.20
sound energy
J
integral of the sound power, P, over a stated time interval of duration T (starting at t and ending at t )
1 2
t
J = Pt()dt (5)
∫
t
NOTE 1 Sound energy is expressed in joules.
NOTE 2 The quantity is particularly relevant for non-stationary, intermittent sound events.
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.10]
3.21
sound energy level
L
J
ten times the logarithm to the base 10 of the ratio of the sound energy, J, to a reference value, J , expressed
in decibels
J
L = 10 lg dB (6)
J
J
where the reference value, J , is 1 pJ
NOTE If a specific frequency weighting as specified in IEC 61672-1 and/or specific frequency bands are applied, this
should be indicated by appropriate subscripts; e.g. L denotes the A-weighted sound energy level.
JA
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.11]
4 Test environment
4.1 General
The test environments that are applicable for measurements in accordance with this International Standard
are a room or a flat outdoor area which is adequately isolated from background noise (see 4.2) and which
meets the qualification requirements of 4.3.
Environmental conditions having an adverse effect on the microphones used for the measurements (e.g.
strong electric or magnetic fields, wind, impingement of air discharge from the noise source being tested, high
or low temperatures) shall be avoided. The instructions of the manufacturers of the measuring instrumentation
regarding adverse environmental conditions shall be followed.
In an outdoor area, care shall be taken to minimize the effects of adverse meteorological conditions (e.g.
temperature, humidity, wind, precipitation) on the sound propagation and on the sound generation over the
frequency range of interest or on the background noise during the course of the measurements.
At altitudes above 1 500 m, sound power levels and sound energy levels shall be corrected to reference
meteorological conditions in accordance with ISO 3744.
When a reflecting surface is not a ground plane or is not an integral part of a test room surface, particular care
should be exercised to ensure that the plane does not radiate any appreciable sound due to vibrations.
6 © ISO 2010 – All rights reserved
ISO 3746:2010(E)
4.2 Criterion for background noise
The A-weighted sound pressure levels due to background noise averaged over the microphone positions, or
traverses, on the measurement surface shall be at least 3 dB below the mean sound pressure level due to the
noise source under test in operation when measured in the presence of this background noise (see 8.3.2).
4.3 Criterion for acoustic adequacy of test environment
Annex A specifies procedures for determining the magnitude of the environmental correction, K , to account
2A
for deviations of the test environment from the ideal condition. Measurements in accordance with this
International Standard are only valid where K u 7 dB.
2A
[6] [14] [15]
NOTE 1 If the environmental correction K exceeds 7 dB, ISO 3747 , ISO 9614-1 or ISO 9614-2 can be used.
2A
NOTE 2 In some specific cases, the horizontal testing plane is only partially reflecting (e.g. lawnmowers, some types of
earth-moving machines). In such cases, a relevant noise test code describes in detail the nature of the plane on which the
source is mounted and indicates the possible consequences on the measurement uncertainty.
5 Instrumentation
5.1 General
The instrumentation system, including the microphones, cables and windscreen, if used, shall meet the
requirements of IEC 61672-1:2002, class 2.
Class 2 instrumentation is acceptable for steady noise but generally it is recommended to use class 1
instrumentation.
5.2 Calibration
Before and after each series of measurements, a sound calibrator meeting the requirements of
IEC 60942:2003, class 1 shall be applied to each microphone to verify the calibration of the entire measuring
system at one or more frequencies within the frequency range of interest. Without any adjustment, the
difference between the readings made before and after each series of measurements shall be less than or
equal to 0,5 dB. If this value is exceeded, the results of this series of measurements shall be discarded.
The calibration of the sound calibrator, and the compliance of the instrumentation system with the
requirements of IEC 61672-1 shall be verified at intervals in a laboratory making calibrations traceable to
appropriate standards.
Unless national regulations dictate otherwise, it is recommended that the sound calibrator should be calibrated
at intervals not exceeding 1 year and the compliance of the instrumentation system with the requirements of
IEC 61672-1 verified at intervals not exceeding 2 years.
6 Definition, location, installation and operation of noise source under test
6.1 General
The manner in which the noise source under test is installed and operated may have a significant influence on
the sound power or sound energy emitted by a noise source. This clause specifies conditions that are
intended to minimize variations in the noise emission due to the installation and operating conditions of the
noise source under test. Relevant instructions of a noise test code, if any exists for the family of machinery or
equipment to which the noise source under test belongs, shall be followed. The same installation, mounting,
and operating conditions of the noise source under test shall be used for the determination of emission sound
ISO 3746:2010(E)
pressure levels and sound power levels. A noise test code for the noise source under test, if any exists,
describes the installation, mounting, and operating conditions in detail.
Particularly for large machines, it is necessary to decide which components, sub-assemblies, auxiliary
equipment, power sources, etc., constitute integral parts of the noise source.
6.2 Auxiliary equipment
Care shall be taken to ensure that any electrical conduits, piping or air ducts connected to the noise source
under test do not radiate significant amounts of sound energy into the test environment.
If practicable, all auxiliary equipment necessary for the operation of the noise source under test that is not a
part of it shall be located outside the test environment. If this is impractical, care shall be taken to minimize
any sound radiated into the test environment from such equipment. The noise source under test shall be taken
to include all significant sources of sound emission, including auxiliary equipment which cannot either be
removed or adequately quietened, and the reference box (see 7.1) shall be extended appropriately.
6.3 Noise source location
The noise source to be tested shall be installed with respect to the reflecting plane or planes, as if it were in
normal use. The noise source shall be located at a sufficient distance from any reflecting wall or ceiling or any
reflecting object so that the requirements given in Annex A are satisfied on the measurement surface.
Typical installation conditions for some machines involve two or more reflecting surfaces (e.g. an appliance
installed against a wall), or free space (e.g. a hoist), or an opening in an otherwise reflecting plane (so that
radiation may occur on both sides of the vertical plane). Detailed information on installation conditions should
be based on the general requirements of this International Standard and on the relevant noise test code, if
one exists.
6.4 Mounting of the noise source
6.4.1 General
In many cases, the sound power or sound energy emitted by a source is affected by support or mounting
conditions. Whenever a typical mounting condition exists for the noise source under test, that condition shall
be used or simulated, if feasible.
Mounting conditions specified or recommended by the manufacturer of the noise source under test shall be
used unless otherwise specified in any relevant noise test code. If a typical mounting condition does not exist,
or cannot be utilized for the test, or if there are several alternative possibilities, care shall be taken to ensure
that the mounting arrangement does not induce a variability in the sound output of the source which is atypical.
Precautions shall be taken to reduce any sound radiation from the structure on which the noise source is
mounted.
Many small noise sources, although themselves poor radiators of low-frequency sound, can, as a result of the
method of mounting, radiate more low-frequency sound when their vibrational energy is transmitted to
surfaces large enough to be efficient radiators. Resilient mountings shall be interposed, if possible, between
the noise source under test and the supporting structure, so that the transmission of vibration to the support
and the reaction on the source are both minimized. In this case, the mounting base should be rigid (i.e. have a
sufficiently high mechanical impedance) to prevent it from vibrating excessively and radiating sound. However,
resilient mounts shall be used only if the noise source under test is resiliently mounted in typical field
installations.
Coupling conditions, e.g. between prime movers and driven machines, can exert a considerable influence on
the sound radiation of the noise source under test. It may be appropriate to use a flexible coupling, but similar
considerations apply to these as to resilient mounts.
8 © ISO 2010 – All rights reserved
ISO 3746:2010(E)
6.4.2 Hand-held machinery and equipment
Such machinery and equipment shall be suspended or guided by hand, so that no structure-borne sound is
transmitted via any attachment that does not belong to the noise source under test. If the noise source under
test requires a support for its operation during testing, the support structure shall be small, considered to be a
part of the noise source under test, and comply with the requirements of the relevant noise test code, if any
exists.
6.4.3 Base-mounted, wall-mounted and tabletop machinery and equipment
Such machinery and equipment shall be placed on a reflecting (acoustically hard) plane (floor or wall). Base-
mounted machinery or equipment intended exclusively for mounting in front of a wall shall be installed on an
acoustically hard surface in front of an acoustically hard wall. Tabletop machinery or equipment shall be
placed on the floor at least 1,5 m from any wall of the room, unless a table or stand is required for operation in
accordance with the noise test code for the machinery or equipment under test. The table or stand shall be at
least 1,5 m from any absorptive surface of the test room. Such machinery or equipment shall be placed at the
centre of the top of a standard test table.
[18]
NOTE An example of a test table is given in ISO 11201 .
6.5 Operation of source during test
The sound power or sound energy emitted by a source, whether stationary or moving, can be affected by the
load applied, the running speed, and the conditions under which it is operating. The source shall be tested,
wherever possible, under conditions that are reproducible and representative of the noisiest operation in
typical usage. The specifications given in a noise test code, if any exists, shall be followed, but in the absence
of a noise test code, one or more of the following modes of operation shall be selected for the test(s):
a) source under specified load and conditions;
b) source under full load [if different from a)];
c) source under no load (idling);
d) source at maximum operating speed under defined conditions;
e) source operating under conditions corresponding to maximum sound generation representative of normal
use;
f) source with simulated loading, under defined conditions;
g) source undergoing a characteristic work cycle under defined conditions.
The source shall be stabilized in the desired operating condition, with any power source or transmission
system running at a stable temperature, prior to the start of measurements for sound power level or sound
energy level determination. The load, speed, and operating conditions shall either be held constant during the
test or varied through a defined cycle in a controlled manner.
If the sound power or sound energy emission depends on secondary operating parameters, e.g. the type of
material being processed or the design of cutting tool, those parameters shall be selected, as far as is
practicable, that give the smallest variations and that are typical of normal use. If simulated loading conditions
are used, they shall be chosen such that the sound power levels or sound energy levels of the source under
test are representative of normal use.
ISO 3746:2010(E)
7 Reference box and measurement surface
7.1 Reference box
In order to facilitate the selection of the shape and dimensions of the measurement surface, the reference box
shall first be delineated. The reference box is a hypothetical surface defined by the smallest right
parallelepiped that just encloses the source under test. When defining the dimensions of the reference box,
elements protruding from the source which are known not to be significant radiators of sound may be
disregarded.
The locations of the reference box, the measurement surface, and the microphone positions for
measurements are defined with respect to a co-ordinate system with origin O in the ground plane, shown in
Figure 1. The point O is the middle point of a box consisting of the reference box and its images in the
adjoining reflecting plane(s). The horizontal axes x and y of the co-ordinate system also lie in the ground plane,
parallel to the length and width of the reference box. The characteristic source dimension, d , used to
determine the dimensions of the measurement surface, is shown in Figure 1 for reference boxes on one, two,
and three reflecting planes.
7.2 Measurement surface
7.2.1 General
This International Standard gives specifications relating to the shape of the measurement surface.
The microphone positions, or traverses, at which the sound pressure levels are measured lie on the
measurement surface, a hypothetical surface of area S which envelops the reference box and terminates on
the reflecting plane(s). The measurement surface shall be of one of the following shapes:
a) a hemisphere, half-hemisphere or quarter-hemisphere of radius r (the measurement radius), see
Annex B;
b) a right parallelepiped with sides parallel to those of the reference box, each side being spaced a distance
d (the measurement distance) from the corresponding side of the reference box, see Annex C.
NOTE Other microphone arrangements and measurement surfaces, as given, for example, in ISO 3744, which
provide improved accuracy can also be used.
For a noise source located in a suitable flat outdoor area (see Clause 4) a greater measurement distance is
usually selected and a hemispherical measurement surface is preferred. For a noise source located in a room
or space having unfavourable acoustical conditions (e.g. containing sound-reflecting objects or being subject
to high levels of background noise), the selection of a small measurement distance is appropriate and this
dictates the selection of a parallelepiped measurement surface.
For measurements on a series of similar sources (e.g. machines of the same type or machines from the same
family of a similar size), the same shape of measurement surface shall be used.
7.2.2 Microphone orientation
The microphone shall be oriented so that the reference direction of the microphone (as specified in
IEC 61672-1) is normal to the measurement surface.
NOTE Generally, for free-field response microphones, the reference direction is the long axis of the microphone
preamplifier. For diffuse-field response microphones, the reference direction is perpendicular to the long axis of the
microphone-preamplifier body.
10 © ISO 2010 – All rights reserved
ISO 3746:2010(E)
a) Reference box on one reflecting plane, dl=+/2 l /2+l
() ( )
01 2 3
b) Reference box on two reflecting planes, dl=+l /2+l
()
01 2 3
c) Reference box on three reflecting planes, d=+lll+
01 2 3
Key
d characteristic source dimension
l reference box length
l reference box width
l reference box height
O origin
Figure 1 — Reference box and origin of co-ordinates for one, two and three reflecting planes
ISO 3746:2010(E)
7.2.3 Hemispherical measurement surface
The hemisphere shall be centred on the co-ordinate origin, O, see Figure 1. For any noise source, the
measurement radius, r, shall be greater than or equal to twice the characteristic source dimension, d , not less
than 1 m and not greater than 16 m.
For small products, the measurement radius may be less than 1 m, but shall not be less than 0,5 m.
If it is necessary to use a measurement radius that is so large that the requirements for the acoustic
environment (see Clause 4) are n
...
SLOVENSKI SIST EN ISO 3746
STANDARD
marec 2011
Akustika – Določanje ravni zvočne moči in ravni zvočne energije virov
hrupa z zvočnim tlakom – Informativna metoda z merilno ploskvijo,
sklenjeno okrog vira hrupa nad odbojno ravnino (ISO 3746:2010)
Acoustics – Determination of sound power levels and sound energy levels of
noise sources using sound pressure – Survey method using an enveloping
measurement surface over a reflecting plane (ISO 3746:2010)
Acoustique – Détermination des niveaux de puissance acoustique et des
niveaux d'énergie acoustique a partir de la pression acoustique – Méthode de
contrôle employant une surface de mesure enveloppante au-dessus d'un plan
réfléchissant (ISO 3746:2010)
Akustik – Ermittlung der Schallleistungs- und Schallenergiepegel von
Geräuschquellen aus Schalldruckmessungen – Hüllflächenverfahren der
Genauigkeitsklasse 3 über einer reflektierenden Ebene (ISO 3746:2010)
Referenčna oznaka
ICS 17.140.01 SIST EN ISO 3746:2011 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in III ter od 1 do 50
© 2012-09. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN ISO 3746 : 2011
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN ISO 3746 (sl), Akustika – Določanje ravni zvočne moči in ravni zvočne energije
virov hrupa z zvočnim tlakom – Informativna metoda z merilno ploskvijo, sklenjeno okrog vira hrupa
nad odbojno ravnino (ISO 3746:2010), 2011, ima status slovenskega standarda in je enakovreden
evropskemu standardu EN ISO 3746 (en, de, fr), Acoustics – Determination of sound power levels and
sound energy levels of noise sources using sound pressure – Survey method using an enveloping
measurement surface over a reflecting plane (ISO 3746:2010), 2010.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN ISO 3746:2010 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteje za
standardizacijo CEN/TC 211 Akustika. Slovenski standard SIST EN ISO 3746:2011 je prevod
evropskega standarda EN ISO 3746:2010. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v
tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v enem izmed treh uradnih jezikov CEN.
Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC AKU Akustika.
Ta dokument nadomešča SIST EN ISO 3746:2009.
Odločitev za izdajo tega standarda je dne 14. februarja 2011 sprejel SIST/TC AKU Akustika.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN ISO 3744 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem
zvočnega tlaka – Inženirska metoda v pretežno prostem polju nad odbojno
ravnino (ISO 3744:2010)
SIST ISO 5725 (vsi deli) Točnost (pravilnost in natančnost) merilnih metod in rezultatov
SIST EN ISO 12001 Akustika – Emisija hrupa naprav in opreme – Pravila za oblikovanje in
pripravo pravil za merjenje hrupa (ISO 12001:1996)
SIST EN 60942:2004 Elektroakustika – Kalibratorji za zvokomere
SIST EN 61672-1:2004 Elektroakustika – Merilniki zvočne jakosti – 1. del: Specifikacije
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN ISO 3746:2010
PREDHODNA IZDAJA
– SIST EN ISO 3746:2009, Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem
zvočnega tlaka – Informativna metoda z merilno ploskvijo, sklenjeno okrog vira hrupa nad
odbojno ravnino
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz ''evropski standard'', v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
II
SIST EN ISO 3746 : 2011
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN ISO 3746:2010 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Bruselj
– This national document is identical with EN ISO 3746:2010 and is published with the permission of
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
III
SIST EN ISO 3746 : 2011
(Prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN ISO 3746
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM december 2010
ICS 17.140.01 Nadomešča EN ISO 3746:2009
Slovenska izdaja
Akustika – Določanje ravni zvočne moči in ravni zvočne energije virov hrupa z
zvočnim tlakom – Informativna metoda z merilno ploskvijo, sklenjeno okrog
vira hrupa nad odbojno ravnino (ISO 3746:2010)
Acoustics – Determination of Acoustique – Détermination des Akustik – Ermittlung der Schallleistungs-
sound power levels and niveaux de puissance acoustique et und Schallenergiepegel von
sound energy levels of noise des niveaux d'énergie acoustique a Geräuschquellen aus
sources using sound pressure partir de la pression acoustique – Schalldruckmessungen –
– Survey method using an Méthode de contrôle employant une Hüllflächenverfahren der
enveloping measurement surface de mesure enveloppante Genauigkeitsklasse 3 über einer
surface over a reflecting au-dessus d'un plan réfléchissant reflektierenden Ebene
plane (ISO 3746:2010) (ISO 3746:2010) (ISO 3746:2010)
Ta evropski standard je CEN sprejel 13. novembra 2010.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerimi je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnih koli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Seznami najnovejših
izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri Upravnem centru CEN
in članicah CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski, nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standardizacijo Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve,
Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije,
Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Upravni center: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj
© 2010 CEN Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. št. EN ISO 3746:2010: E
SIST EN ISO 3746 : 2011
Vsebina Stran
Predgovor k evropskemu standardu .3
Dodatek ZA (informativni): Povezava med tem evropskim standardom in bistvenimi zahtevami
Direktive EU 2006/42/EC.4
Predgovor k mednarodnemu standardu.5
Uvod .6
1 Področje uporabe .7
2 Zveza s standardi .7
3 Izrazi in definicije .8
4 Preskusno okolje .11
5 Instrumentarij.12
6 Opis, lokacija, postavitev in obratovanje vira hrupa med preskušanjem .13
7 Referenčni boks in merilna ploskev.15
8 Določanje ravni zvočne moči in zvočne energije .18
9 Merilna negotovost .22
10 Informacije, ki jih je treba zapisati .25
11 Poročilo o preskusu.26
Dodatek A (normativni): Določanje okoljskega popravka.27
Dodatek B (normativni): Razporeditev mikrofonov na polkrogelni merilni ploskvi .28
Dodatek C (normativni): Razporeditev mikrofonov na merilni ploskvi v obliki paralelepipeda.33
Dodatek D (normativni): Smernice o razvoju informacij o merilni negotovosti.41
Literatura.49
SIST EN ISO 3746 : 2011
Predgovor k evropskemu standardu
Ta dokument (EN ISO 3746:2010) je pripravil tehnični odbor ISO/TC 43 Akustika v sodelovanju s
tehničnim odborom CEN/TC 211 Akustika, katerega sekretariat vodi DS (Danish Standards).
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje do junija 2011, nacionalne standarde, ki so z njim v nasprotju, pa je treba
razveljaviti najpozneje do junija 2011.
Opozoriti je treba na možnost, da so nekateri elementi tega dokumenta lahko predmet patentnih
pravic. CEN (in/ali CENELEC) ne prevzema odgovornosti za identifikacijo katerihkoli ali vseh takih
patentnih pravic.
Ta dokument nadomešča EN ISO 3746:2009.
Ta dokument je bil pripravljen v okviru mandata, ki sta ga Evropska komisija in Evropsko združenje za
prosto trgovino (EFTA) dala CEN, in podpira bistvene zahteve direktive (direktiv) Evropske unije.
Za povezavo z direktivo(-ami) EU glejte informativni dodatek ZA, ki je sestavni del tega dokumenta.
V skladu z notranjimi predpisi CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne privzeti nacionalne
organizacije za standardizacijo naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve,
Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije,
Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Razglasitvena objava
Besedilo ISO 3746:2010 je CEN odobril kot EN ISO 3746:2010 brez kakršnihkoli sprememb.
SIST EN ISO 3746 : 2011
Dodatek ZA
(informativni)
Povezava med tem evropskim standardom in bistvenimi zahtevami Direktive
EU 2006/42/EC
Ta evropski standard je bil pripravljen v okviru mandata, ki sta ga Evropska komisija in Evropsko
združenje za prosto trgovino dala CEN, da bi zagotovila skladnost z bistvenimi zahtevami Direktive
novega pristopa 2006/42/EC o strojih.
Ko bo ta standard objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti v okviru navedene direktive in bo kot
nacionalni standard privzet v vsaj eni državi članici, bo skladnost s točkami tega standarda, v obsegu
področja uporabe tega standarda, ustvarila domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami te
direktive in pridruženimi predpisi EFTA.
OPOZORILO: Za proizvode, ki spadajo v področje uporabe tega standarda, se lahko uporabljajo tudi
druge zahteve in druge direktive EU.
SIST EN ISO 3746 : 2011
Predgovor k mednarodnemu standardu
ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) je svetovna zveza nacionalnih organov za standarde
(članov ISO). Mednarodne standarde ponavadi pripravljajo tehnični odbori ISO. Vsak član, ki želi
delovati na določenem področju, za katero je bil ustanovljen tehnični odbor, ima pravico biti zastopan v
tem odboru. Pri delu sodelujejo tudi mednarodne vladne in nevladne organizacije, povezane z ISO. V
vseh zadevah, ki so povezane s standardizacijo na področju elektrotehnike, ISO tesno sodeluje z
Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC).
Mednarodni standardi so pripravljeni v skladu s pravili, podanimi v 2. delu Direktiv ISO/IEC.
Glavna naloga tehničnih odborov je priprava mednarodnih standardov. Osnutki mednarodnih
standardov, ki jih sprejmejo tehnični odbori, se pošljejo vsem članom v glasovanje. Za objavo
mednarodnega standarda je treba pridobiti soglasje najmanj 75 odstotkov članov, ki se udeležijo
glasovanja.
Opozoriti je treba na možnost, da je lahko nekaj elementov tega dokumenta predmet patentnih pravic.
ISO ne prevzema odgovornosti za identifikacijo katerihkoli ali vseh takih patentnih pravic.
ISO 3746 je pripravil tehnični odbor ISO/TC 43, Akustika, pododbor SC1, Hrup.
Ta tretja izdaja razveljavlja in nadomešča drugo izdajo (ISO 3746:1995), ki je bila tehnično
spremenjena. Ta vključuje tudi tehnični popravek ISO 3746:1995/Cor.1:1995.
SIST EN ISO 3746 : 2011
Uvod
[2] [6]
Ta mednarodni standard je eden v seriji ISO 3741 do ISO 3747 , ki opisuje metode za določanje
zvočne moči in zvočne energije virov hrupa, vključno s stroji, opremo in njihovimi podsestavi.
[1].
Smernice za izbiro ene od teh metod se najdejo v standardu ISO 3740 Izbor je odvisen od okolja,
razpoložljive preskusne opreme in zahtevane natančnosti izmerjene ravni zvočne moči ali ravni
zvočne energije. Morda bo treba izdelati navodila za izvajanje meritev za posamezni vir hrupa, da bi
izbrali primerno akustično merilno ploskev in razpored mikrofonov izmed vseh možnih v vsakem od
[1] [6]
standardov ISO 3740 do ISO 3747 , in da bi opredelili zahteve za postavitev preskušane enote,
njeno obremenitev in obratovalne pogoje, pod katerimi je treba določati ravni zvočne moči ali ravni
zvočne energije. Zvočna moč, ki jo oddaja določen vir v preskusnem okolju, se izračuna iz povprečja
kvadratov zvočnega tlaka, ki se izmeri na hipotetični merilni ploskvi, ki obdaja vir, in površine te
ploskve. Zvočna energija za posamezno operacijo stroja se izračuna iz te zvočne moči in časa trajanja
te operacije.
Ta mednarodni standard določa metode podajanja rezultatov, skladno z ISO 12001:1996, razred
točnosti 3 (informativni razred), ko se meritve izvajajo znotraj industrijskih stavb ali na prostem.
Idealno bi bilo, da bi preskušani vir namestili na zvočno odbojno ravnino na prostem. Za vire, ki so
običajno nameščeni na tla strojnih delavnic, se določijo popravki za nezaželene odboje od sosednjih
objektov, sten in stropa ter za preostali hrup ozadja, ki se tam pojavlja.
Metode, opisane v tem mednarodnem standardu, dovoljujejo določanje ravni zvočne moči in zvočne
energije z uporabo frekvenčnega A-vrednotenja.
[5]
V primerih, ko je potrebna večja natančnost, se lahko uporabi ISO 3744, ISO 3745 ali ustrezen del
[14]-[16]
standarda ISO 9614 . Če ustrezna merila za merilno okolje, ki so predpisana s tem mednarodnim
[2]
standardom, niso izpolnjena, potem se je mogoče sklicevati na drugega iz serije ISO 3741 do
[6] [14]-[16]
ISO 3747 ali na ustrezni del standarda ISO 9614 .
SIST EN ISO 3746 : 2011
Akustika – Določanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z
zvočnim tlakom – Informativna metoda z merilno ploskvijo, sklenjeno okrog
vira hrupa nad odbojno ravnino
1 Področje uporabe
1.1 Splošno
Ta mednarodni standard opisuje metode za določanje ravni zvočne moči ali ravni zvočne energije vira
hrupa na podlagi ravni zvočnega tlaka, izmerjenih na ploskvi, ki obdaja vir hrupa (stroj ali oprema) v
preskusnem okolju, na katerega se zahteve nanašajo. Z uporabo teh meritev se izračuna raven
zvočne moči (ali v primeru hrupa poka ali prehodnega zvočnega pojava, raven zvočne energije), ki jo
proizvede vir hrupa, z uporabo frekvenčnega A-vrednotenja.
OPOMBA: Različno oblikovane merilne ploskve lahko dajo različne ocene o ravni zvočne moči določenega vira hrupa, zato
ustrezno pripravljeno navodilo za izvajanje meritev (glej ISO 12001) podaja podrobno informacijo o izbiri te
ploskve.
1.2 Vrste hrupa in virov hrupa
Metode, opisane v tem mednarodnem standardu, so primerne za vse vrste hrupa (stabilne, nestabilne,
spremenljive, posamezni izbruhi zvočne energije itn.), kot je opredeljeno v ISO 12001.
Ta mednarodni standard se uporablja za vse vrste in velikosti vira hrupa (npr. stacionarne ali počasi
premikajoče se naprave, inštalacije, stroje, sestavne dele ali podsestave), če se le lahko zagotovijo
pogoji za meritve.
OPOMBA: Pogoji za merjenje, ki so navedeni v tem mednarodnem standardu, so lahko nepraktični za zelo visoke in zelo
dolge vire, kot so dimniki, cevovodi, transporterji in kompleksni industrijski obrati z več virov hrupa. V takih
primerih se lahko v navodilih za določanje emitiranega hrupa specifičnih virov predvidijo alternativne metode.
1.3 Preskusno okolje
Preskusna okolja, ki se uporabljajo za izvajanje meritev v skladu s tem mednarodnim standardom, so
lahko v zaprtih prostorih ali na prostem, z eno ali več zvočno odbojnih ravnin na ali blizu površine, na
katero je preskušani vir nameščen.
1.4 Merilna negotovost
Navede se informacija o negotovosti ravni zvočne moči in ravni zvočne energije, določena v skladu s
tem mednarodnim standardom za opravljene meritve z uporabo frekvenčnega A-vrednotenja.
Negotovost se določa v skladu z ISO 12001:1996, razred točnosti 3 (informativni razred).
2 Zveza s standardi
Za uporabo tega dokumenta so nujno potrebni naslednji referenčni dokumenti. Za datirana sklicevanja
se uporablja samo navedena izdaja. Za nedatirana sklicevanja se uporablja zadnja izdaja navedenega
dokumenta (vključno z vsemi dopolnili).
ISO 3744 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem zvočnega
tlaka – Inženirska metoda v pretežno prostem polju nad odbojno ravnino
ISO 5725 (vsi deli) Točnost (pravilnost in natančnost) merilnih metod in rezultatov
ISO 12001:1996 Akustika – Emisija hrupa naprav in opreme – Pravila za oblikovanje in pripravo
pravil za merjenje hrupa (ISO 12001:1996)
ISO/IEC Vodilo 98-3 Merilna negotovost – 3. del: Vodilo za izražanje merilne negotovosti
(GUM:1995)
IEC 60942:2003 Elektroakustika – Kalibratorji za zvokomere
IEC 61672-1:2002 Elektroakustika – Merilniki zvočne jakosti – 1. del: Specifikacije
SIST EN ISO 3746 : 2011
3 Izrazi in definicije
Za namene tega dokumenta se uporabljajo naslednje definicije.
3.1
zvočni tlak
p
razlika med trenutnim tlakom in statičnim tlakom
OPOMBA 1: Povzeto po ISO 80000-8:2007[23], 8-9.2.
OPOMBA 2: Zvočni tlak je izražen v paskalih.
3.2
raven zvočnega tlaka
L
p
desetkratni logaritem z osnovo 10 razmerja kvadrata zvočnega tlaka, p, in kvadrata referenčne
vrednosti, p , izraženo v decibelih
(1)
kjer je referenčna vrednost, p , 20 µPa
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.2]
OPOMBA 1: Če se uporabi posebno frekvenčno in časovno vrednotenje, kot je določeno v IEC 61672-1, in/ali posebni
frekvenčni pasovi, je to treba označiti z ustreznimi indeksi; npr. L pomeni A-vrednotena raven zvočnega tlaka.
pA
[23]
OPOMBA 2: Ta definicija je tehnično v skladu z ISO 80000-8:2007 , 8-22.
3.3
časovno povprečena raven zvočnega tlaka
L
p,T
desetkratni logaritem z osnovo 10 razmerja časovno povprečenega kvadrata zvočnega tlaka, p, v
časovnem intervalu T (ki se začne pri t in konča pri t ) in kvadrata referenčne vrednosti, p , izraženo v
1 2 0
decibelih
(2)
kjer je referenčna vrednost, p , 20 µPa
OPOMBA 1: V splošnem se indeks "T" opusti, ker se časovno povprečena raven zvočnega tlaka praviloma določa v
določenem časovnem intervalu merjenja.
OPOMBA 2: Časovno povprečene ravni zvočnega tlaka so pogosto A-vrednotene, v tem primeru se označijo z L , oz.
pA,T
običajno skrajšano na L .
pA
OPOMBA 3: Povzeto po ISO/TR 25417:2007 [22], 2.3.
3.4
časovno integrirana raven zvočnega tlaka posameznega dogodka
L
E
desetkratni logaritem z osnovo 10 razmerja integrala kvadrata zvočnega tlaka, p, nekega izoliranega
posameznega zvočnega dogodka (zvok poka ali prehodni zvok) v določenem časovnem intervalu T (ki
se začne pri t in konča pri t ) in referenčne vrednosti, E , izraženo v decibelih
1 2 0
SIST EN ISO 3746 : 2011
(3)
2 −10 2
kjer je referenčna vrednost, E , (20 µPa) s = 4 ×10 Pa s
OPOMBA 1: Ta vrednost se lahko dobi z enačbo , kjer je T = 1 s.
OPOMBA 2: Če se ta vrednost uporablja za merjenje zvočne imisije, se običajno imenuje "ekspozicijska zvočna raven" (glej
[22]
ISO/TR 25417:2007 ).
3.5
časovni interval merjenja
T
del ali večkratnik časa obratovanja ali obratovalnega cikla vira hrupa, ki se preskuša, za katerega se
določa časovno povprečena raven zvočnega tlaka
OPOMBA: Časovni interval merjenja je izražen v sekundah.
3.6
odbojna ravnina
zvočno odbojna ravna površina, na kateri je vir hrupa med preskušanjem
3.7
frekvenčno območje, ki nas zanima
frekvenčno območje oktavnih pasov z nominalnimi centralnimi frekvencami od 125 Hz do 8 000 Hz
3.8
referenčni boks
hipotetični pravilni paralelepiped, postavljen na odbojno ravnino(-e), na kateri je preskušani vir hrupa,
ki popolnoma obdaja vir, vključno z vsemi pomembnejšimi komponentami, ki sevajo zvok, in tudi s
preskusno mizo, na kateri je nameščen vir
OPOMBA: Če je potrebno, se lahko uporabi najmanjša možna preskusna miza zaradi združljivosti z meritvami emisije
[18] [21]
zvočnega tlaka na mestu opazovalca skladno z npr. serijo ISO 11201 do ISO 11204 .
3.9
značilna dimenzija vira
d
razdalja od izhodišča koordinatnega sistema do najbolj oddaljenega kota referenčnega boksa
OPOMBA: Značilna dimenzija vira je izražena v metrih.
3.10
merilna razdalja
d
razdalja od referenčnega boksa do merilne ploskve na paralelepipedu
OPOMBA: Merilna razdalja je izražena v metrih.
3.11
merilni polmer
r
polmer polkrogle, merilne površine polkrogle ali četrtine polkrogle
OPOMBA: Merilni polmer je izražen v metrih.
SIST EN ISO 3746 : 2011
3.12
merilna ploskev
hipotetična površina ploskve, S, na kateri so položaji mikrofona za merjenje ravni zvočnega tlaka, ki
obdaja vir preskušanega hrupa in je postavljena na odbojno ravnino(-e), na kateri je nameščen vir
3.13
hrup ozadja
hrup od vseh virov, razen od vira hrupa, ki se preskuša
OPOMBA: Hrup ozadja vključuje prispevke zvoka v zraku, strukturalnega hrupa kot posledice vibracij in električnega hrupa
v instrumentariju.
3.14
popravek hrupa ozadja
K
popravek se nanaša na povprečno (energijsko povprečje) časovno povprečene ravni zvočnega tlaka v
vseh položajih mikrofona na merilni ploskvi, s katerim se upošteva vpliv hrupa ozadja
OPOMBA 1: Popravek hrupa ozadja se izraža v decibelih.
.
OPOMBA 2: Popravek hrupa ozadja je frekvenčno odvisen, popravek v primeru A-vrednotenja se označi s K
1A
3.15
okoljski popravek
K
popravek se nanaša na povprečje (energijsko povprečje) časovno povprečene ravni zvočnega tlaka v
vseh položajih mikrofona na merilni površini, s katerim se upošteva vpliv odbitega ali absorbiranega
zvoka
OPOMBA 1: Okoljski popravek se izraža v decibelih.
OPOMBA 2: Okoljski popravek je frekvenčno odvisen, popravek v primeru A-vrednotenja se označi s K .
2A
OPOMBA 3: V splošnem je okoljski popravek odvisen od površine merilne ploskve in K se običajno povečuje s S.
2A
3.16
ploskovna časovno povprečena raven zvočnega tlaka
L
p
pomeni povprečje (energijsko povprečje) časovno povprečenih ravni zvočnega tlaka v vseh položajih
mikrofona ali skeniranja po merilni ploskvi s popravki zaradi hrupa ozadja, K , in okoljskega popravka,
K
OPOMBA: Časovno povprečna raven zvočnega tlaka po merilni ploskvi je izražena v decibelih.
3.17
časovno integrirana raven zvočnega tlaka posameznega dogodka po merilni ploskvi
L
E
pomeni povprečje (energijsko povprečje) časovno integriranih ravni zvočnega tlaka posameznega
dogodka v vseh položajih mikrofona ali skeniranja po merilni ploskvi s popravkom zaradi hrupa ozadja,
K , in okoljskega popravka, K
1 2
OPOMBA: Časovno integrirana raven zvočnega tlaka posameznega dogodka na merilni ploskvi je izražena v decibelih.
3.18
zvočna moč
P
je produkt zvočnega tlaka, p, in komponente hitrosti delcev, u , usmerjene v vsaki točki pravokotno na
n
merilno ploskev, in integrirana po tej ploskvi
[23]
[ISO 80000-8:2007 , 8-16]
OPOMBA 1: Zvočna moč je izražena v vatih.
SIST EN ISO 3746 : 2011
OPOMBA 2: To je količina energije v enoti časa, v kateri vir oddaja energijo zvoka v zraku.
3.19
raven zvočne moči
L
W
desetkratni logaritem z osnovo 10 razmerja zvočne moči vira, P, in referenčne vrednosti, P , izraženo
v decibelih
(4)
kjer je referenčna vrednost, P , 1 pW
OPOMBA 1: Če se uporabi posebno frekvenčno vrednotenje, kot je določeno v IEC 61672-1, in/ali posebni frekvenčni
pasovi, potem je to treba označiti z ustreznimi indeksi; npr. L označuje A-vrednoteno raven zvočne moči.
WA
[23]
OPOMBA 2: Ta definicija je tehnično v skladu z ISO 80000-8:2007 , 8-23.
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.9]
3.20
zvočna energija
J
integral zvočne moči, P, v določenem časovnem intervalu trajanja T (ki se začne pri t in konča pri t )
1 2
(5)
OPOMBA 1: Zvočna energija je izražena v joulih.
OPOMBA 2: Količina, ki je še posebej pomembna pri nestacionarnih, prekinjajočih zvočnih dogodkih.
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.10]
3.21
raven zvočne energije
L
J
je desetkratni logaritem z osnovo 10 razmerja zvočne energije, J, in referenčne vrednosti, J , izraženo
v decibelih
(6)
kjer je referenčna vrednost, J , 1 pJ
OPOMBA: Če se uporabi posebno frekvenčno vrednotenje, kot je določeno v IEC 61672-1, in/ali posebni frekvenčni
pasovi, je to treba označiti z ustreznimi indeksi; npr. L označuje A-vrednoteno raven zvočne energije.
JA
[22]
[ISO/TR 25417:2007 , 2.11]
4 Preskusno okolje
4.1 Splošno
Preskusna okolja, ki se uporabljajo za meritve v skladu s tem mednarodnim standardom, so prostor ali
ravna površina na prostem, ki je ustrezno izolirana od hrupa v okolju (glej 4.2) in ki izpolnjuje
zahtevane pogoje, podane v 4.3.
Okoljskim razmeram z negativnim vplivom na mikrofone, ki se uporabljajo pri meritvah (npr. močna
električna ali magnetna polja, veter, zadevanje toka zraka od vira hrupa, ki se preskuša, visoke ali
SIST EN ISO 3746 : 2011
nizke temperature), se je treba izogibati. Glede škodljivosti okoljskih razmer je treba slediti navodilom
proizvajalcev merilnih instrumentov.
Na prostem je treba poskrbeti za minimiziranje negativnih učinkov vremenskih razmer (npr.
temperatura, vlažnost, veter, padavine) na širjenje zvoka in na nastajanje hrupa v frekvenčnem
območju, ki nas zanima, ali na hrup ozadja v času meritev.
Na višinah nad 1500 m je treba ravni zvočne moči in ravni zvočne energije korigirati na referenčne
meteorološke razmere v skladu z ISO 3744.
Če odbojna površina ni ravna podlaga ali ni sestavni del površine preskusnega prostora, je treba
posebej zagotoviti, da ta ravnina ne oddaja nobenega občutnega zvoka zaradi vibracij.
4.2 Kriteriji za hrup ozadja
A-vrednotene ravni zvočnega tlaka zaradi hrupa ozadja, povprečene za vse položaje mikrofona ali
skeniranja po merilni ploskvi, morajo biti vsaj 3 dB pod povprečno ravnjo zvočnega tlaka, ki ga povzroča
preskušani vir hrupa med obratovanjem, če se meri v prisotnosti tega hrupa ozadja (glej 8.3.2).
4.3 Kriterij za akustično ustreznost okoljskega preskusa
Dodatek A določa postopke za določanje velikosti okoljskega popravka, K , s katerim se upošteva
2A
odstopanja preskusnega okolja od idealnih razmer. Meritve so veljavne in v skladu s tem
mednarodnim standardom le, če je K ≤ 7dB.
2A
[6] [14] [15]
OPOMBA 1: Če okoljski popravek K presega 7dB, se lahko uporabljajo ISO 3747 , ISO 9614-1 ali ISO 9614-2 .
2A
OPOMBA 2: V nekaterih posebnih primerih je ravna podlaga preskuševališča le delno odbojna (npr. vrtne kosilnice, nekatere
vrste strojev za zemeljska dela). V takih primerih ustrezna navodila za izvajanje meritev hrupa podrobno
opisujejo naravo ravnine, na kateri je vir nameščen, in nakažejo možne posledice za merilno negotovost.
5 Instrumentarij
5.1 Splošno
Merilni sistemi, ki vključujejo mikrofone, kable in vetrobransko peno, če se uporablja, morajo
izpolnjevati zahteve IEC 61672-1:2002, razred 2.
Instrumenti razreda 2 so primerni za nespremenljivi hrup, čeprav je na splošno priporočljivo uporabljati
instrumente razreda 1.
5.2 Umerjanje
Pred vsako serijo meritev in po njej je treba umeriti vsakega od mikrofonov s pomočjo kalibratorja
zvoka, ki izpolnjuje zahteve IEC 60942:2003, razred 1, z namenom, da se preveri kalibracija celotnega
merilnega sistema pri eni ali več frekvencah v frekvenčnem območju, ki nas zanima. Če ni nobene
spremembe nastavitev, mora biti razlika med odbirki pred vsako serijo meritev in po njej manjša ali
enaka 0,5 dB. Če je ta vrednost presežena, je rezultate take serije meritev treba zavreči.
Umerjanje kalibratorja zvoka in skladnost merilnega sistema z zahtevami IEC 61672-1 se občasno
preverja v laboratoriju, v katerem se sledljivost kalibracije preverja z ustreznimi standardi.
Razen če nacionalni predpisi ne zahtevajo drugače, je priporočljivo, da se kalibrator zvoka umerja v
intervalih, ki niso daljši od 1 leta, skladnost merilnega sistema z zahtevami IEC 61672-1 pa v
intervalih, ki niso daljši od 2 let.
SIST EN ISO 3746 : 2011
6 Opis, lokacija, postavitev in obratovanje vira hrupa med preskušanjem
6.1 Splošno
Način, kako je vir hrupa postavljen in obratuje, ima lahko pomemben vpliv na zvočno moč ali zvočno
energijo, ki jo oddaja vir hrupa. Ta odstavek določa pogoje, katerih namen je minimizirati razlike v
emisiji hrupa zaradi namestitve in obratovalnih pogojev vira hrupa, ki se preskuša. Slediti je treba
ustreznim navodilom za operativni postopek merjenja hrupa, če sploh obstajajo za skupino strojev ali
opreme, v katero preskušani vir sodi. Pri določanju emitiranih ravni zvočnega tlaka in ravni zvočne
moči je treba uporabiti enako postavitev, montažo in obratovalne pogoje preskušanega vira hrupa.
Navodilo za merjenje hrupa za vir hrupa, ki se preskuša, če sploh obstaja, podrobno opisuje
namestitev, montažo in obratovalne pogoje.
Zlasti pri velikih strojih je treba določiti, kateri deli podsistema, pomožne opreme, pogonske enote itd.
sestavljajo integralne dele vira hrupa.
6.2 Pomožna oprema
Poskrbeti je treba, da električni vodi, cevovodi ali zračni kanali, ki so priključeni na preskušani vir
hrupa, ne sevajo preveliko energijo zvoka v preskusno okolico.
Če je izvedljivo, je dobro, da je vsa pomožna oprema, potrebna za delovanje preskušanega vira
hrupa, ki pa ni del njega, nameščena zunaj preskusnega okolja. Če to ni izvedljivo, je treba paziti, da
se vsako sevanje zvoka od take opreme v preskusno okolje zmanjša na najmanjšo stopnjo. Vir hrupa,
ki se preskuša, vključuje vse pomembnejše vire zvočne emisije, vključno s pomožno opremo, ki je ni
mogoče bodisi odstraniti ali ustrezno utišati, in referenčni boks (glej 7.1).
6.3 Postavitev vira hrupa
Vir hrupa, ki se preskuša, je treba postaviti na odbojno ravnino ali ravnine, tako kot je to pri njegovi
normalni uporabi. Vir hrupa mora biti postavljen na zadostni razdalji od kakršnekoli odbojne stene ali
stropa ali odbojnega objekta tako, da ustreza zahtevam merilne ploskve, ki je določena v dodatku A.
Tipične zahteve za namestitev stroja so, da ima prostor dve ali več odbojnih površin (npr. naprava,
nameščena ob steno) ali odprt prostor (npr. dvigalo) ali neka odprtina v drugače odbojni ravnini (tako
da se lahko pojavi sevanje na obeh straneh navpičnih ravnin). Podrobne informacije o pogojih za
namestitev morajo temeljiti na splošnih zahtevah tega mednarodnega standarda in ustreznih
operativnih navodilih za meritve hrupa, če obstajajo.
6.4 Namestitev vira hrupa
6.4.1 Splošno
V mnogih primerih je zvočna moč ali zvočna energija, ki jo oddaja vir, odvisna od podpore ali pogojev
namestitve. Kadar koli obstajajo tipični pogoji namestitve vira hrupa, ki se preskuša, se ta pogoj mora
uveljaviti ali simulirati, če je to le izvedljivo.
Uporabiti je treba tiste pogoje namestitve, ki jih določi ali priporoči proizvajalec vira hrupa, ki se
preskuša, razen če ni v ustreznih operativnih navodilih za izvajanje meritev hrupa določeno drugače.
Če ni predpisanih pogojev za namestitev ali jih ni mogoče uporabiti za preskus ali če obstaja več
alternativnih možnosti, je treba paziti, da se zagotovijo takšni pogoji namestitve, ki ne bodo povzročali
spremembe v izsevanem zvoku vira, ki je neznačilen. Potrebna je tudi previdnost pri zmanjšanju
kakršnega koli zvočnega sevanja od strukture, na katero je vir hrupa nameščen.
Mnogi mali viri hrupa, čeprav so sami slabi generatorji nizkofrekvenčnega zvoka, lahko zaradi načina
namestitve sevajo več nizkofrekvenčnega zvoka, če se njihova vibracijska energija prenaša na dovolj
velike površine, ki so učinkoviti radiatorji zvoka. Če je mogoče, je treba vgraditi elastične podložke
med virom hrupa, ki se preskuša, in podporno strukturo, tako da se čim bolj zmanjša prenos vibracij v
obe smeri na podporo in njen odziv proti viru. V tem primeru bi morala biti osnovna namestitev toga (to
je, imeti dovolj visoko mehansko impedanco), da bi preprečili pretirane vibracije in sevanje zvoka.
SIST EN ISO 3746 : 2011
Vendar se elastične namestitve uporablja le, če je vir hrupa, ki se preskuša, elastično nameščen tudi
na mestu obratovanja.
Pogoji povezovanja, npr. med pogonskim in gnanim strojem, imajo lahko precejšen vpliv na izsevani
zvok vira hrupa, ki se preskuša. V teh primerih je primerno uporabiti elastično sklopko, vendar s
podobnimi lastnostmi, kot so veljale za elastično podporo vira.
6.4.2 Ročni stroji in naprave
Takšni stroji in naprave se morajo držati ali upravljati z roko, tako da se strukturalni zvok ne prenaša
preko katerega koli dela, ki ne pripada viru hrupa, ki se preskuša. Če vir hrupa, ki se preskuša,
zahteva podporo za njegovo delovanje med preskušanjem, mora biti podporna struktura majhna, pri
čemer se šteje, da je ta del vira hrupa, ki se preskuša, in je v skladu z zahtevami ustreznega navodila
za izvajanje preskusa, če ta sploh obstaja.
6.4.3 Stroji in naprave, vgrajeni na tla, stene in mize
Takšne stroje in opremo je treba namestiti na odbojno (akustično togo) ravnino (tla ali stene). Stroji in
oprema, nameščeni na tla, ki so namenjeni izključno za vgradnjo pred steno, se namestijo na
akustično togo površino pred akustično togo steno. Namizni stroji ali oprema morajo biti nameščeni na
tla vsaj 1,5 m od katerekoli stene prostora, razen če sta miza ali stojalo potrebna za delovanje v
skladu z navodili za izvajanje meritev hrupa za stroj ali opremo, ki se preskuša. Miza ali stojalo morata
biti vsaj 1,5 m od katere koli absorpcijske površine preskusnega prostora. Takšni stroji ali oprema
morajo biti nameščeni na standardno preskusno mizo v njenem središču.
[18]
OPOMBA: Primer preskusne mize je prikazan v ISO 11201 .
6.5 Delovanje vira med preskušanjem
Zvočna moč ali zvočna energija, ki jo oddaja vir, tako stacionaren kot premičen, je lahko odvisna od
uporabljene obremenitve, obratovalne hitrosti in pogojev, pod katerimi ti delujejo. Vir je treba
preskušati, če je le mogoče, pod pogoji, ki so ponovljivi in predstavljajo najbolj hrupno delovanje v
tipični rabi. Podrobnosti, podane v navodilih za operativni postopek merjenja, če ta obstaja, je treba
upoštevati, vendar je v primeru odsotnosti le-teh za preskušanje treba izbrati eno ali več naslednjih
načinov delovanja:
a) vir pri določeni obremenitvi in pogojih;
b) vir pri polni obremenitvi [če se razlikuje od a)];
c) vir v prostem teku (brez obremenitve);
d) vir pri najvišji hitrosti delovanja pod določenimi pogoji;
e) vir deluje pod pogojih, ki ustrezajo najglasnejšemu predstavniku pri normalni uporabi;
f) vir s simulirano obremenitvijo, pod določenimi pogoji;
g) vir je podvržen značilnemu delovnemu ciklu pod določenimi pogoji.
Vir mora biti stabiliziran pri določenem obratovalnem režimu, s kakršno koli močjo vira ali prenosnega
sistema, ki obratuje pri stabilni temperaturi, preden se začnejo meritve za določanje ravni zvočne moči
ali ravni zvočne energije. Obremenitev, hitrost in obratovalne pogoje je treba med preskusom bodisi
vzdrževati nespremenjene ali spreminjati z določenim ciklom na kontroliran način.
Če je zvočna moč ali emisija zvočne energije odvisna od sekundarnih parametrov obratovanja, na
primer od vrste materiala, ki se obdeluje, ali zasnove rezalnega orodja, se ti parametri izberejo, kolikor
je mogoče tako, da dajejo najmanjše spremembe in da so tipične pri normalni uporabi. Če se
uporabljajo simulirani pogoji obremenitve, jih je treba izbrati tako, da so ravni zvočne moči ali ravni
zvočne energije vira, ki se preskuša, taki kot pri običajni uporabi.
SIST EN ISO 3746 : 2011
7 Referenčni boks in merilna ploskev
7.1 Referenčni boks
Da bi olajšali izbiro oblike in dimenzije merilne ploskve, je treba najprej opredeliti referenčni boks.
Referenčni boks je hipotetična površina pravilnega paralelepipeda, ki v danem trenutku obdaja vir, ki
se preskuša. Pri določanju dimenzij referenčnega boksa se elementi, štrleči iz vira, za katere je znano,
da niso pomembni generatorji zvoka, lahko zanemarijo.
Lokacije referenčnega boksa, merilne ploskve in položaji mikrofona za izvajanje meritev so določeni
glede na koordinatni sistem z izhodiščem O v osnovni ravnini, prikazano na sliki 1. Točka O je
središče boksa, ki sestoji iz referenčnega boksa in njegove zrcalne podobe na odbojni ravnini(-ah), na
kateri stoji. Horizontalni osi x in y koordinatnega sistema prav tako ležita v osnovni ravnini, vzporedno
z dolžino in širino referenčnega boksa. Značilna dimenzija vira, d , ki se uporablja za določitev
dimenzij merilne ploskve, je prikazana na sliki 1 za referenčni boks na eni, dveh in treh reflektirajočih
ravninah.
7.2 Merilna ploskev
7.2.1 Splošno
Ta mednarodni standard podaja podrobnosti, ki se nanašajo na obliko merilne ploskve.
Položaji mikrofonov ali skeniranja, na katerih se merijo ravni zvočnega tlaka, ležijo na merilni ploskvi,
hipotetični ploskvi površine S, ki obdaja referenčni boks in se konča na odbojni ravnini(-ah). Merilna
ploskev mora imeti eno od naslednjih oblik:
a) polkrogla, pol polkrogle ali četrt polkrogle s polmerom r (merilni radij), glej dodatek B;
b) pravi paralelepiped s stranicami, vzporednimi s tistimi pri referenčnem boksu, pri čemer je vsaka
stranica na razdalji d (merilna razdalja) od ustrezne strani referenčnega boksa, glej dodatek C.
OPOMBA: Uporabijo se lahko tudi druge razporeditve mikrofona in merilnih ploskev, kot je navedeno na primer v ISO 3744, ki
lahko zagotovijo izboljšano natančnost meritev.
Za vir hrupa, ki je nameščen na ustrezni ravni zunanji površini (glej točko 4), se običajno izbere večja
merilna razdalja in se priporoča merilna ploskev v obliki polkrogle. Za vir hrupa, ki je v sobi ali
prostoru, ki ima neugodne akustične razmere (npr. vsebuje zvok reflektirajočih objektov ali je
izpostavljen visokim ravnem hrupa ozadja), je primerno izbrati majhno merilno razdaljo in ta določa
izbiro paralelepipedne oblike merilne ploskve.
Za meritve na vrsti podobnih virov (npr. stroji iste vrste ali stroji iz iste družine podobne velikosti) se
uporablja ista oblika merilne ploskve.
7.2.2 Usmerjenost mikrofona
Mikrofon mora biti usmerjen tako, da je referenčna smer mikrofona (kot je določeno v IEC 61672-1)
pravokotna na merilno ploskev.
OPOMBA: Splošno velja, da je za odziv mikrofona v prostem polju referenčna smer daljša os mikrofonskega predojačevalnika.
Za odziv mikrofona v difuznem polju je referenčna smer pravokotna na daljšo os mikrofona in predojačevalnika.
SIST EN ISO 3746 : 2011
a) Referenčni boks na eni reflektirajoči ravnini,
b) Referenčni boks na dveh reflektirajočih ravninah,
c) Referenčni boks na treh reflektirajočih ravninah,
Legenda
d karakteristična dimenzija vira
l dolžina referenčnega boksa
l širina referenčnega boksa
l višina referenčnega boksa
O izhodišče
Slika 1: Referenčni boks in izhodišče koordinat za eno, dve in tri odbojne ravnine
SIST EN ISO 3746 : 2011
7.2.3 Merilna ploskev v obliki polkrogle
Polkrogla mora imeti središče v izhodišču koordinat, O, glej sliko 1. Za vse vire hrupa mora biti merilni
polmer, r, večji ali enak dvakratni karakteristični dimenziji vira, d , ne manjši od 1 m in ne večji od
16 m.
Za majhne izdelke je lahko merilni polmer manjši od 1 m, vendar ne manjši od 0,5 m.
Če je treba uporabiti merilni polmer, ki je tako velik, da zahteve za akustično okolje (glej točko 4) niso
izpolnjene, se merilna ploskev v obliki polkrogle ne sme uporabiti.V tem primeru mora biti merilna
ploskev v obliki paralelepipeda ali kombinacija oblik.
Če obstaja samo ena odbojna ravnina, je merilna ploskev polna polkrogla in njena površina (glej 8.3.5
in 8.4.4) S = 2πr . Če vir, ki se preskuša, stoji ob steni, je merilna ploskev pol polkrogle, s površino
2 2
S = πr . Če vir stoji v kotu, je merilna ploskev četrtina polkrogle s površino S = πr /2.
7.2.4 Merilna ploskev v obliki paralelepipeda
Paralelepiped mora imeti isto usmeritev glede na koordinatno izhodišče, O, kot referenčni boks.
Merilna razdalja, d, mora biti najmanj 0,15 m, vendar po možnosti 1 m ali več.
Če obstaja samo ena odbojna ravnina (glej slike C.2 do C.6), je površina S merilne ploskve podana z
enačbo (7):
S = 4(ab + bc + ca) (7)
kjer so:
a = 0,5l + d
b = 0,5l + d
c = l + d
v katerih so l , l , in l dolžina, širina in višina referenčnega boksa.
1 2 3
Če vir, ki se preskuša, stoji ob steni (glej sliko C.7), se površina merilne ploskve določi z enačbo
S = 2(2ab + bc + 2ca) (8)
kjer so:
a = 0,5l + 0,5d
b = 0,5l + d
c = l + d
v katerih so:
l dolžina referenčnega boksa od stene do čelne stranice
l , l širina in višina referenčnega boksa
2 3
Če vir stoji v kotu (glej sliko C.8), se površina merilne ploskve dobi z enačbo
S = 2(2ab + bc + ca) (9)
kjer so:
a = 0,5l + 0,5d
b = 0,5l + 0,5d
c = l + d
v katerih so:
l , l dolžina in širina referenčnega boksa, merjeno od dveh sten do ustrezne nasprotne stranice
1 2
l višina referenčnega boksa
SIST EN ISO 3746 : 2011
8 Določanje ravni zvočne moči in ravni zvočne energije
8.1 Določanje okoljskega popravka
Okoljski popravek, K , se mora najprej določiti z uporabo dodatka A.
2A
8.2 Položaji mikrofona na merilni ploskvi
8.2.1 Merilna ploskev v obliki polkrogle
Za vir hrupa, ki se preskuša v bližini ene odbojne ravnine, se mikrofoni namestijo na štirih mestih,
označenih s 4, 5, 6 in 10; njihove koordinate so podane v preglednici B.1 in prikazane na slikah B.1 in
B.2.
Za vir hrupa, ki se preskuša v bližini dveh odbojnih ravnin, se mikrofoni namestijo na treh mestih,
označenih s 14, 15 in 18; njihove koordinate so podane v preglednici B.2 in prikazane na sliki B.3.
Za vir hrupa, ki se preskuša v bližini treh odbojnih ravnin, se mikrofoni namestijo na treh mestih,
označenih s 14, 21 in 22; njihove koordinate so podane v preglednici B.2 in prikazane na sliki B.4.
Dodatni položaji mikrofona se uporabljajo za izvajanje dodatnih meritev, če obm
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...