SIST EN 1996-1-1:2006
(Main)Eurocode 6 - Design of masonry structures - Part 1-1: General rules for reinforced and unreinforced masonry structures
Eurocode 6 - Design of masonry structures - Part 1-1: General rules for reinforced and unreinforced masonry structures
General rules for the structural design of buildings and civil engineering works in reinforced, unreinforced, prestressed and confined masonry. Detailed rules for use in structural design of buildings.
Eurocode 6 - Bemessung und Konstruktion von Mauerwerksbauten - Teil 1-1: Allgemeine Regeln für bewehrtes und unbewehrtes Mauerwerk
Eurocode 6 : Calcul des ouvrages en maçonnerie - Partie 1-1: Regles générales pour ouvrages en maçonnerie armée et non armée
Domaine d'application
Domaine d’application de l’Eurocode 6
(1)P L’Eurocode 6 s’applique au calcul des bâtiments et des ouvrages de génie civil, ou de parties d’ouvrage, en maçonnerie non armée, armée, précontrainte ou confinée.
(2)P L’Eurocode 6 ne traite que ce qui concerne les prescriptions de résistance, de service (aptitude à l’emploi) et de durabilité des ouvrages. Les autres prescriptions, par exemple celles relatives aux isolations thermiques ou acoustiques, ne sont pas abordées.
(3)P L’exécution des travaux n’est traitée que dans la mesure nécessaire à la définition des qualités de matériaux de construction et de produits qu’il convient de mettre en œuvre, et à la définition de la qualité d’exécution sur chantier requise conformément aux hypothèses des règles de calcul.
(4)P Le présent Eurocode 6 ne traite pas des prescriptions particulières du calcul au séisme. Les dispositions à prendre vis à vis de telles prescriptions sont données par l’Eurocode 8, qui est cohérent avec l’Eurocode 6 et le complète.
(5)P Les valeurs numériques des actions devant être prises en compte dans le calcul des bâtiments et des ouvrages de génie civil ne sont pas données par l’Eurocode 6. Ces valeurs figurent dans l’Eurocode 1.
Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij - 1-1. del: Splošna pravila za armirano in nearmirano zidovje
(1)P Evrokod 6, 1-1. del daje podlago za projektiranje stavb in gradbenih inženirskih objektov iz zidovja. 1-1. del obravnava nearmirano in armirano zidovje, kjer dodana armatura izboljša duktilnost in nosilnost ali uporabnost. Podaja načela za projektiranje prednapetega in povezanega zidovja, vendar brez pravil za uporabo. Ta del ne velja za zidovje s tlorisno površino manj kot 0,04 m2.
(2) Za tiste tipe konstrukcij, ki jih standard ne zajema v celoti, za nove vrste uporabe konstrukcij iz uveljavljenih materialov, za konstrukcije iz novih materialov oziroma za konstrukcije, ki morajo prevzeti vplive in druge posledice, za katere ni običajnih izkušenj, se načela in pravila za uporabo, navedena v tem standardu, lahko uporabljajo, vendar se po potrebi dopolnijo.
(3) 1-1. del navaja podrobna pravila, ki so v glavnem uporabna za običajne stavbe. Zaradi praktičnih razlogov ali poenostavitev je uporabnost teh pravil lahko omejena. Kakršnakoli omejitev uporabnosti je omenjena med besedilom na mestih, kjer je potrebno.
(4)P 1-1. del obravnava naslednja poglavja:
1. del: Splošno
2. del: Osnove projektiranja
3. del: Materiali
4. del: Trajnost
5. del: Analiza konstrukcije
6. del: Končno mejno stanje
7. del: Mejno stanje uporabnosti
8. del: Detajli
9. del: Izvedba
(5)P 1-1. del ne obsega:
požarne odpornosti (ki jo obravnava EN 1996-1-2);
posebnih vidikov posebnih tipov stavb (na primer dinamičnih učinkov na visoke stavbe);
posebnih vidikov posebnih tipov gradbenih inženirskih objektov (kot so zidani mostovi, pregrade, dimniki ali konstrukcije, ki zadržujejo tekočine);
posebnih vidikov posebnih tipov konstrukcije (kot so loki ali kupole);
zidovja, kjer se za zidanje uporabljajo malte z mavcem brez cementa ali z njim;
zidovja, kjer zidaki niso položeni v pravilnem razporedu v vrstah (kamnito zidovje);
zidovje, armirano z drugimi materiali kot z jeklom.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Eurocode 6 - Design of masonry structures - Part 1-1: General rules for reinforced and unreinforced masonry structuresEvrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij - 1-1. del: Splošna pravila za armirano in nearmirano zidovjeEurocode 6 : Calcul des ouvrages en maçonnerie - Partie 1-1: Regles générales pour ouvrages en maçonnerie armée et non arméeEurocode 6 - Bemessung und Konstruktion von Mauerwerksbauten - Teil 1-1: Allgemeine Regeln für bewehrtes und unbewehrtes MauerwerkTa slovenski standard je istoveten z:EN 1996-1-1:2005SIST EN 1996-1-1:2006en91.080.30Zidane konstrukcijeMasonry91.010.30Technical aspectsICS:SIST ENV 1996-1-1:20041DGRPHãþDSLOVENSKI
STANDARDSIST EN 1996-1-1:200601-maj-2006
EUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE NORMEN 1996-1-1November 2005ICS 91.010.30; 91.080.30Supersedes ENV 1996-1-1:1995, ENV 1996-1-3:1998
English VersionEurocode 6 - Design of masonry structures - Part 1-1: Generalrules for reinforced and unreinforced masonry structuresEurocode 6 - Calcul des ouvrages en maçonnerie - Partie1-1: Règles communes pour ouvrages en maçonneriearmée et non arméeEurocode 6 - Bemessung und Konstruktion vonMauerwerksbauten - Teil 1-1: Allgemeine Regeln fürbewehrtes und unbewehrtes MauerwerkThis European Standard was approved by CEN on 23 June 2005.CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this EuropeanStandard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such nationalstandards may be obtained on application to the Central Secretariat or to any CEN member.This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translationunder the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the Central Secretariat has the same status as the officialversions.CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France,Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Slovakia,Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATIONCOMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATIONEUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNGManagement Centre: rue de Stassart, 36
B-1050 Brussels© 2005 CENAll rights of exploitation in any form and by any means reservedworldwide for CEN national Members.Ref. No. EN 1996-1-1:2005: E
Consideration of partial factors relating to Execution.104 Annex B (informative)
Method for calculating the eccentricity of a stability core.105 Annex C (informative)
A simplified method for calculating the out-of-plane eccentricity of loading on walls.107 Annex D (informative)
Determination of ρ3 and ρ4.111 Annex E (informative)
Bending moment coefficients, α1, in single leaf laterally loaded wall panels of thickness less than or equal to 250 mm.112
Limiting height and length to thickness ratios for walls under the serviceability limit state.117 Annex G (informative)
Reduction factor for slenderness and eccentricity.119 Annex H (informative)
Enhancement factor as given in 6.1.3.121 Annex I (informative)
Adjustment of lateral load for walls supported on three or four edges subjected to out-of-plane horizontal loading and vertical loading.122 Annex J (informative)
Reinforced masonry members subjected to shear loading:
enhancement of fvd.123
For fifteen years, the Commission, with the help of a Steering Committee with Representatives of Member States, conducted the development of the Eurocodes programme, which led to the first generation of European codes in the 1980’s.
In 1989, the Commission and the Member States of the EU and EFTA decided, on the basis of an agreement1) between the Commission and CEN, to transfer the preparation and the publication of the Eurocodes to the CEN through a series of Mandates, in order to provide them with a future status of European Standard (EN). This links de facto the Eurocodes with the provisions of all the Council’s Directives and/or Commission’s Decisions dealing with European standards (e. g. the Council Directive 89/106/EEC on construction products - CPD - and Council Directives 93/37/EEC, 92/50/EEC and 89/440/EEC on public works and services and equivalent EFTA Directives initiated in pursuit of setting up the internal market).
1) Agreement between the Commission of the European Communities and the European Committee for Standardisation (CEN) concerning the work on EUROCODES for the design of building and civil engineering works (BC/CEN/03/89).
structural design. EN 1991, Eurocode 1: Actions on structures. EN 1992, Eurocode 2: Design of concrete structures. EN 1993, Eurocode 3: Design of steel structures. EN 1994, Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures. EN 1995, Eurocode 5: Design of timber structures. EN 1996, Eurocode 6: Design of masonry structures. EN 1997, Eurocode 7: Geotechnical design. EN 1998, Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance. EN 1999, Eurocode 9: Design of aluminium structures. Eurocode standards recognise the responsibility of regulatory authorities in each Member State and have safeguarded their right to determine values related to regulatory safety matters at national level where these continue to vary from State to State. Status and field of application of Eurocodes The Member States of the EU and EFTA recognise that Eurocodes serve as reference documents for the following purposes: ⎯ as a means to prove compliance of building and civil engineering works with the essential requirements of Council Directive 89/106/EEC, particularly Essential Requirement N°1 ⎯ Mechanical resistance and stability ⎯ and Essential Requirement N°2 ⎯ Safety in case of fire; ⎯ as a basis for specifying contracts for construction works and related engineering services; ⎯ as a framework for drawing up harmonised technical specifications for construction products (ENs and ETAs). The Eurocodes, as far as they concern the construction works themselves, have a direct relationship with the Interpretative Documents2) referred to in Article 12 of the CPD, although they are of a different nature from harmonised product standards3). Therefore, technical aspects arising from the
2) According to Article 3.3 of the CPD, the essential requirements (ERs) shall be given concrete form in interpretative documents for the creation of the necessary links between the essential requirements and the mandates for harmonised ENs and ETAGs/ETAs. 3) According to Article 12 of the CPD the interpretative documents shall : a) give concrete form to the essential requirements by harmonising the terminology and the technical bases and indicating classes or levels for each requirement where necessary ; b) indicate methods of correlating these classes or levels of requirement with the technical specifications, e. g. methods of calculation
There is a need for consistency between the harmonised technical specifications for construction products and the technical rules for works4) . Furthermore, all the information accompanying the CE Marking of the construction products, which refer to Eurocodes, shall clearly mention which Nationally Determined Parameters have been taken into account. This European Standard is Part of EN 1996 which comprises the following Parts:
and of proof, technical rules for project design, etc. ; c) serve as a reference for the establishment of harmonised standards and guidelines for European technical approvals. The Eurocodes, de facto, play a similar role in the field of the ER 1 and a part of ER 2. 4) see Article 3.3 and Article 12 of the CPD, as well as clauses 4.2, 4.3.1, 4.3.2 and 5.2 of ID 1.
National choice is allowed in EN 1996-1-1 through clauses: ⎯ 2.4.3(1)P Ultimate limit states; ⎯ 2.4.4(1) Serviceability limit states;
⎯ 3.2.2(1) Specification of masonry mortar; ⎯ 3.6.1.2(1) Characteristic compressive strength of masonry other than shell bedded; ⎯ 3.6.2(3), (4) and (6) Characteristic shear strength of masonry; ⎯ 3.6.3(3) Characteristic flexural strength of masonry;
⎯ Part 1-2: General rules - Structural fire design.
⎯ Part 3: Simplified calculation methods for unreinforced masonry structures. 1.2 Normative references 1.2.1 General (1)P This European standard incorporates by dated or undated reference, provisions from other publications. These normative references are cited at the appropriate places in the text and the publications are listed hereafter. For dated references, subsequent amendments to, or revisions of, any of these publications apply to this European standard only when incorporated in it by amendment or revision. For undated references the latest edition of the publication referred to applies (including amendments). 1.2.2 Reference standards The following standards are referenced in this EN 1996-1-1: ⎯ EN 206-1, Concrete ⎯ Part 1: Specification, performance, production and conformity; ⎯ EN 771-1, Specification for masonry units ⎯ Part 1: Clay masonry units; ⎯ EN 771-2, Specification for masonry units ⎯ Part 2: Calcium silicate masonry units; ⎯ EN 771-3, Specification for masonry units ⎯
Part 3: Aggregate concrete masonry units (Dense and light-weight aggregates); ⎯ EN 771-4, Specification for masonry units ⎯ Part 4: Autoclaved aerated concrete masonry units; ⎯ EN 771-5, Specification for masonry units ⎯ Part 5: Manufactured stone masonry units; ⎯ EN 771-6, Specification for masonry units ⎯ Part 6: Natural stone masonry units; ⎯ EN 772-1, Methods of test for masonry units ⎯ Part 1: Determination of compressive strength; ⎯ EN 845-1, Specification for ancillary components for masonry ⎯ Part 1: Ties, tension straps, hangers and brackets; ⎯ EN 845-2, Specification for ancillary components for masonry ⎯ Part 2: Lintels; ⎯ EN 845-3, Specification for ancillary components for masonry ⎯ Part 3: Bed joint reinforcement of steel meshwork; ⎯ EN 846-2, Methods of test for ancillary components for masonry ⎯ Part 2: Determination of bond strength of prefabricated bed joint reinforcement in mortar joints; ⎯ EN 998-1, Specification for mortar for masonry ⎯ Part 1: Rendering and plastering mortar; ⎯ EN 998-2, Specification for mortar for masonry ⎯ Part 2: Masonry mortar;
...
S L O V E N S K I SIST EN 1996-1-1
S T A N D A R D
maj 2006
Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila za
armirano in nearmirano zidovje
Eurocode 6: Design of masonry structures – Part 1-1: General rules for reinforced
and unreinforced masonry structures
Eurocode 6: Calcul des ouvrages en maçonnerie – Partie 1-1: Règles communes
pour ouvrages en maçonnerie armée et non armée
Eurocode 6: Bemessung und Konstruktion von Mauerwerksbauten – Teil 1-1:
Allgemeine Regeln für bewehrtes und unbewehrtes Mauerwerk
Refer
ICS 91.010.30; 91.080.30 SIST EN 1996-1-1:2006 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in III in od 2 do 103
© 2007-11. ! "# $"%& ’#(*)+ #,!#-# %(.’&%. %"%!#/"#%(eno.
SIST EN 1996-1-1 : 2006
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1996-1-1 (sl), Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij – 1-1. del: Splošna
pravila za armirano in nearmirano zidovje, 2006, ima status slovenskega standarda in je istoveten
evropskemu standardu EN 1996-1-1 (en), Eurocode 6: Design of masonry structures – Part 1-1:
General rules for reinforced and unreinforced masonry structures, 2005.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1996-1-1:2005 MH SULSUDYLO WHKQLþQL RGERU (YURSVNHJD NRPLWHMD ]D
standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega tajništvo je v pristojnosti BSI.
Slovenski standard SIST EN 1996-1-1:2006 je prevod evropskega standarda EN 1996-1-1:2005. V
primeru spora gledH EHVHGLOD VORYHQVNHJD SUHYRGD Y WHP VWDQGDUGX MH RGORþLOHQ L]YLUQL HYURSVNL
VWDQGDUGYDQJOHãNHPMH]LNX6ORYHQVNRL]GDMRVWDQGDUGDMHSULSUDYLOWHKQLþQLRGERU6,677&.21
Konstrukcije.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
V standardu SIST EN 1996-1-1 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je
YNOMXþHQRYWDHYURSVNLVWDQGDUGVNOLFHYDQMHQDHQDNRYUHGQHVORYHQVNHVWDQGDUGHQSU
EN 1996-1-1 pomeni SIST EN 1996-1-1.
V skladu s standardom EN 1996-1-1:2005 bo pripravljen nacionalni dodatek k standardu
UD]UHGH]RSRPEDPLNLNDåHMRNMHVHODKNRXYHOMDYLQDFLRQDOQDL]ELUD=DWRER nacionalni dodatek
SIST EN 1996-1-1/A101 vsebovaO QDFLRQDOQR GRORþHQH SDUDPHWUH NL MLK MH WUHED XSRUDELWL SUL
SURMHNWLUDQMXVWDYELQJUDGEHQLKLQåHQLUVNLKREMHNWRYNLERGR]JUDMHQLY5HSXEOLNL6ORYHQLML
Nacionalna izbira je v SIST EN 1996-1-1:2006 dovoljena v:
2.4.3(1)P
2.4.4(1)
3.2.2(1)
3.6.1.2(1)
3.6.2(3), (4) in (6)
3.6.3(3)
3.7.2(2)
3.7.4(2)
4.3.3(3) in (4)
5.5.1.3(3)
6.1.2.2(2)
8.1.2 (2)
8.5.2.2(2)
8.5.2.3(2)
8.6.2 (1)
8.6.3 (1)
PREDHODNA IZDAJA
SIST ENV 1996-1-1:2004 Eurocode 6: Projektiranje zidanih konstrukcij – 1-1. del: Splošna pravila za
stavbe – Pravila za armirano in nearmirano zidovje
II
SIST EN 1996-1-6 : 2006
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 1996-1-1:2005 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
– This national document is identical with EN 1996-1-1:2005 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
SIST EN 1996-1-1 : 2006
(Prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN 1996-1-1
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM november 2005
ICS 91.010.30; 91.080.30 1DGRPHãþD(191996-1-1:1995; ENV 1996-1-3:1998
Slovenska izdaja
Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila za
armirano in nearmirano zidovje
Eurocode 6: Design of masonry Eurocode 6: Calcul des Eurocode 6: Bemessung und
structures – Part 1-1: General ouvrages en maçonnerie – Konstruktion von
rules for reinforced and Partie 1-1: Règles communes Mauerwerksbauten – Teil 1-1:
unreinforced masonry pour ouvrages en maçonnerie Allgemeine Regeln für
structures armée et non armée bewehrtes und unbewehrtes
Mauerwerk
Ta evropski standard je CEN sprejel 23. junija 2005.
ýODQLFH&(1PRUDMRL]SROQMHYDWLQRWUDQMHSUHGSLVHCEN/CENELEC, s katerimi je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Najnovejši seznami teh
nacionalnih standardov z njihovimi bibliografskimi podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Centralnem
VHNUHWDULDWXDOLNDWHULNROLþODQLFL&(1
Ta evropski standard obstaja v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
MH]LNLKNLMLKþODQLFH&(1QDODVWQR odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
ýODQLFH&(1VRQDFLRQDOQLRUJDQL]DVWDQGDUGH$YVWULMH%HOJLMHýHãNHUHSXEOLNH'DQVNH)LQVNH
)UDQFLMH *UþLMH ,UVNH ,VODQGLMH ,WDOLMH /XNVHPEXUJD 0DOWH 1HPþLMH 1L]R]HPVNH 1RUYHãNH
3RUWXJDOVNHâSDQLMHâYHGVNHâYLFHLQ=GUXåHQHJDNUDOMHVWYD
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 2005 0123&45678#9:;!5<&7=>6?9@!A>5<%9:6&=B<#6;.C>D&5<;!EF58#9:;!0123 Ref. oznaka EN 1996-1-1:2005 : E
SIST EN 1996-1-1 : 2006
VSEBINA Stran
Ozadje programa evrokodov . 7
Status in SRGURþMHXSRUDEHHYURNRGRY . 8
Nationalni standardi, ki uvajajo evrokode . 8
ZvezaPHGHYURNRGLLQKDUPRQL]LUDQLPLWHKQLþQLPLVSHFLILNDFLMDPL (1LQ(7$ ]DSURL]YRGH. 9
Nacionalni dodatek k EN 1996-1-1. 9
1 Splošno . 10
3RGURþMHXSRUDEH. 10
3RGURþMHXporabe evrokoda 6. 10
3RGURþMHXSRUDEHHYURNRGD-1. dela . 10
1.1.3 Nadaljnji deli evrokoda 6. 11
1.2 Zveza z drugimi standardi. 11
1.2.1 Splošno. 11
5HIHUHQþQLVWDQGDUGL. 11
1.3 Predpostavke. 12
5D]OLNHPHGQDþHOLLQSUDYLOL]DXSRUDER . 12
1.5 Izrazi in definicije. 12
1.5.1 Splošno. 12
1.5.2 Izrazi, povezani z zidovjem. 13
1.5.3 Izrazi, povezani s trdnostjo zidovja. 13
1.5.4 Izrazi, povezani z zidaki. 13
1.5.5 Izrazi, povezani z malto . 14
1.5.6 Izrazi, povezani s polnilnim betonom. 14
1.5.7 Izrazi, povezani z armaturo. 14
1.5.8 Izrazi, povezani z dodatnimi komponentami. 15
1.5.9 Izrazi, povezani z regami (spojnicami) . 15
1.5.10 Izrazi, povezani s tipi zidov. 15
1.5.11 Razni izrazi . 16
1.6 Simboli . 16
2 Osnove za projektiranje . 21
2.1 Osnovne zahteve. 21
2.1.1 Splošno. 21
2.1.2 Zanesljivost. 21
3URMHNWQDåLYOMHQMVNDGREDLQWUDMQRVW . 21
1DþHODSURMHNWLUDQMDSRPHMQLKVWDQMLK. 21
2.3 Osnovne spremenljivke . 22
2.3.1 Vplivi . 22
2.3.2 Projektne vrednosti vplivov . 22
2.3.3 Lastnosti materialov in proizvodov. 22
2.4 Preverjanje po metodi delnih faktorjev . 22
SIST EN 1996-1-1 : 2006
2.4.1 Projektne vrednosti lastnosti materialov . 22
2.4.2 Kombinacija vplivov . 22
.RQþQDPHMQDVWDQMD . 22
2.4.4 Mejna stanja uporabnosti. 23
3URMHNWLUDQMHVSRPRþMRSUHVNXãDnja. 23
3 Materiali . 23
3.1 Zidaki . 23
3.1.1 Tipi in skupine zidakov. 23
3.1.2 Lastnosti zidakov –WODþQDWUGQRVW. 25
3.2 Malta . 25
3.2.1 Tipi malte za zidanje . 25
'RORþLOD]DPDOWR]D]LGDQMH . 25
3.2.3 Lastnosti malte. 25
3.3 Polnilni beton . 26
3.3.1 Splošno. 26
'RORþLOD]DSROQLOQLEHWRQ . 26
3.3.3 Lastnosti polnilnega betona. 26
3.4 Armaturno jeklo. 27
3.4.1 Splošno. 27
3.4.2 Lastnosti armaturnih palic. 27
3.4.3 LastnostiPRQWDåQHDUPDWXUH]DQDOHåQHUHJH . 27
3.5 Jeklo za prednapetje. 27
3.6 Mehanske lastnosti zidovja. 27
.DUDNWHULVWLþQDWODþQDWUGQRVW]LGRYMD . 27
.DUDNWHULVWLþQDVWULåQDWUGQRVW]LGRYMD . 30
.DUDNWHULVWLþQDXSRJLEQDWUGQRVW]LGRYMD. 32
.DUDNWHULVWLþQDWUGQRVWVLGUDQMDDUPDWXUH. 44
3.7 Deformacijske lastnosti zidovja. 35
3.7.1 Odvisnost med napetostmi in deformacijami. 35
0RGXOHODVWLþQRVWL . 35
6WULåQLPRGXO . 36
7HþHQMHUD]WH]HN]DUDGLYODJHDOLNUþHQMHLQUD]WH]HN]DUDGLWHPSHUDWXUH. 36
3.8 Dodatne komponente . 37
3.8.1 Vlagozaporne plasti . 37
3.8.2 Zidna stremena. 37
3.8.3 Trakovi, obešala in konzole . 37
3.8.4 Predizdelane preklade . 37
3ULSRPRþNL]DSUHGQDSHQMDQMH . 37
4 Trajnost . 37
4.1 Splošno . 37
4.2 Klasifikacija okoljskih pogojev. 37
SIST EN 1996-1-1 : 2006
4.3 Trajnost zidovja. 37
4.3.1 Zidaki . 37
4.3.2 Malta . 37
4.3.3 Jeklo za armiranje. 37
4.3.4 Jeklo za prednapetje. 39
3ULSRPRþNL]DSUHGQDSHQMDQMH . 39
4.3.6 Dodatne komponente in podporni kotniki . 39
4.4 Zidovje pod nivojem terena. 39
5 Analiza konstrukcij . 40
5.1 Splošno . 40
2EQDãDQMHNRQVWUXNFLMHYQH]JRGQLKSRJRMLK GUXJLKNRWSRWUHVLQSRåDU . 40
5.3 Nepravilnosti . 41
5.4 Vplivi drugega reda. 41
5.5 Analiza elementov konstrukcij . 42
=LGRYLSULQDYSLþQLREWHåEL . 42
(OHPHQWLL]DUPLUDQHJD]LGRYMDSULQDYSLþQLREWHåEL. 46
=LGDQHVWULåQHVWHQHSULVWULåQLREWHåEL . 49
(OHPHQWLL]DUPLUDQHJD]LGRYMDSULVWULåQLREWHåEL. 50
=LGRYLSULYRGRUDYQLREWHåELSUDYRNRWQRQDUDYQLQR . 51
.RQþQRPHMno stanje . 52
=LGRYLL]QHDUPLUDQHJD]LGRYMDSULSUHYODGXMRþLQDYSLþQLREWHåEL. 52
6.1.1 Splošno. 52
3UHYHUMDQMH]LGRYL]QHDUPLUDQHJD]LGRYMDSULSUHYODGXMRþLQDYSLþQLREWHåEL. 52
=LGRYLSULNRQFHQWULUDQLREWHåEL . 55
6.2 Zidovi iz nearmiraQHJD]LGRYMDSULVWULåQLREWHåEL . 56
=LGRYLL]QHDUPLUDQHJD]LGRYMDSULYRGRUDYQLREWHåELSUDYRNRWQRQDUDYQLQR. 57
6.3.1 Splošno. 57
6.3.2 Zidovi ]ORþQLPGHORYDQMHPmed podporami . 58
=LGRYLSULREWHåELYHWUD. 59
6.3.4 Zidovi, izpostavljeni vodoUDYQLREWHåEL]HPHOMVNHJDLQYRGQHJDSULWLVND. 59
=LGRYLL]SRVWDYOMHQLYRGRUDYQLREWHåELYQH]JRGQLKSRJRMLK . 59
1HDUPLUDQL]LGRYLSULNRPELQLUDQLQDYSLþQLLQYRGRUDYQLREWHåEL . 59
6.4.1 Splošno. 59
6.4.2 Metoda z upoštevanjem faktorja F . 60
6.4.3 Metoda z upoštevanjem navidezne upogibne trdnosti . 60
6.4.4 Metoda s koeficienti ekvivalentnega upogibnega momenta. 60
6.5 Zidna stremena. 60
(OHPHQWLL]DUPLUDQHJD]LGRYMDSULXSRJLEXXSRJLEXLQRVQLREWHåELDOLRVQLREWHåEL. 61
6.6.1 Splošno. 61
3UHYHUMDQMHHOHPHQWRYL]DUPLUDQHJD]LGRYMDSULXSRJLEXLQDOLRVQLREWHåEL . 61
SIST EN 1996-1-1 : 2006
6.6.3 Armirani elementi s prirobnico . 63
6.6.4 Visoki nosilci . 65
6.6.5 Sodelovanje predizdelanih preklad. 66
6.7 Elementi iz armiranega ziGRYMDSULVWULåQLREWHåEL. 66
6.7.1 Splošno. 66
3UHYHUMDQMHDUPLUDQLK]LGRYQDYRGRUDYQRREWHåERYQMLKRYLUDYQLQL. 67
3UHYHUMDQMHDUPLUDQLK]LGDQLKQRVLOFHYQDVWULåQRREWHåER . 68
6.7.4 Preverjanje visokih nosilcev priVWULåQiREWHåEi . 69
6.8 Prednapeto zidovje . 69
6.8.1 Splošno. 69
6.8.2 Preverjanje elementov . 69
6.9 Povezano zidovje. 70
6.9.1 Splošno. 70
6.9.2 Preverjanje elementov . 70
7 Mejno stanje uporabnosti. 70
7.1 Splošno . 70
7.2 Nearmirani zidovi . 71
7.3 Elementi iz armiranega zidovja. 71
7.4 Elementi iz prednapetega zidovja. 71
7.5 Elementi iz povezanega zidovja . 72
7.6 Zidovi pri koncentrirani obWHåEL. 72
8 Detajli . 72
8.1 Detajli zidovja. 72
8.1.1 Zidni materiali. 72
8.1.2 Najmanjša debelina zidu. 72
8.1.3 Najmanjša površina zidu. 72
8.1.4 Zidarske zveze. 72
8.1.5 Rege z malto. 73
/HåLãþDSRGNRQFHQWULUDQRREWHåER. 74
8.2 Detajli armiranja. 74
8.2.1 Splošno. 74
8.2.2 Prekrivanje armature . 74
8.2.3 Najmanjša površina prereza armature . 75
8.2.4 Dimenzije jekla za armiranje. 75
8.2.5 Sidranje in preklapljanje. 75
3ULGUåHYDQMHWODþHQHDUPDWXUH. 78
8.2.7 Razmik armaturnega jekla. 78
8.3 Detajli za prednapenjanje . 79
8.4 Detajli za povezano zidovje . 79
8.5 Stiki med zidovi. 79
8.5.1 Stiki med zidovi in stropi ter strehami . 79
SIST EN 1996-1-1 : 2006
8.5.2 Stiki med zidovi. 80
8.6 Utori in oslabitve v zidovih . 81
8.6.1 Splošno. 81
1DYSLþQLXWRULLQRVODELWYH . 81
8.6.3 Vodoravni in poševni utori . 82
8.7 Vlagozaporne plasti . 83
8.8 Toplotne in dolgotrajne deformacije. 83
9 Izvedba . 83
9.1 Splošno . 83
9.2 Projektiranje konstrukcijskih elementov. 83
2EWHåED]LGRYMD . 83
Dodatek A (informativni): Upoštevanje delnih faktorjev, povezanih z izvedbo. 84
Dodatek B (informativni): 0HWRGH]DL]UDþXQHNVFHQWULþQRVWLVWDELOQRVWQHJDMHGUD . 85
Dodatek C (informativni): 3RHQRVWDYOMHQDPHWRGD]DL]UDþXQHNVFHQWULþQRVWLREWHåEHQD
zidove pravokotno na ravnino. 87
Dodatek D (informativni): 'RORþDQMHr in r . 91
3 4
Dodatek E (informativni): Koeficienti upogibnega momenta a za enoslojne zidne panele,
REUHPHQMHQH]YRGRUDYQRREWHåERSUDYRNRWQRQDUDYQLQR]GHEHOLQRPDQMãRDOLHQDNRPP . 92
Dodatek F (informativni):0HMQDUD]PHUMDPHGYLãLQRLQGHEHOLQRWHUGROåLQRLQGHEHOLQR]LGRY
pri mejnem stanju uporabnosti . 97
Dodatek G (informativni): 5HGXNFLMVNLIDNWRU]DYLWNRVWLQHVNFHQWULþQRVW . 99
Dodatek H (informativni): )DNWRUSRYHþDQMDSR . 101
Dodatek I (informativni): 3ULODJRGLWHYYRGRUDYQHREWHåEH]D]LGRYHSRGSUWHQDWUHKDOLãWLULK
URERYLKSULYRGRUDYQLREWHåELSUDYRNRWQRQDUDYQLQRLQQDYSLþQLREWHåEL. 102
Dodatek J (informativni): (OHPHQWLL]DUPLUDQHJD]LGRYMDSULVWULåQLREWHåEL SRYHþDQMHf . 103
vd
SIST EN 1996-1-1 : 2006
Predgovor
Dokument EN 1996-1-1 je pripravil tHKQLþQLRGERU&(17& 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega
sekretariat je na BSI.
Ta evropski standard mora postati nacionalni standard bodisi z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo najpozneje do maja 2006, nacionalni standardi, ki so z njim v nasprotju, pa morajo biti
umaknjeni najpozneje marca 2010.
CEN/TC 250 je odgovoren za vse konstrukcijske evrokode.
Ta dokumentQDGRPHãþD(19 -1-1:1995 in ENV 1996-1-3:1998.
V skladu z notranjimi predpisi CEN/CENELEC morajo ta evropski standard uvesti QDVOHGQMHGUåDYH
$YVWULMD %HOJLMD &LSHU ýHãND rHSXEOLND 'DQVND (VWRQLMD )LQVND )UDQFLMD 1HPþLMD *UþLMD
0DGåDUVND,VODQGLMD,UVND,WDOija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska,
3RUWXJDOVND6ORYDãND6ORYHQLMDâSDQLMDâYHGVNDâYLFDLQ=GUXåHQR.UDOMHVWYR
Ozadje programa evrokodov
Komisija (YURSVNHVNXSQRVWLVHMHQDSRGODJL þOHQD Rimske pRJRGEHOHWD RGORþLOD da
VSUHMPHDNFLMVNLSURJUDPQDSRGURþMXJUDGEHQLãWYD&LOMSURJUDPDMHELORGVWUDQLWLWHKQLþQHRYLUHSUL
WUJRYDQMXLQXVNODGLWLWHKQLþQHVSHFLILNDFLMH
V okviru tega programa je Komisija prevzela pobudR]DSULSUDYRQL]DXVNODMHQLKWHKQLþQLh pravil za
projektiranje gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljala kot alternativa nacionalnim pravilom, ki
YHOMDMRYGUåDYDKþODQLFDKNRQþQo pa bi jih nadomestila v celoti.
.RPLVLMDMHVSRPRþMRXSUDYQHJDRGERUDYNDWHUHPVRELOLSUHGVWDYQLNLGUåDYþODQLFSHWQDMVWOHWYRGLOD
razvoj programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v osemdesetih letih
20. stoletja.
1)
Leta 1989 so se .RPLVLMDLQGUåDYHþODQLFH(8LQ()7$RGORþLOHGDQDSRGODJL dogovora med
Komisijo in CEN z vHþ pooblastili prenesejo pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi evrokodi
v prihodnje dobili status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko povezalo]GRORþEDPL
YVHKGLUHNWLY6YHWDLQDOLRGORþEDPL.RPLVLMHNLVHQDQDãDMRQDHYURSVNHVWDQGDUGH QSU Direktiva
Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (CPD) in Direktive Sveta 93/37/EGS, 92/50/EGS ter
89/440/EGS o javnih delih in storitvah ter ustrezne direktive EFTA, ki so bile sprejete za postavitev
notranjega trga).
3URJUDPNRQVWUXNFLMVNLKHYURNRGRYREVHJDQDVOHGQMHVWDQGDUGHNLVRQDVSORãQRVHVWDYOMHQLL]YHþ
delov:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Evrokod 1: 2EWHåEHQDNRQVWUXNFLMH
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: 3URMHNWLUDQMHVRYSUHåQLKMHNOHQLKLQEHWRQVNLh konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: *HRWHKQLþQRSURMHNWLUDQMH
EN 1998 Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
1)
Dogovor med Komisijo Evropskih skupnosti in Evropskim odborom za standardizacijo (CEN) o pripravi evrokodov za
GIHJ#KLM&NOHPQKLSRNP%TIUVOQXWHPYULQIOZSOQ[LQIOHR*MOZVJU&KLMNJT]\^_a‘_!bac‘d*e‘fIghji
SIST EN 1996-1-1 : 2006
Evrokodi SUL]QDYDMRRGJRYRUQRVWSULVWRMQLKREODVWLYYVDNLGUåDYLþODQLFLLQMLPGRSXãþDMR pravico, da
vrednosti, povezane z varnostjoGRORþajo na nacioQDOQLUDYQLRGGUåDYHGRGUåDYHUD]OLþQR.
Status in obseg uporabe evrokodov
ýlanice EU in EFTA priznavajo evrokode NRWUHIHUHQþQe dokumente za naslednje namene:
– NRWQDþLQza dokazovanje ustreznosti stavb in gradbenih LQåHQLUVNLKREMHNWRYbistvenim zahtevam
Direktive Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi št. 1 “Mehanska odpornost in stabilnost” in
bistveni zahtevi št. 2 “VDUQRVWSULSRåDUX”;
± kot podlago za specifikacijo pogodb za gradnjo gradbenih objektovLQ]QMLPLSRYH]DQHLQåHQLUVNH
storitve;
± NRWRNYLU]DSULSUDYRKDUPRQL]LUDQLKWHKQLþQLKVSHFLILNDFLM]DJUDGEHQHSURL]YRGH VWDQGDUGH(1
LQHYURSVNDWHKQLþQDVRJODVMD(7$
2)
Kjer se evrokodi nanašajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi dokumenti ,
navedenimi vþOHQu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD)þHSUDYje njihova narava GUXJDþQDod
3)
narave harmoniziranih standardiov za proizvode . Zato PRUDMRWHKQLþQLRGERUL&(1LQDOLGHORYQH
skupine EOTA, ki pripravljajo standarde za proizvode, XSRãWHYDWLWHKQLþQHYLGLNHHYURNRGRY, da bi s
tem dosegli popolQRXVNODMHQRVWWHKWHKQLþQLKVSHFLILNDFLM]HYURNRGL.
Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju RELþDMQLK in inovativnih
konstrukcij kot celote ali posameznih konstrukcijskih delov. Evrokodi ne vsebujejo SRVHEQLKGRORþLO]D
QHRELþDMQe oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je potrebna dodatna
strokovna obravnava.
Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga je
objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni dodatek
(informativni).
Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot nacionalno
GRORþeni parametri. Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih LQåHQLUVNLK
objektov v GUåDYLv kateri bodo zgrajeni. To so:
– vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi GRSXãþDMRalternative,
– vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole,
– SRGDWNLVSHFLILþQL]DGUåDYR JHRJUDIVNLpodnebniLWG QSUNDUWDVQHåQLKSDGDYLQ
– postopek, þHMLKevrokod GRSXãþDYHþ
Nacionalni dodatek lahko vsebuje tudi:
– RGORþLWHYo uporabi informativnih dodatkov,
– napotke o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju ]HYURNRGL]DSRPRþ uporabniku.
2)R*MlP*YmXRonlLQ*Jpqeie
kCPD je treba bistvene zahteve v razlagalnih dokumentih konkretizirati tako, da se pri tem vzpostavi
zveza med bistvenimi zahtevami in pooblastili za pripravo harmoniziranih standardov EN in smernice ETAG/ETA.
3)R*MlP*YmXRonlLQ*Jp
k 12 CPD morajo razlagalni dokumenti:
OQXNLZIQ*OnQYJlJ*nONTIOKJ
a) konkretizirati bistvene zahteve s poenotenjem izrazov ih podlag terr razredov ali stopenj zahtevnosti
za vsako zahtevo, kadar je to potrebno;
PZNLTQ*J*R#NORsNLZ*QIOnQ*OpVOR*GLtOuOMPItOKPpSOv*QIGIHipVLNJYILwHPInmIQ*PSPlO
b) nakazati metode za primerjavo razredov ali stopenj r
YJMPJ%Tv#NLZ*QIOnQ*PxGIHP%TIOlPPxG*HJ#KLMNOHPQ&KL
rr itd.;
HPT*JxZPHpVJQIOOHPQIOZXRNPQYIPHYJ%TSOQXRpVLHQIOtPSLTIHJGRMPoNLZIQIOnQPVRJ*WlP*RKPi
c) biti uporabni kot podlaga za priprr
Evrokodi imajo dejansko podobno vlogo pri bistveni zahtevi št. 1 in delno pri bistveni zahtevi št. 2.
SIST EN 1996-1-1 : 2006
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi WHKQLþQLPLVSHFLILNDFLMDPL EN in ETA) za
proizvode
+DUPRQL]LUDQHWHKQLþQHVSHFLILNDFLMH]DJUDGEHQHSURL]YRGHPRUDMRELWLXVNODMHQHVWHKQLþQLPLSUDYLOL
4)
za gradbene objekte . Nadalje moraMRQDYRGLODSRYH]DQD]R]QDþHYDQMHP&( gradbenih proizvodov,
ki se sklicujejo na evrokode, QDWDQþQRGRORþLWL, katere nacionalno predpisane parametre upoštevajo.
Ta evropski standard je del standarda EN 1996, ki obsega naslednje dele:
1-1. del: Splošna pravila za armirano in nearmirano zidovje
OPOMBA: Ta del povzema ENV 1996-1-1 in ENV 1996-1-3.
1-2. del: Splošna pravila – 3RåDUQRRGSRUQRSURMHNWLUDQMH
2. del: Projektiranje, izbira materialov in izvedba
3. del: 3RHQRVWDYOMHQHUDþXQVNHPHWRGH]DQHDUPLUDQH]LGDQHNRQVWUXNFLMH
EN 1996-1-RSLVXMHQDþHODLQ]DKWHYH]DYDUQRVWXSRUDEQRVWLQWUDMQRVW]LGDQLKNRQVWUXNFLMTemelji
na konceptu mejnih stanj v povezavi z metodo delnih faktorjev varnosti.
Pri projektiranju novih konstrukcij se EN 1996-1-1 uporablja neposredno s standardi EN 1990, 1991,
1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998 in 1999.
EN 1996-1-1 je namenjen:
– odborom, ki pripravljajo standarde za projektiranje konstrukcij in z njimi povezane standarde za
proizvode, metode preskušanja in izvedbo del;
– uporabnikom (npr. za i]UDåDQMe njihovih posebnih zahtev za nivoje zanesljivosti in trajnosti);
– projektantom in izvajalcem;
– pristojnim organomLQVOXåEam.
Nacionalni dodatek k EN 1996-1-1
Ta standard navaja nekatere simbole in nekatere alternativne metode, za katere je treEDãHGRORþLWL
QDFLRQDOQRYUHGQRVWR]LURPDRGORþLWHYRXSRUDEL RSRPEDSULGRORþLOXVWDQGDUGDQDYDMDNMHMHPRåQD
nacionalna izbira. Nacionalni standard, s katerim se uvede EN 1996-1-YSRVDPH]QLGUåDYLPRUD
imeti nacionalni dodatek z vsemi QDFLRQDOQR GRORþOMLYLmi parametri, ki jih je treba uporabiti pri
projektiranju stavb in gradbenih LQåHQLUVNLKREMHNWRY za graditev YWHMGUåDYL
Nacionalna izbira je v EN 1996-1-1 dovoljena v:
– 3.RQþQDPHMDVWDQMD
– 2.4.4(1) Mejna stanja uporabnosti
– 3.2.2(1) Specifikacije malt za zidanje
– .DUDNWHULVWLþQDWODþQDWUGQRVW]LGRYMDUD]HQ]LGRYMD]QDOHJDQMHPREURERYLK
– LQ .DUDNWHULVWLþQDVWULåQDWUGQRVW]LGRYMa
– .DUDNWHULVWLþQDXSRJLEQDWUGQRVW]LGRYMD
– 0RGXOHODVWLþQRVWL
– 7HþHQMHUD]WH]HN]DUDGLYODJHDOLNUþHQMHLQraztezek zaradi temperature
– 4.3.3(3) in (4) Jeklo za armiranje
– 5.5.1.3(3) Efektivna debelina zidu
4)lL#KnlLQPYO#YIJlJInOlPVyiz
G 3.3 in 12 CPD in tu , 4.3.1, 4.3.2 in 5.2 v prvem razlagalnem dokumentu.
SIST EN 1996-1-1 : 2006
– 6.1.2.2(2) Koeficient vitkosti l , pod katero se lahko zanemariWHþHQMH
c
– 8.1.2 (2) Najmanjša debelina zidu
– 8.5.2.2(2) Zidovi z votlino
– 8.5.2.3(2) Dvoslojni zidovi
– 1DYSLþQLXWRULLQRVODELWYH
– 8.6.3 (1) Vodoravni in poševni utori
1 Splošno
1.1 3RGURþMHXSRUDEH
1.1.1 3RGURþMHXSRUDEHHvrokoda 6
(1)P Evrokod 6 se uporablja za projektiranje stavb in gradbenih LQåHQLUVNLKREMHNWRYDOLQMLKRYLK
delov, ki so grajeni iz nearmiranega, armiranega, prednapetega ali povezanega zidovja.
(2)P Evrokod 6 obravnava samo zahteve za odpornost, uporabnost in trajnost konstrukcij. Ostale
zahteve, nSU]DKWHYH]DWRSORWQRLQ]YRþQR izolirnost, niso obravnavane.
(3)P Izvedba del je zajeta le v obsegu, potrebnem za izbiro kakovosti materialov in gradbenih
proizvodov, ki jih je treba uporabiti, ter standardov za izvedbo GHO QD JUDGELãþX GD so
izpolnjene predpostavke pravil za projektiranje.
(4)P Evrokod 6 ne obsega SRVHEQLK]DKWHY]DSRWUHVQRRGSRUQRSURMHNWLUDQMH'RORþLla, povezana s
temi zahtevami, so podana v evrokodu 8, ki dopolnjuje evrokod 6 in je skladen z njim.
(5)P âWHYLOþQHYUHGQRVWLYSOLYRYQDVWDYEHLQgradbene LQåHQLUVNHREMHNWHNLVHPRUDMRXSRãWHYDWLSUL
projektiranju, niso navedene v evrokodu 6. Te vrednosti so podane v evrokodu 1.
1.1.2 3RGURþMHXSRUDEHHvrokoda 6, 1-1. dela
(1)P Evrokod 6, 1-1. del daje podlago za projektiranje stavb in gradbenih LQåHQLUVNLKREMHNWRYL]
zidovja. 1-1. del obravnava nearmirano in armirano zidovje, kjer dodana armatura izboljša
duktilnost in nosilnost ali XSRUDEQRVW 3RGDMD QDþHOD ]D SURMHNWLUDQMH SUHGQDSHWHJD LQ
povezanega zidovja, vendar brez pravil za uporabo. Ta del ne velja za zidovje s tlorisno
površino manj kot 0,04 m .
(2) Za tiste tipe konstrukcij, ki jih standard ne zajema v celoti, za nove vrste uporabe konstrukcij iz
uveljavljenih materialov, za konstrukcije iz novih materialov oziroma za konstrukcije, ki morajo
prevzeti vplive in druge posledice, za katere ni RELþDMQLKL]NXãHQMVHQDþHODLQSUDYLOD]D
uporabo, navedena v tem standardu, lahko uporabljajo, vendar se po potrebi dopolnijo.
(3) 1-1. del QDYDMD SRGUREQD SUDYLOD NL VR Y JODYQHP XSRUDEQD ]D RELþDMQH VWDYEH =DUDGL
SUDNWLþQLK UD]ORJRY DOL SRenostavitev je uporabnost teh pravil lahko omejena. Kakršnakoli
omejitev uporabnosti je omenjena med besedilom na mestih, kjer je potrebno.
(4)P 1-1. del obravnava naslednja poglavja:
1. del: Splošno
2. del: Osnove projektiranja
3. del: Materiali
4. del: Trajnost
5. del: Analiza konstrukcije
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...