SIST EN 1991-1-1:2004
(Main)Eurocode 1: Actions on structures - Part 1-1: General actions - Densities, self-weight, imposed loads for buildings
Eurocode 1: Actions on structures - Part 1-1: General actions - Densities, self-weight, imposed loads for buildings
(1) EN 1991-1-1 gives design guidance and actions for the structural design of buildings and civil engineering works including some geotechnical aspects for the following subjects:
- Densities of construction materials and stored materials;
- Self-weight of construction works;
- Imposed loads for buildings.
(2) Section 4 and Annex A give nominal values for densities of specific building materials, additional materials for bridges and stored materials. In addition for specific materials the angle of repose is provided.
(3) Section 5 provides methods for the assessment of the characteristic values of self-weight of construction works.
(4) Section 6 gives characteristic values of imposed loads for floors and roofs according to category of use in the following areas in buildings:
- residential, social, commercial and administration areas;
- garage and vehicle traffic areas;
- areas for storage and industrial activities;
- roofs;
- helicopter landing areas.
(5) The loads on traffic areas given in Section 6 refer to vehicles up to a gross vehicle weight of 160 kN. The design for traffic areas for heavy vehicles of more than 160 kN gross weight needs to be agreed with the relevant authority. Further information may be obtained from EN 1991-2.
(6) For barriers or walls having the function of barriers, horizontal forces are given in Section 6. Annex B gives additional guidance for vehicle barriers in car parks.
NOTE Forces due to vehicle impact are specified in EN 1991-1-7 and EN 1991-2.
(7) For the design situations and effects of actions in silos and tanks caused by water or other materials see EN 1991-3.
Eurocode 1: Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-1: Wichten, Eigengewicht und Nutzlasten im Hochbau
Eurocode 1: Actions sur les structures - Partie 1-1: Actions générales - Poids volumiques, poids propres, charges d'exploitation bâtiments
(1) L'EN 1991-1-1 définit des actions et fournit des indications pour la conception structurale de bâtiments et d'ouvrages de génie civil, ainsi que des considérations géotechniques ; les éléments considérés sont les suivants :
poids volumiques des matériaux de construction et des matériaux stockés ;
poids propre des constructions ;
charges d'exploitation pour les bâtiments.
(2) La section 4 et l'Annexe A donnent les valeurs nominales des poids volumiques de certains matériaux de construction, de matériaux pour les ponts et de matériaux en dépôt. Pour certains matériaux, on donne en outre l'angle de talus naturel.
(3) La section 5 fournit des méthodes d'évaluation des valeurs caractéristiques du poids propre des constructions.
(4) La section 6 donne des valeurs caractéristiques des charges d'exploitation pour les planchers et les couvertures ; ces valeurs sont définies en fonction de la catégorie d'usage des bâtiments :
résidentiel, social, commercial et administratif ;
garages et surfaces affectées à la circulation des véhicules ;
aires de stockage et surfaces affectées à des activités industrielles ;
toitures ;
hélistations.
(5) Les charges sur les aires de circulation, données à la section 6, concernent les véhicules d'un poids total autorisé en charge 160 kN. Le calcul des aires de circulation accessibles aux véhicules lourds d'un poids total autorisé en charge 160 kN nécessite d'être convenu avec l'autorité concernée. On trouvera des informations complémentaires dans l'EN 1991-2.
(6) Pour les barrières ou les murs faisant fonction de barrière, les forces horizontales sont indiquées dans la section 6. L'Annexe B donne des indications complémentaires pour les barrières de sécurité dans les parkings.
NOTE Les forces dues aux chocs de véhicules sont spécifiées dans l'EN 1991-1-7 et dans l'EN 1991-2.
(7) Pour les situations de projet et les effets des actions de l'eau ou d'autres matériaux dans les silos et les réservoirs, on se re
Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del: Splošni vplivi – Gostote, lastna teža, koristne obtežbe stavb
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI STANDARD
01-september-2004
1DGRPHãþD
SIST ENV 1991-2-1:1998
Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del: Splošni vplivi – Gostote, lastna teža,
koristne obtežbe stavb
Eurocode 1: Actions on structures - Part 1-1: General actions - Densities, self-weight,
imposed loads for buildings
Eurocode 1: Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-1: Wichten, Eigengewicht und
Nutzlasten im Hochbau
Eurocode 1: Actions sur les structures - Partie 1-1: Actions générales - Poids
volumiques, poids propres, charges d'exploitation bâtiments
Ta slovenski standard je istoveten z: EN 1991-1-1:2002
ICS:
91.010.30 7HKQLþQLYLGLNL Technical aspects
91.040.01 Stavbe na splošno Buildings in general
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
EUROPEAN STANDARD
EN 1991-1-1
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM
April 2002
ICS 91.010.30 Supersedes ENV 1991-2-1:1995
English version
Eurocode 1: Actions on structures - Part 1-1: General actions -
Densities, self-weight, imposed loads for buildings
Eurocode 1: Actions sur les structures - Partie 1-1: Actions Eurocode 1: Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-1:
générales - Poids volumiques, poids propres, charges Wichten, Eigengewicht und Nutzlasten im Hochbau
d'exploitation bâtiments
This European Standard was approved by CEN on 30 November 2001.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European
Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national
standards may be obtained on application to the Management Centre or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation
under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the Management Centre has the same status as the official
versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Czech Republic, Denmark, Finland, France, Germany, Greece,
Iceland, Ireland, Italy, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Portugal, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION
EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre: rue de Stassart, 36 B-1050 Brussels
© 2002 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved Ref. No. EN 1991-1-1:2002 E
worldwide for CEN national Members.
CONTENTS
Page
FOREWORD. 4
BACKGROUND OF THE EUROCODE PROGRAMME . 4
STATUS AND FIELD OF APPLICATION OF EUROCODES. 5
NATIONAL STANDARDS IMPLEMENTING EUROCODES. 6
LINKS BETWEEN EUROCODES AND HARMONISED TECHNICAL SPECIFICATIONS (ENS AND ETAS) FOR
PRODUCTS. 6
ADDITIONAL INFORMATION SPECIFIC FOR EN 1991-1-1 . 6
NATIONAL ANNEX FOR EN 1991-1-1 . 7
SECTION 1 GENERAL . 8
1.1 SCOPE . 8
1.2 NORMATIVE REFERENCES. 9
1.3 DISTINCTION BETWEEN PRINCIPLES AND APPLICATION RULES. 9
1.4 TERMS AND DEFINITIONS. 10
1.5 SYMBOLS . 11
SECTION 2 CLASSIFICATION OF ACTIONS . 12
2.1 SELF-WEIGHT . 12
2.2 IMPOSED LOADS .12
SECTION 3 DESIGN SITUATIONS .14
3.1 GENERAL . 14
3.2 PERMANENT LOADS . 14
3.3 IMPOSED LOADS .14
3.3.1 General. 14
3.3.2 Additional provisions for buildings. 15
SECTION 4 DENSITIES OF CONSTRUCTION AND STORED MATERIALS . 16
4.1 GENERAL . 16
SECTION 5 SELF-WEIGHT OF CONSTRUCTION WORKS. 17
5.1 REPRESENTATION OF ACTIONS . 17
5.2 CHARACTERISTIC VALUES OF SELF-WEIGHT . 17
5.2.1 General. 17
5.2.2 Additional provisions for buildings. 17
5.2.3 Additional provisions specific for bridges. 18
SECTION 6 IMPOSED LOADS ON BUILDINGS . 19
6.1 REPRESENTATION OF ACTIONS . 19
OAD ARRANGEMENTS
6.2 L . 19
6.2.1 Floors, beams and roofs. 19
6.2.2 Columns and walls . 19
6.3 CHARACTERISTIC VALUES OF IMPOSED LOADS . 20
6.3.1 Residential, social, commercial and administration areas . 20
6.3.1.1 Categories.20
6.3.1.2 Values of actions.21
6.3.2 Areas for storage and industrial activities . 24
6.3.2.1 Categories.24
6.3.2.2 Values for Actions.24
6.3.2.3 Actions induced by forklifts .25
6.3.2.4 Actions induced by transport vehicles.26
6.3.2.5 Actions induced by special devices for maintenance.27
6.3.3 Garages and vehicle traffic areas (excluding bridges) . 27
6.3.3.1 Categories.27
6.3.3.2 Values of actions.27
6.3.4 Roofs . 28
6.3.4.1 Categories.28
6.3.4.2 Values of actions.29
6.4 HORIZONTAL LOADS ON PARAPETS AND PARTITION WALLS ACTING AS BARRIERS. 30
OADED AREAS
L . 31
(INFORMATIVE)
ANNEX A TABLES FOR NOMINAL DENSITY OF CONSTRUCTION
MATERIALS, AND NOMINAL DENSITY AND ANGLES OF REPOSE FOR STORED
MATERIALS. 32
ANNEX B (INFORMATIVE) VEHICLE BARRIERS AND PARAPETS FOR CAR PARKS . 43
Foreword
This document (EN 1991-1-1:2002) has been prepared by Technical Committee
CEN/TC 250 "Structural Eurocodes", the secretariat of which is held by BSI.
This European Standard shall be given the status of a national standard, either by
publication of an identical text or by endorsement, at the latest by October 2002, and
conflicting national standards shall be withdrawn at the latest by March 2010.
CEN/TC 250 is responsible for all Structural Eurocodes.
This document supersedes ENV 1991-2-1:1995.
The annexes A and B are informative.
According to the CEN/CENELEC Internal Regulations, the national standards
organizations of the following countries are bound to implement this European
Standard: Austria, Belgium, Czech Republic, Denmark, Finland, France, Germany,
Greece, Iceland, Ireland, Italy, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Portugal,
Spain, Sweden, Switzerland and the United Kingdom.
Background of the Eurocode programme
In 1975, the Commission of the European Community decided on an action programme
in the field of construction, based on article 95 of the Treaty. The objective of the
programme was the elimination of technical obstacles to trade and the harmonisation of
technical specifications.
Within this action programme, the Commission took the initiative to establish a set of
harmonised technical rules for the design of construction works which, in a first stage,
would serve as an alternative to the national rules in force in the Member States and,
ultimately, would replace them.
For fifteen years, the Commission, with the help of a Steering Committee with
Representatives of Member States, conducted the development of the Eurocodes
programme, which led to the first generation of European codes in the 1980s.
In 1989, the Commission and the Member States of the EU and EFTA decided, on the
basis of an agreement between the Commission and CEN, to transfer the preparation
and the publication of the Eurocodes to CEN through a series of Mandates, in order to
provide them with a future status of European Standard (EN). This links de facto the
Eurocodes with the provisions of all the Council’s Directives and/or Commission’s
Decisions dealing with European standards (e.g. the Council Directive 89/106/EEC on
Agreement between the Commission of the European Communities and the European Committee for Standardisation (CEN)
concerning the work on EUROCODES for the design of building and civil engineering works (BC/CEN/03/89).
construction products - CPD - and Council Directives 93/37/EEC, 92/50/EEC and
89/440/EEC on public works and services and equivalent EFTA Directives initiated in
pursuit of setting up the internal market).
The Structural Eurocode programme comprises the following standards generally
consisting of a number of Parts:
EN 1990 Eurocode : Basis of Structural Design
EN 1991 Eurocode 1: Actions on structures
EN 1992 Eurocode 2: Design of concrete structures
EN 1993 Eurocode 3: Design of steel structures
EN 1994 Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures
EN 1995 Eurocode 5: Design of timber structures
EN 1996 Eurocode 6: Design of masonry structures
EN 1997 Eurocode 7: Geotechnical design
EN 1998 Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance
EN 1999 Eurocode 9: Design of aluminium structures
Eurocode standards recognise the responsibility of regulatory authorities in each
Member State and have safeguarded their right to determine values related to regulatory
safety matters at national level where these continue to vary from State to State.
Status and field of application of Eurocodes
The Member States of the EU and EFTA recognise that Eurocodes serve as reference
documents for the following purposes:
– as a means to prove compliance of building and civil engineering works with the
essential requirements of Council Directive 89/106/EEC, particularly Essential
Requirement N°1 – Mechanical resistance and stability – and Essential Requirement
N°2 – Safety in case of fire ;
– as a basis for specifying contracts for construction works and related engineering
services ;
– as a framework for drawing up harmonised technical specifications for construction
products (ENs and ETAs)
The Eurocodes, as far as they concern the construction works themselves, have a direct
relationship with the Interpretative Documents referred to in Article 12 of the CPD,
although they are of a different nature from harmonised product standards . Therefore,
technical aspects arising from the Eurocodes work need to be adequately considered by
According to Art. 3.3 of the CPD, the essential requirements (ERs) shall be given concrete form in interpretative documents for
the creation of the necessary links between the essential requirements and the mandates for harmonised ENs and ETAGs/ETAs.
According to Art. 12 of the CPD the interpretative documents shall :
a) give concrete form to the essential requirements by harmonising the terminology and the technical bases and indicating classes or levels
for each requirement where necessary ;
b) indicate methods of correlating these classes or levels of requirement with the technical specifications, e.g. methods of calculation and
of proof, technical rules for project design, etc. ;
c) serve as a reference for the establishment of harmonised standards and guidelines for European technical approvals.
The Eurocodes, de facto, play a similar role in the field of the ER 1 and a part of ER 2.
CEN Technical Committees and/or EOTA Working Groups working on product
standards with a view to achieving full compatibility of these technical specifications
with the Eurocodes.
The Eurocode standards provide common structural design rules for everyday use for
the design of whole structures and component products of both a traditional and an
innovative nature. Unusual forms of construction or design conditions are not
specifically covered and additional expert consideration will be required by the designer
in such cases.
National Standards implementing Eurocodes
The National Standards implementing Eurocodes will comprise the full text of the
Eurocode (including any annexes), as published by CEN, which may be preceded by a
National title page and National foreword, and may be followed by a National annex.
The National annex may only contain information on those parameters which are left
open in the Eurocode for national choice, known as Nationally Determined Parameters,
to be used for the design of buildings and civil engineering works to be constructed in
the country concerned, i.e. :
– values and/or classes where alternatives are given in the Eurocode,
– values to be used where a symbol only is given in the Eurocode,
– country specific data (geographical, climatic, etc.), e.g. snow map,
– the procedure to be used where alternative procedures are given in the Eurocode, .
It may also contain
– decisions on the application of informative annexes,
– references to non-contradictory complementary information to assist the user to
apply the Eurocode.
Links between Eurocodes and harmonised technical specifications (ENs and
ETAs) for products
There is a need for consistency between the harmonised technical specifications for
construction products and the technical rules for works. Furthermore, all the
information accompanying the CE Marking of the construction products which refer to
Eurocodes should clearly mention which Nationally Determined Parameters have been
taken into account.
Additional information specific for EN 1991-1-1
EN 1991-1-1 gives design guidance and actions for the structural design of buildings
and civil engineering works, including the following aspects:
– densities of construction materials and stored materials ;
– self-weight of construction elements, and
– imposed loads for buildings.
see Art.3.3 and Art.12 of the CPD, as well as clauses 4.2, 4.3.1, 4.3.2 and 5.2 of ID 1.
EN 1991-1-1 is intended for clients, designers, contractors and public authorities.
EN 1991-1-1 is intended to be used with EN 1990, the other Parts of EN 1991 and EN
1992 to EN 1999 for the design of structures.
National annex for EN 1991-1-1
This standard gives alternative procedures, values and recommendations for classes with
notes indicating where National choices have to be made, therefore the National
Standard implementing EN 1991-1-1 should have a National Annex containing all
Nationally Determined Parameters to be used for the design of buildings and civil
engineering works to be constructed in the relevant country.
National choice is allowed in EN 1991-1-1 through:
– 2.2(3),
– 5.2.3(1) to 5.2.3(5),
– 6.3.1.1 (Table 6.1),
– 6.3.1.2(1)P (Table 6.2),
– 6.3.1.2(10) & (11),
– 6.3.2.2 (1)P (Table 6.4),
– 6.3.2.2 (3),
– 6.3.3.2(1) (Table 6.8),
– 6.3.4.2 (Table 6.10) and
– 6.4 (1)(P) (Table 6.12)
Section 1 General
1.1 Scope
(1) EN 1991-1-1 gives design guidance and actions for the structural design of buildings
and civil engineering works including some geotechnical aspects for the following
subjects:
- Densities of construction materials and stored materials;
- Self-weight of construction works;
- Imposed loads for buildings.
(2) Section 4 and Annex A give nominal values for densities of specific building
materials, additional materials for bridges and stored materials. In addition for specific
materials the angle of repose is provided.
(3) Section 5 provides methods for the assessment of the characteristic values of self-
weight of construction works.
(4) Section 6 gives characteristic values of imposed loads for floors and roofs according
to category of use in the following areas in buildings:
- residential, social, commercial and administration areas;
- garage and vehicle traffic areas;
- areas for storage and industrial activities;
- roofs;
- helicopter landing areas.
(5) The loads on traffic areas given in Section 6 refer to vehicles up to a gross vehicle
weight of 160 kN. The design for traffic areas for heavy vehicles of more than 160 kN
gross weight needs to be agreed with the relevant authority. Further information may be
obtained from EN 1991-2.
(6) For barriers or walls having the function of barriers, horizontal forces are given in
Section 6. Annex B gives additional guidance for vehicle barriers in car parks.
NOTE Forces due to vehicle impact are specified in EN 1991-1-7 and EN 1991-2.
(7) For the design situations and effects of actions in silos and tanks caused by water or
other materials see EN 1991-3.
1.2 Norm ative References
This European Standard incorporates by dated or undated reference provisions from other
publications. These normative references are cited at the appropriate places in the text and
the publications are listed hereafter. For dated references, subsequent amendments to, or
revisions of, any of these publications apply to this European Standard only when
incorporated in it by amendment or revision. For undated references the latest edition of
the publication referred to applies (including amendments).
NOTE 1 The Eurocodes were published as European Prestandards. The following European Standards
which are published or in preparation are cited in normative clauses :
EN 1990 Eurocode : Basis of Structural Design
EN 1991-1-7 Eurocode 1: Actions on structures: Part 1-7: Accidental actions from
impact and explosions
EN 1991-2 Eurocode 1: Actions on structures: Part 2:Traffic loads on bridges
EN 1991-3 Eurocode 1: Actions on structures: Part 3: Actions induced by cranes
and machinery
EN 1991-4 Eurocode 1: Actions on structures: Part 4: Actions in silos and tanks
NOTE 2 The Eurocodes were published as European Prestandards. The following European Standards
which are published or in preparation are cited in NOTES to normative clauses :
EN 1991-1-3 Eurocode 1: Actions on structures: Part 1-3: Snow loads
EN 1991-1-4 Eurocode 1: Actions on structures: Part 1-4: Wind actions
EN 1991-1-6 Eurocode 1:Actions on structures: Part 1-6: Actions during execution
1.3 Distinction between Principles and Application Rules
(1) Depending on the character of the individual clauses, distinction is made in this Part
between Principles and Application Rules.
(2) The Principles comprise:
- general statements and definitions for which there is no alternative, as well as
- requirements and analytical models for which no alternative is permitted unless
specifically stated.
(3) The Principles are identified by the letter P following the paragraph number.
(4) The Application Rules are generally recognised rules which comply with the
Principles and satisfy their requirements.
(5) It is permissible to use alternative design rules different from the Application Rules
given in EN 1991-1-1 for works, provided that it is shown that the alternative rules
accord with the relevant Principles and are at least equivalent with regard to the
structural safety, serviceability and durability which would be expected when using the
Eurocodes.
NOTE If an alternative design rule is substituted for an Application Rule, the resulting design cannot be
claimed to be wholly in accordance with EN 1991-1-1 although the design will remain in accordance with
the Principles of EN 1991-1-1. When EN 1991-1-1 is used in respect of a property listed in an Annex Z of
a product standard or an ETAG, the use of an alternative design rule may not be acceptable for CE
marking.
(6) In this Part the Application Rules are identified by a number in brackets, e.g. as this
clause.
1.4 Terms and definitions
For the purposes of this European Standard, the terms and definitions given in ISO
2394, ISO 3898, ISO 8930 and the following apply. Additionally for the purposes of this
standard a basic list of terms and definitions is provided in EN 1990, 1.5.
1.4.1
bulk weight density
the bulk weight density is the overall weight per unit volume of a material, including a
normal distribution of micro-voids, voids and pores
NOTE:In everyday usage this term is frequently abbreviated to “density” (which is strictly mass per unit
volume).
1.4.2
angle of repose
the angle of repose is the angle which the natural slope of the sides of a heaped pile of
loose material makes to the horizontal
1.4.3
gross weight of vehicle
the gross weight of a vehicle includes the self-weight of the vehicle together with the
maximum weight of the goods it is permitted to carry
1.4.4
structural elements
structural elements comprise the primary structural frame and supporting structures. For
bridges, structural elements comprise girders, structural slabs and elements providing
support such as cable stays
1.4.5
non structural elements
non structural elements are those that include completion and finishing elements
connected with the structure, including road surfacing and non-structural parapets. They
also include services and machinery fixed permanently to, or within, the structure
1.4.6
partitions
non load bearing walls
1.4.7
movable partitions
movable partitions are those which can be moved on the floor, be added or removed or
re-built at another place
1.5 Symbols
(1) For the purposes of this European standard, the following symbols apply.
NOTE The notation used is based on ISO 3898: 1997.
(2) A basic list of symbols is provided in EN 1990 clause 1.6 and the additional
notations below are specific to this part of EN 1991.
Latin upper case letters
A loaded area
A basic area
Q
characteristic value of a variable concentrated load
k
Latin lower case letters
g weight per unit area, or weight per unit length
k
n number of storeys
q characteristic value of a uniformly distributed load, or line load
k
Lower case Greek letters
reduction factor
A
reduction factor
n
bulk weight density
dynamic magnification factor
factor for combination value of a variable action, see table A.1.1 of EN 1990
angle of repose (degrees)
Section 2 Classification of actions
2.1 Self-weight
(1) The self-weight of construction works should be classified as a permanent fixed
action, see EN 1990, 1.5.3 and 4.1.1.
(2) Where this self-weight can vary in time, it should be taken into account by the upper
and lower characteristic values (see EN 1990, 4.1.2). However, in some cases where it is
free (e.g. for movable partitions, see 6.3.1.2(8)), it should be treated as an additional
imposed load.
.
NOTE This applies in particular when the "permanent" actions may be favourable
(3)P The loads due to ballast shall be considered as permanent actions and possible
redistributions of ballast shall be taken into account in the design, see 5.2.2 (1) and (2).
(4)P The earth loads on roofs and terraces shall be considered as permanent actions.
(5) With regard to 2.1(3)P and 2.1(4)P, the design should consider variations in
moisture content and variation in depth, that may be caused by uncontrolled
accumulation during the design life of the structure.
NOTE For detailed information on earth pressures see EN 1997.
2.2 Imposed loads
(1)P Imposed loads shall be classified as variable free actions, unless otherwise
specified in this standard, see EN 1990, 1.5.3 and 4.1.1.
NOTE For imposed loads on bridges see EN 1991-2.
(2) When considering the accidental design situation where impact from vehicles or
accidental loads from machines may be relevant, these loads should be taken from EN
1991-1-7.
(3) Imposed loads should be taken into account as quasi-static actions (see EN 1990,
1.5.3.13). The load models may include dynamic effects if there is no risk of resonance
or other significant dynamic response of the structure, see EN 1992 to EN 1999. If
resonance effects from syncronised rythmical movement of people or dancing or
jumping may be expected, the load model should be determined for special dynamic
analysis.
NOTE The procedure to be used may be given in the National annex.
(4) When considering forklifts and helicopters, the additional loadings due to masses
and inertial forces caused by fluctuating effects should be considered. These effects are
taken into account by a dynamic magnification factor which is applied to the static
load values, as shown in expression (6.3).
(5)P Actions which cause significant acceleration of the structure or structural members
shall be classified as dynamic actions and shall be considered using a dynamic analysis.
Section 3 Design situations
3.1 General
(1)P The relevant permanent and imposed loads shall be determined for each design
situation identified in accordance with EN 1990, 3.2.
3.2 Permanent loads
(1) The total self-weight of structural and non-structural members should be taken into
account in combinations of actions as a single action.
NOTE See EN 1990 Table A1.2 (B) Note 3.
(2) For areas where it is intended to remove or add structural or non-structural elements,
the critical load cases should be taken into account in the design.
(3) The self-weight of new coatings and/or distribution conduits that are intended to be
added after execution should be taken into account in design situations (see 5.2).
(4)P The water level shall be taken into account for the relevant design situations.
NOTE See EN 1997.
(5) The source and moisture content of bulk materials should be considered in design
situations of buildings used for storage purposes.
NOTE The values for the densities provided in Annex A are for materials in the dry state.
3.3 Imposed loads
3.3.1 General
(1)P For areas which are intended to be subjected to different categories of loadings the
design shall consider the most critical load case.
(2)P In design situations when imposed loads act simultaneously with other variable
actions (e.g actions induced by wind, snow, cranes or machinery), the total imposed
loads considered in the load case shall be considered as a single action.
(3) Where the number of load variations or the effects of vibrations may cause fatigue, a
fatigue load model should be established.
(4) For structures susceptible to vibrations, dynamic models of imposed loads should be
considered where relevant. The design procedure is given in EN 1990 clause 5.1.3.
3.3.2 Additional provisions for buildings
(1) On roofs, imposed loads, and snow loads or wind actions should not be applied
together simultaneously.
(2)P When the imposed load is considered as an accompanying action, in accordance
with EN 1990, only one of the two factors (EN 1990, Table A1.1) and (6.3.1.2
n
(11)) shall be applied.
(3) For dynamic loads caused by machinery see EN 1991-3.
(4) The imposed loads to be considered for serviceability limit state verifications should
be specified in accordance with the service conditions and the requirements concerning
the performance of the structure.
Section 4 Densities of construction and stored materials
4.1 General
(1) Characteristic values of densities of construction and stored materials should be
specified. Mean values should be used as characteristic values. See however 4.1(2) and
4.1(3).
NOTE Annex A gives mean values for densities and angles of repose for stored materials. When a range
is given it is assumed that the mean value will be highly dependent on the source of the material and may
be selected considering each individual project.
(2) For materials ( new and innovative materials) which are not covered by the
e.g.
Tables in Annex A, the characteristic value of the density should be determined in
accordance with EN 1990 clause 4.1.2 and agreed for each individual project.
(3) Where materials are used with a significant scatter of densities e.g. due to their
source, water content etc, the characteristic value of these densities should be assessed
in accordance with EN 1990 clause 4.1.2.
(4) If a reliable direct assessment of the densities is carried out, then these values may be
used.
NOTE EN 1990 Annex D may be used.
Section 5 Self-weight of construction works
5.1 Representation of actions
(1) The self-weight of the construction works should in most cases, be represented by a
single characteristic value and be calculated on the basis of the nominal dimensions and
the characteristic values of the densities.
(2) The self weight of the construction works includes the structure and non-structural
elements including fixed services as well as the weight of earth and ballast.
(3) Non-structural elements include:
- roofing ;
- surfacing and coverings ;
- partitions and linings ;
- hand rails, safety barriers, parapets and kerbs ;
- wall cladding ;
- suspended ceilings
- thermal insulation ;
- bridge furniture;
- fixed services (see 5.1.(4)).
NOTE For information on fixed machinery see EN 1991-3. For other industrial equipment (e.g. safes) the
manufacturer should be consulted.
(4) Fixed services include :
- equipments for lifts and moving stairways ;
- heating, ventilating and air conditioning equipment ;
- electrical equipment ;
- pipes without their contents ;
- cable trunking and conduits.
(5)P Loads due to movable partitions shall be treated as imposed loads, see 5.2.2(2)P
and 6.3.1.2(8).
5.2 Characteristic values of self-weight
5.2.1 General
(1)P The determination of the characteristic values of self-weight, and of the dimensions
and densities shall be in accordance with EN 1990, 4.1.2.
(2) Nominal dimensions should be those as shown on the drawings.
5.2.2 Additional provisions for buildings
(1) For manufactured elements such as flooring systems, facades and ceilings, lifts and
equipment for buildings, data may be provided by the manufacturer.
(2)P For determining the effect of the self-weight due to movable partitions, an
equivalent uniformly distributed load shall be used and added to the imposed load, see
6.3.1.2 (8).
5.2.3 Additional provisions specific for bridges
(1) The upper and lower characteristic values of densities for non structural parts, such
as ballast on railway bridges, or fill above buried structures such as culverts, should be
taken into account if the material is expected to consolidate, become saturated or
otherwise change its properties, during use.
NOTE Suitable values may be given in the National annex.
(2) The nominal depth of ballast on railway bridges should be specified. To determine
the upper and lower characteristic values of the depth of ballast on railway bridges a
deviation from the nominal depth of 30 % should be taken into account.
NOTE A suitable value may be given in the National annex
(3) To determine the upper and lower characteristic values of self-weight of
waterproofing, surfacing and other coatings for bridges, where the variability of their
thickness may be high, a deviation of the total thickness from the nominal or other
specified values should be taken into account. Unless otherwise specified, this deviation
should be taken equal to ± 20 % if a post-execution coating is included in the nominal
value, and to + 40 % and – 20 % if such a coating is not included.
NOTE Suitable specifications may be given in the National annex.
(4) For the self-weight of cables, pipes and service ducts, the upper and lower
characteristic values should be taken into account. Unless otherwise specified, a
deviation from the mean value of the self-weight of ± 20 % should be taken into
account.
NOTE Suitable specifications may be given in the National annex. See also EN 1990, 4.1.2(4)
(5) For the self-weight of other non structural elements such as :
- hand rails, safety barriers, parapets, kerbs and other bridge funiture,
- joints/fasteners,
- void formers,
the characteristic values should be taken equal to the nominal values unless otherwise
specified.
NOTE Suitable specifications may be given in the National annex. An allowance for voids filling with
water may be made depending on the project.
Section 6 Im posed loads on buildings
6.1 Representation of actions
(1) Imposed loads on buildings are those arising from occupancy. Values given in this
Section, include:
- normal use by persons;
- furniture and moveable objects (e.g. moveable partitions, storage, the contents of
containers);
- vehicles;
- anticipating rare events, such as concentrations of persons or of furniture, or the
moving or stacking of objects which may occur during reorganization or
redecoration.
(2) The imposed loads specified in this part are modelled by uniformly distributed loads,
line loads or concentrated loads or combinations of these loads.
(3) For the determination of the imposed loads, floor and roof areas in buildings should
be sub-divided into categories according to their use.
(4) Heavy equipment (e.g. in communal kitchens, radiology rooms, boiler rooms etc) are
not included in the loads given in this Section. Loads for heavy equipment should be
agreed between the client and/or the relevant Authority.
6.2 Load arrangements
6.2.1 Floors, beams and roofs
(1)P For the design of a floor structure within one storey or a roof, the imposed load
shall be taken into account as a free action applied at the most unfavourable part of the
influence area of the action effects considered.
(2) Where the loads on other storeys are relevant, they may be assumed to be distributed
uniformly (fixed actions).
(3)P To ensure a minimum local resistance of the floor structure a separate verification
shall be performed with a concentrated load that, unless stated otherwise, shall not be
combined with the uniformly distributed loads or other variable actions.
(4) Imposed loads from a single category may be reduced according to the areas
supported by the appropriate member, by a reduction factor according to 6.3.1.2(10).
A
6.2.2 Columns and walls
(1) For the design of columns or walls, loaded from several storeys, the total imposed
loads on the floor of each storey should be assumed to be distributed uniformly.
(2) Where imposed loads from several storeys act on columns and walls, the total
imposed loads may be reduced by a factor according to 6.3.1.2(11) and 3.3.1(2)P.
n
6.3 Characteristic values of Imposed Loads
6.3.1 Residential, social, commercial and administration areas
6.3.1.1 Categories
(1)P Areas in residential, social, commercial and administration buildings shall be
divided into categories according to their specific uses shown in Table 6.1.
(2)P Independent of this classification of areas, dynamic effects shall be considered
where it is anticipated that the occupancy will cause significant dynamic effects (see
2.2(3) and (5)P).
Table 6.1 - Categories of use
Category Specific Use Example
A Areas for domestic and Rooms in residential buildings and houses;
residential activities bedrooms and wards in hospitals;
bedrooms in hotels and hostels kitchens and
toilets.
B Office areas
C Areas where people may
C1: Areas with tables, etc.
congregate (with the e.g. areas in schools, cafés, restaurants, dining
exception of areas defined halls, reading rooms, receptions.
under category A, B, and
1)
D )
C2: Areas with fixed seats,
e.g. areas in churches, theatres or cinemas,
conference rooms, lecture halls, assembly
halls, waiting rooms, railway waiting rooms.
C3: Areas without obstacles for moving
people, e.g. areas in museums, exhibition
rooms, etc. and access areas in public and
administration buildings, hotels, hospitals,
railway station forecourts.
C4: Areas with possible physical activities,
e.g. dance halls, gymnastic rooms, stages.
: Areas susceptible to large crowds, e.g. in
C5
buildings for public events like concert halls,
sports halls including stands, terraces and
access areas and railway platforms.
D Shopping areas D1: Areas in general retail shops
D2: Areas in department stores
1)
Attention is drawn to 6.3.1.1(2), in particular for C4 and C5. See EN 1990 when dynamic effects need to be
considered. For Category E, see Table 6.3
NOTE 1 Depending on their anticipated uses, areas likely to be categorised as C2, C3, C4 may be categorised
as C5 by decision of the client and/or National annex.
NOTE 2 The National annex may provide sub categories to A, B, C1 to C5, D1 and D2
NOTE 3 See 6.3.2 for storage or industrial activity
6.3.1.2 Values of actions
(1)P The categories of loaded areas, as specified in Table 6.1, shall be designed by using
characteristic values q (uniformly distributed load) and Q (concentrated load).
k k
NOTE Values for q and Q are given in Table 6.2 below. Where a range is given in this table, the value
k k
may be set by the National annex. The recommended values, intended for separate application, are
underlined. q is intended for determination of general effects and Q for local effects. The National annex
k k
may define different conditions of use of this Table.
Table 6.2 - Imposed loads on floors, balconies and stairs in buildings
Categories of loaded areas q Q
k k
[kN/m ] [kN]
Category A
- Floors 1,5 to2,0 2,0 to 3,0
2,0 to4,0 2,0 to 4,0
- Stairs
- Balconies 2,5 to 4,0 2,0 to 3,0
Category B 2,0 to 3,0 1,5 to 4,5
Category C
- C1
2,0 to 3,0 3,0 to 4,0
- C2
3,0 to 4,0 2,5 to 7,0 (4,0)
- C3 3,0 to 5,0 4,0 to 7,0
- C4 4,5 to 5,0 3,5 to 7,0
- C5
5,0 to 7,5 3,5 to 4,5
category D
- D1
4,0 to 5,0 3,5 to 7,0 (4,0)
D2
- 4,0 to 5,0 3,5 to 7,0
(2) Where necessary q and Q should be increased in the design (e.g. for stairs and
k k
balconies depending on the occupancy and on dimensions).
(3) For local verifications a concentrated load Q acting alone should be taken into
k
account.
(4) For concentrated loads from storage racks or from lifting equipment, Q should be
k
determined for the individual case, see 6.3.2.
(5)P The concentrated load shall be considered to act at any point on the floor, balcony
or stairs over an area with a shape which is appropriate to the use and form of the floor.
NOTE The shape may normally be assumed as a square with a width of 50 mm. See also 6.3.4.2(4)
(6)P The vertical loads on floors due to traffic of forklifts shall be taken into account
according to 6.3.2.3.
(7)P Where floors are subjected to multiple use, they shall be designed for the most
unfavourable category of loading which produces the highest effects of actions (e.g.
forces or deflection) in the member under consideration.
(8) Provided that a floor allows a lateral distribution of loads, the self-weight of
movable partitions may be taken into account by a uniformly distributed load q which
k
should be added to the imposed loads of floors obtained from Table 6.2. This defined
uniformly distributed load is dependent on the self-weight of the partitions as follows:
– for movable partitions with a self-weight 1,0 kN/m wall length: q =0,5 kN/m ;
k
EN 1991
...
SLOVENSKI SIST EN 1991-1-1
STANDARD
september 2004
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije –1-1. del: Splošni vplivi – Prostorninske
teže, lastna teža, koristne obtežbe stavb (istoveten z EN 1991-1-1:2000)
Eurocode 1: Actions on structures – Part 1-1: General actions – Densities,
self-weight, imposed loads for buildings
Eurocode 1: Actions sur les structures – Partie 1-1: Actions générales – Poids
volumiques, poids propres, charges d'exploitation bâtiments
Eurocode 1: Einwirkungen auf Tragwerke – Teil 1-1: Wichten, Eigengewicht und
Nutzlasten im Hochbau
ICS 91.010.30; 91.040.01 Referenčna oznaka
Nadaljevanje na straneh od II do IV in od 2 do 33
© 2004-12. Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1991-1-1 (sl), Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del: Splošni vplivi –
Prostorninske teže, lastna teža, koristne obtežbe stavb, 2004, ima status slovenskega standarda in je
enakovreden evropskemu standardu EN 1991-1-1 (en), Eurocode 1: Actions on structures – Part 1-1:
General actions – Densities, self-weight and imposed loads for buildings, 2002-04.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1991-1-1:2002 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega tajništvo je v pristojnosti BSI.
Slovenski standard SIST EN 1991-1-1:2004 je prevod evropskega standarda EN 1991-1-1:2002. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski
standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC KON
Konstrukcije.
V skladu s standardom EN 1991-1-1 bo pripravljen nacionalni dodatek k standardu SIST EN 1991-1-1.
Nacionalni dodatek bo vseboval alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z
opombami, ki kažejo, kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato nacionalni dodatek z oznako SIST
EN 1991-1-1:2004/A101 vsebuje nacionalno določene parametre, ki jih je treba uporabiti pri
projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v Republiki Sloveniji.
Nacionalna izbira je v SIST EN 1991-1-1 dovoljena v:
− 2.2(3),
− 5.2.3(1) do 5.2.3(5),
− 6.3.1.1 (preglednica 6.1),
− 6.3.1.2(1)P (preglednica 6.2),
− 6.3.1.2(10) in (11),
− 6.3.2.2(1)P (preglednica 6.4),
− 6.3.2.2(3),
− 6.3.3.2(1) (preglednica 6.8),
− 6.3.4.2 (preglednica 6.10) in
− 6.4(1)P (preglednica 6.12).
ZVEZA S STANDARDI
V standardu SIST EN 1991-1-1 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je
vključeno v ta evropski standard, sklicevanje na enakovredne slovenske standarde, npr.:
EN 1990 pomeni SIST EN 1990.
PREDHODNA IZDAJA
SIST ENV 1991-2-1:1998 Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije - Del 2-1: Vplivi
na konstrukcije - Gostote, lastna teža in koristne obtežbe
OPOMBE
− Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
− Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
II
SIST EN 1991-1-1 : 2004
− Ta nacionalni dokument je istoveten EN 1991-1-1:2002 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
– This national document is identical with EN 1990:2002 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
SIST EN 1991-1-1 : 2004
(Prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN 1991-1-1
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE april 2002
ICS 91.010.30
Slovenska izdaja
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije –1-1. del: Splošni vplivi – Prostorninske teže,
lastna teža, koristne obtežbe stavb
Eurocode 1: Actions on Eurocode 1: Actions sur les Eurocode 1: Einwirkungen auf
structures – Part 1-1: General structures – Partie 1-1: Actions Tragwerke – Teil 1-1: Wichten,
actions – Densities, self-weight, générales – Poids volumiques, Eigengewicht und Nutzlasten im
imposed loads for buildings poids propres, charges Hochbau
d'exploitation bâtiments
Ta evropski standard je sprejel CEN dne 2001-11-30. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo vpri
osrednjem tajništvu sekretariatu ali članicah CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem tajništvu
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Malta, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Osrednji sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 2002 Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. št. EN 1991-1-1:2002 E
SIST EN 1991-1-1 : 2004
VSEBINA Stran
Predgovor .4
Ozadje programa evrokodov.4
Status in področje veljavnosti evrokodov .5
Nacionalne izdaje evrokodov .5
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za proizvode.6
Dodatne informacije o EN 1991-1-1.6
Nacionalni dodatek k EN 1991-1-1 .6
1 Splošno.6
1.1 Področje uporabe .6
1.2 Zveza z drugimi standardi .7
1.3 Razlika med načeli in pravili za uporabo.7
1.4 Izrazi in definicije .8
1.5 Simboli.8
2 Razvrstitev vplivov.9
2.1 Lastna teža .9
2.2 Koristne obtežbe.9
3 Projektna stanja.10
3.1 Splošno.10
3.2 Lastna teža.10
3.3 Koristne obtežbe.10
3.3.1 Splošno.10
3.3.2 Dodatne določbe za stavbe.10
4 Prostroninska teža gradbenih in uskladiščenih materialov .11
4.1 Splošno.11
5 Lastna teža gradbenih objektov .11
5.1 Predstavitev vplivov.11
5.2 Karakteristične vrednosti lastne teže .12
5.2.1 Splošno.12
5.2.2 Dodatne določbe za stavbe.12
5.2.3 Dodatne določbe za mostove.12
6 Koristne obtežbe v stavbah .13
6.1 Predstavitev vplivov.13
6.2 Razpored obtežbe .13
6.2.1 Tla, nosilci, strehe .13
6.2.2 Stebri in stene.13
6.3 Karakteristične vrednosti koristne obtežbe .13
6.3.1 Stanovanjske, javne, trgovske in upravne površine.13
6.3.1.1 Kategorije .13
6.3.1.2 Vrednosti vplivov .14
SIST EN 1991-1-1 : 2004
6.3.2 Skladiščne in industrijske površine .16
6.3.2.1 Kategorije .16
6.3.2.2 Vrednosti vplivov .16
6.3.2.3 Vplivi viličarjev .17
6.3.2.4 Vplivi transportnih vozil.18
6.3.2.5 Vplivi posebnih vzdrževalnih naprav.18
6.3.3 Garaže in površine za promet z vozili (razen mostov).18
6.3.3.1 Kategorije .18
6.3.3.2 Vrednosti vplivov .19
6.3.4 Strehe .19
6.3.4.1 Kategorije .19
6.3.4.2 Vrednosti vplivov .20
6.4 Vodoravne obtežbe parapetov in predelnih sten, ki imajo vlogo varnostnih pregrad .21
Dodatek A (informativni): Preglednice nazivnih vrednosti prostorninske teže gradbenih materialov
in nazivnih vrednosti prostorninske teže ter kotov notranjega trenja za uskladiščene materiale .22
Dodatek B (informativni): Ograje za vozila in parapeti na parkiriščih za avtomobile .32
Nacionalni dodatek k SIST EN 1991-1-1 (normativni) .33
Literatura .34
SIST EN 1991-1-1 : 2004
Predgovor
Ta dokument (EN 1991-1-1:2002) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi,
katerega sekretariat je na BSI.
Ta evropski standard mora postati nacionalni standard z objavo istovetnega besedila ali z uradno
razglasitvijo najpozneje do oktobra 2002, nacionalni standardi, ki so z njim v nasprotju, pa morajo biti
umaknjeni najpozneje marca 2010.
CEN/TC 250 je odgovoren za vse konstrukcijske evrokode.
Ta dokument nadomešča ENV 1991-2-1:1995.
Dodatka A in B sta informativna.
Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne sprejeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Ozadje programa evrokodov
Komisija Evropskih skupnosti se je v letu 1975 na podlagi 95. člena Rimske pogodbe odločila, da
sprejme akcijski program na področju gradbeništva. Cilj programa je bil odstraniti tehnične ovire pri
trgovanju in uskladiti tehnične specifikacije.
Znotraj tega programa je Komisija spodbudila pripravo niza usklajenih tehničnih pravil za projektiranje
gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljala kot alternativa različnim pravilom, veljavnim v
posameznih državah članicah, končno pa bi jih nadomestila v celoti.
Komisija je s pomočjo upravnega odbora, v katerem so bili predstavniki držav članic, petnajst let
vodila razvoj programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v osemdesetih
letih 20. stoletja.
Leta 1989 so se Komisija in države članice EU in EFTA odločile, da na podlagi dogovora med Komisijo
in CEN z več pooblastili prenesejo pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi evrokodi v prihodnje
imeli status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko povezalo z določbami vseh direktiv
Sveta in/ali odločbami Komisije, ki se nanašajo na evropske standarde (npr. Direktiva Sveta 89/106/EGS
o gradbenih proizvodih (CPD) in direktive Sveta 93/37/EGS, 92/50/EGS ter 89/440/EGS o javnih delih in
storitvah ter ustrezne direktive EFTA, ki so bile sprejete za uveljavitev notranjega trga).
Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splošno več delov:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje
EN 1998 Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
Dogovor med Komisijo Evropskih skupnosti in Evropskim komitejem za standardizacijo (CEN) o pripravi evrokodov za
projektiranje stavb in gradbenih inženirskih objektov (BC/CEN/03/89).
SIST EN 1991-1-1 : 2004
Evrokodi priznavajo odgovornost pristojnih oblasti v vsaki državi članici in jim dopuščajo pravico, da
vrednosti, povezane z varnostjo, določajo na nacionalni ravni, od države do države različno.
Status in področje veljavnosti evrokodov
Članice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenčne dokumente za naslednje namene:
− kot način za dokazovanje ustreznosti stavb in gradbenih inženirskih objektov bistvenim zahtevam
Direktive Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi št. 1 »Mehanska odpornost in stabilnost« in
bistveni zahtevi št. 2 »Varnost pri požaru«,
− kot podlago za specifikacijo pogodb za gradnjo gradbenih objektov in spremljajoče inženirske
storitve,
− kot ogrodje za pripravo harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode (EN in ETA).
Kjer se evrokodi nanašajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi dokumenti ,
navedenimi v 12. členu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), čeprav je njihova narava drugačna od
narave harmoniziranih standardov za proizvode . Zato morajo tehnični odbori CEN in/ali delovne
skupine EOTA, ki pripravljajo standarde za proizvode, upoštevati tehnične vidike evrokodov, da bi s
tem dosegli popolno usklajenost teh tehničnih specifikacij z evrokodi.
Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju običajnih in inovativnih
konstrukcij kot celote ali posameznih konstrukcijskih delov. Evrokodi ne vsebujejo posebnih določb za
nenavadne oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je potrebno sodelovanje
z izvedenci.
Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga je
objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni dodatek.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot nacionalno
določeni parametri (NDP). Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih
inženirskih objektov v državi, v kateri bodo zgrajeni. To so:
− vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuščajo alternative,
− vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole,
− podatki, specifični za državo (geografski, podnebni itn.), kot je npr. karta snega,
− postopek, če jih evrokod dopušča več.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje tudi:
− odločitev o uporabi informativnih dodatkov,
− napotke o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomoč uporabniku.
V skladu s 3.3. členom CPD je treba bistvene zahteve v razlagalnih dokumentih konkretizirati tako, da se pri tem vzpostavi
zveza med bistvenimi zahtevami in pooblastili za pripravo harmoniziranih EN in smernic ETA/ETA.
V skladu z 12. členom CPD morajo razlagalni dokumenti:
a) konkretizirati bistvene zahteve s poenotenjem izrazov in tehničnih podlag ter določitvijo razredov ali stopenj zahtevnosti
za vsako zahtevo, kadar je to potrebno,
b) nakazati metode za povezavo razredov ali stopenj zahtevnosti s tehničnimi specifikacijami, npr. metode računa in
dokazov, tehnična pravila za projektiranje ipd.,
c) biti uporabni kot podlaga za pripravo harmoniziranih standardov ali smernic za evropska tehnična soglasja. Evrokodi
imajo dejansko podobno vlogo pri bistveni zahtevi št. 1 in delno pri bistveni zahtevi št. 2.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za proizvode
Harmonizirane tehnične specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehničnimi pravili
za objekte . Nadalje morajo navodila, povezana z označevanjem CE gradbenih proizvodov, ki se
sklicujejo na evrokode, natančno določiti, katere nacionalno predpisane parametre upoštevajo.
Dodatne informacije o EN 1991-1-1
EN 1991-1-1 vsebuje navodila za projektiranje in vplive za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih
inženirskih objektov, ki so povezani z:
− prostorninsko težo gradbenih in skladiščenih materialov,
− lastno težo konstrukcijskih elementov in
− koristno obtežbo stavb.
EN 1991-1-1 je namenjen investitorjem, projektantom, izvajalcem in javnim oblastem.
EN 1991-1-1 je namenjen uporabi skupaj z EN 1990, drugimi deli EN 1991 in EN 1992 do EN 1999 za
projektiranje konstrukcij.
Nacionalni dodatek k EN 1991-1-1
Ta standard vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z opombami, ki kažejo,
kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato naj bi nacionalne izdaje EN 1991-1-1 imele nacionalni
dodatek z vsemi nacionalno določenimi parametri, ki jih je treba uporabiti pri projektiranju stavb in
gradbenih inženirskih objektov za graditev v tej državi.
Nacionalna izbira je v EN 1991-1-1 dovoljena v:
− 2.2(3),
− 5.2.3(1) do 5.2.3(5),
− 6.3.1.1 (preglednica 6.1),
− 6.3.1.2 (1)P (preglednica 6.2),
− 6.3.1.2 (10) in (11),
− 6.3.2.2 (1)P (preglednica 6.4),
− 6.3.2.2 (3),
− 6.3.3.2 (1) (preglednica 6.8),
− 6.3.4.2 (preglednica 6.10) in
− 6.4(1)(P) (preglednica 6.12).
1 Splošno
1.1 Področje uporabe
(1) EN 1991-1-1 vsebuje navodila za projektiranje in vplive za projektiranje konstrukcij stavb in
gradbenih inženirskih objektov vključno z nekaterimi geotehničnimi vidiki, ki so povezani z:
− prostorninsko težo gradbenih in skladiščenih materialov,
− lastno težo konstrukcijskih elementov in
− koristno obtežbo stavb.
Glej 3.3. člen in 12. člen CPD in tudi točke 4.2, 4.3.1, 4.3.2 in 5.2 1 v prvem razlagalnem dokumentu.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
(2) Četrta točka in dodatek A vsebujeta nazivne vrednosti prostorninske teže značilnih materialov za
stavbe, dodatnih materialov za mostove in skladiščene materiale. Za značilne materiale je podan
kot notranjega trenja.
(3) Peta točka vsebuje metode za določitev karakteristične vrednosti lastne teže gradbenih objektov.
(4) Šesta točka vsebuje karakteristične vrednosti koristne obtežbe na stropih in strehah stavb, ki se
uporabljajo za:
− stanovanjske, javne, trgovske in upravne površine,
− garažne površine in površine za promet z vozili,
− skladiščne in tovarniške površine,
− strehe,
− površine za pristajanje helikopterjev.
(5) V 6. točki so določene obtežbe na prometnih površinah za vozila s skupno težo do 160 kN. Za
projektiranje prometnih površin za vozila s skupno težo več kot 160 kN se je treba dogovoriti s
pristojnimi oblastmi. Nadaljnje informacije so podane v EN 1991-2.
(6) Za ograje ali stene, ki imajo vlogo ograje, so vodoravne sile dane v 6. točki. V dodatku B so dana
nadaljnja navodila za ograje na parkiriščih.
OPOMBA: Sile zaradi trka vozil so dane v EN 1991-1-7 in EN 1991-2.
(7) Za projektna stanja in učinke vplivov v silosih in rezervoarjih zaradi vode ali drugih materialov glej
EN 1991-3.
1.2 Zveza z drugimi standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranem sklicevanju se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša
dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene
vanj. Pri nedatiranem sklicevanju pa se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje
(vključno z dopolnili).
OPOMBA 1: Evrokodi so bili objavljeni kot evropski predstandardi. V normativnih točkah standarda so navedeni naslednji
evropski standardi, ki so bili že objavljeni ali so v pripravi:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstukcij
EN 1991-1-7 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – Del 1-7: Splošni vplivi – Nezgodni vplivi zaradi trčenj in
eksplozij
EN 1991-2 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 2. del: Prometna obtežba mostov
EN 1991-3 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 3. del: Vplivi žerjavov in drugih strojev
EN 1991-4 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 4. del: Vplivi v silosih in rezervoarjih
OPOMBA 2: Evrokodi so bili objavljeni kot evropski predstandardi. V opombah k normativnim točkam standarda so navedeni
naslednji evropski standardi, ki so bili že objavljeni ali so v pripravi:
EN 1991-1-3 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – Del 1-3: Splošni vplivi – Obtežba snega
EN 1991-1-4 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – Del 1-4: Splošni vplivi – Vplivi vetra
EN 1991-1-6 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – Del 1-6: Splošni vplivi – Vplivi med gradnjo
1.3 Razlika med načeli in pravili za uporabo
(1) Posamezne točke v tem delu so glede na vsebino označene kot načelo ali pravilo za uporabo.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
(2) Načela so:
− splošna določila in definicije, za katere ni alternative,
− zahteve in analitični modeli, ki jih ni dovoljeno spreminjati, razen če to ni določeno posebej.
(3) Načela so označena s črko P za številko točke.
(4) Pravila za uporabo so splošno priznana pravila, ki upoštevajo načela in njihove zahteve.
(5) Uporabljajo se lahko tudi druga pravila, ki se razlikujejo od pravil, danih v EN 1991-1-1, če se
dokaže, da so v njih upoštevana načela iz evrokodov in da se z njihovo uporabo dosežejo enaka
varnost, uporabnost in trajnost konstrukcij, kot so pričakovane z uporabo evrokodov.
OPOMBA: Če se pri projektiranju uporabljajo druga pravila, se ne sme trditi, da je projektna dokumentacija v celoti v
skladu z EN 1991-1-1, čeprav je projektna dokumentacija v skladu z načeli v EN 1991-1-1. Če se uporabi
EN 1991-1-1 glede lastnosti, naštetih v dodatku Z standarda za proizvod ali neke smernice ETA, se lahko
zgodi, da drugo pravilo ni sprejemljivo za označevanje CE.
(6) V tem delu so pravila za uporabo označena s številko točke v oklepaju kot npr. ta točka.
1.4 Izrazi in definicije
V tem evropskem standardu so uporabljeni izrazi in definicije, dani v ISO 2394, ISO 3898, ISO 8930 in
v nadaljevanju. Dodatni izrazi, uporabljeni v tem standardu, so dani v EN 1990, točka 1.5.
1.4.1 Prostorninska teža: Skupna teža materiala vključno z mikro in makro votlinami ter porami na
enoto prostornine.
OPOMBA: V vsakdanji uporabi se ta pojem pogosto okrajšuje kot "gostota", ki pa je masa na enoto prostornine.
1.4.2 Kot notranjega trenja: Kot notranjega trenja je kot med pobočjem nasutega materiala in
vodoravno ravnino.
1.4.3 Skupna teža vozila: Skupna teža vozila vključuje težo vozila in največjo dovoljeno težo tovora.
1.4.4 Konstrukcijski elementi: Konstrukcijski elementi so nosilna konstrukcija vključno z ležišči in
temelji. Konstrukcijski elementi mostov so nosilci, voziščne plošče, nosilne vrvi ipd.
1.4.5 Nekonstrukcijski elementi: Nekonstrukcijski elementi so dodatni deli objekta, kot so zaključni
elementi, povezani s konstrukcijo, vključno z zaključnimi sloji vozišča ceste, in nekonstrukcijski
parapeti. Sem spadajo tudi napeljave in strojna oprema, ki je s konstrukcijo trdno povezana.
1.4.6 Predelne stene: Nenosilne stene.
1.4.7 Premične predelne stene: Stene, ki jih je mogoče premikati ali odstraniti.
1.5 Simboli
(1) V tem evropskem standardu se uporabljajo simboli, dani v nadaljevanju.
OPOMBA: Uporabljene oznake temeljijo na ISO 3898:1997.
(2) Osnovni simboli so dani v EN 1990, točka 1.6, poleg njih pa se v tem delu EN 1991 uporabljajo še:
Velike latinske črke
A obtežena površina
A osnovna površina
Q karakteristična vrednost spremenljive koncentrirane obtežbe
k
SIST EN 1991-1-1 : 2004
Male latinske črke
g teža na enoto površine ali teža na enoto dolžine
k
n število etaž
q enakomerno porazdeljena ploskovna obtežba ali linijska obtežba
k
Male grške črke
α redukcijski faktor, odvisen od površine, na kateri deluje obtežba
A
α redukcijski faktor, odvisen od števila etaž
n
γ prostorninska teža materiala
ϕ dinamični faktor
ψ faktor za kombinacijsko vrednost spremenljivih vplivov, glej preglednico A.1.1 v EN 1990
φ kot notranjega trenja v stopinjah
2 Razvrstitev vplivov
2.1 Lastna teža
(1) Lastna teža gradbenih objektov je stalni nepomični vpliv, glej EN 1990, točki 1.5.3 in 4.1.1.
(2) Če se lastna teža spreminja s časom, se upoštevata spodnja in zgornja karakteristična vrednost
(glej EN 1990, točka 4.1.2). V primerih, kjer se elementi objekta lahko premikajo (npr. premične
predelne stene, glej točko 6.3.1.2(8)), se njihova lastna teža upošteva kot dodatna koristna
obtežba.
OPOMBA: To je pomembno predvsem takrat, kadar so "stalni" vplivi lahko ugodni.
(3)P Obtežbo zaradi različnih nekonstrukcijskih delov, ki služijo kot balast, je treba upoštevati kot
stalni vpliv. V projektu je treba upoštevati tudi možno prerazporeditev balasta, glej točki 5.2.2(1)
in (2).
(4)P Obtežbo zemljine na strehah in terasah je treba upoštevati kot stalni vpliv.
(5) Glede na točki 2.1(3)P in 2.1(4)P se pri projektiranju upoštevajo vse nekontrolirane spremembe
v vlažnosti zemljine in spremembe debeline nasutja, ki nastanejo v projektni življenjski dobi.
OPOMBA: Podrobnosti glede zemeljskih pritiskov glej v EN 1997.
2.2 Koristne obtežbe
(1)P Koristno obtežbo je treba upoštevati kot spremenljivi pomični vpliv, razen če v tem standardu ni
določeno drugače, glej EN 1990, točki 1.5.3 in 4.1.1.
OPOMBA: Za koristno obtežbo mostov glej EN 1991-2.
(2) Glede obtežbe pri nezgodnih projektnih stanjih pri trčenju vozil ali nezgodne obtežbe zaradi
strojev se upošteva EN 1991-1-7.
(3) Koristne obtežbe se upoštevajo kot navidezno statični vplivi (glej EN 1990, točka 1.5.3.13).
Modeli obtežbe lahko vključujejo tudi dinamične učinke, če ni nevarnosti resonance ali drugih
pomembnih dinamičnih odzivov konstrukcije, glej EN 1992 do EN 1999. Če se pričakuje
resonanca zaradi usklajenega ritmičnega gibanja ljudi, plesa ali skakanja, se določi model
obtežbe za poseben dinamični račun.
OPOMBA: Postopek je lahko določen v nacionalnem dodatku.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
(4) Pri obravnavanju viličarjev in helikopterjev se upošteva dodatna obtežba zaradi mas in
vztrajnostnih sil, ki nastaja zaradi dinamičnih učinkov. Ti učinki se upoštevajo z dinamičnim
faktorjem ϕ, s katerim se pomnožijo statične vrednosti obtežbe, kot je določeno v izrazu (6.3).
(5)P Vplive, ki povzročijo pomembne pospeške konstrukcije ali konstrukcijskih elementov, je treba
upoštevati kot dinamične vplive in jih obravnavati z dinamično analizo.
3 Projektna stanja
3.1 Splošno
(1)P Lastno težo in koristno obtežbo je treba določiti za vsako projektno stanje v skladu z EN 1990,
točka 3.2.
3.2 Lastna teža
(1) V kombinacijah vplivov se celotna lastna teža konstrukcijskih in nekonstrukcijskih delov
upošteva kot en sam vpliv.
OPOMBA: Glej EN 1990, preglednica A.1.2(B), opomba 3.
(2) Na površinah, na katerih je predvideno odstranjevanje ali dodajanje konstrukcijskih ali
nekonstrukcijskih delov, se upoštevajo kritični obtežni primeri.
(3) V projektnih stanjih se upošteva lastna teža predvidenih naknadnih slojev in/ali napeljav, ki
bodo dodani po zgraditvi objekta (glej 5.2).
(4)P Nivo vode je treba upoštevati v projektnih stanjih, pri katerih je to pomembno.
OPOMBA: Glej EN 1997.
(5) V projektnih stanjih za skladišča se upoštevata izvor in vlaga nasutih materialov.
OPOMBA: Vrednosti prostorninske teže v dodatku A so dane za suhe materiale.
3.3 Koristne obtežbe
3.3.1 Splošno
(1)P Pri površinah, ki so izpostavljene različnim vrstam obtežbe, je treba upoštevati kritični obtežni primer.
(2)P V projektnih stanjih, v katerih so poleg koristne obtežbe upoštevani tudi drugi spremenljivi vplivi
(npr. zaradi vetra, snega, žerjavov in strojev), je treba upoštevati celotno koristno obtežbo
stavbe kot posamezni vpliv.
(3) Kjer bi število sprememb obtežbe ali učinek nihanj lahko povzročila utrujanje, se določi model
obtežbe za utrujanje.
(4) Pri konstrukcijah, občutljivih na nihanja, se upošteva dinamični model, če je to pomembno.
Postopek je dan v EN 1990, točka 5.1.3.
3.3.2 Dodatne določbe za stavbe
(1) Na strehah ni treba upoštevati sočasno koristnih obtežb in obtežb snega ali vplivov vetra.
(2)P Če je koristna obtežba upoštevana kot spremljajoč vpliv v skladu z EN 1990, je treba upoštevati
le enega izmed dveh faktorjev ψ (EN 1990, preglednica A.1.1) ali α (6.3.1.2(11)).
n
(3) Za dinamično obtežbo, ki jo povzročajo stroji, glej EN 1991-3.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
(4) Koristne obtežbe, ki se upoštevajo pri preverjanju mejnih stanj uporabnosti, se določijo v skladu
s pogoji uporabe in zahtevami o obnašanju konstrukcije.
4 Prostorninska teža gradbenih in uskladiščenih materialov
4.1 Splošno
(1) Določijo se karakteristične vrednosti prostorninske teže gradbenih in uskladiščenih materialov.
Kot karakteristične vrednosti se uporabijo povprečne vrednosti. Glej tudi 4.1(2) in 4.1(3).
OPOMBA: V dodatku A so podane povprečne vrednosti za prostorninsko težo in koti notranjega trenja za
uskladiščene materiale. Če je dan razpon teh vrednosti, se domneva, da je povprečna vrednost zelo
odvisna od izvora materiala in mora biti izbrana za vsak posamezen projekt.
(2) Za materiale, ki jih ni v preglednicah v dodatku A (npr. novi materiali), se karakteristične vrednosti
prostorninske teže določijo v skladu z EN 1990, točka 4.1.2, in dogovorijo za vsak posamezen
projekt.
(3) Če se uporabljajo materiali, pri katerih je pri podatkih o prostorninski teži zelo velik raztros, npr.
zaradi izvora, vsebnosti vode itn., se karakteristična vrednost njihove prostorninske teže določi v
skladu z EN 1990, točka 4.1.2.
(4) Uporabijo se lahko tudi take vrednosti prostorninske teže, ki se zanesljivo določijo neposredno.
OPOMBA: Uporabi se lahko EN 1990, dodatek D.
5 Lastna teža gradbenih objektov
5.1 Predstavitev vplivov
(1) Lastna teža gradbenih objektov je v večini primerov predstavljena z eno karakteristično
vrednostjo, ki se izračuna iz nazivnih mer in karakterističnih vrednosti prostorninske teže.
(2) Lastna teža gradbenih objektov vključuje lastno težo konstrukcije in nekonstrukcijskih
elementov s pritrjeno opremo ter težo zemljine in balasta.
(3) Nekonstrukcijski elementi so:
− kritina,
− obloge in opaži,
− nekonstrukcijske predelne stene in podlage,
− stopniščne ograje, varnostne pregrade, parapeti in robniki,
− obloge sten,
− obešeni stropi,
− toplotna izolacija,
− oprema mostov,
− pritrjene naprave in napeljave (glej 5.1.(4)).
OPOMBA: Za informacije o pritrjenih strojih glej EN 1991-3. Za drugo industrijsko opremo (npr. blagajne) se je treba
posvetovati s proizvajalcem.
(4) Za pritrjene naprave in napeljave štejejo:
− oprema za dvigala in pomične stopnice,
− oprema za ogrevanje, prezračevanje in klimatiziranje,
− električna oprema,
SIST EN 1991-1-1 : 2004
− cevi brez vsebine,
− kabelski vodi in kanali.
(5)P Pomične predelne stene se upoštevajo kot koristne obtežbe, glej točki 5.2.2(2)P in 6.3.1.2(8).
5.2 Karakteristične vrednosti lastne teže
5.2.1 Splošno
(1)P Karakteristične vrednosti lastne teže, mer in prostorninske teže se določijo v skladu z EN 1990,
točka 4.1.2.
(2) Nazivne vrednosti mer se privzamejo z risb.
5.2.2 Dodatne določbe za stavbe
(1) Za proizvode, kot so tlaki, fasade in stropi, dvigala in oprema stavb, lahko podatke priskrbi
proizvajalec.
(2)P Za določitev učinkov lastne teže zaradi premičnih predelnih sten je treba uporabiti enakovredno
enakomerno razporejeno obtežbo, ki se prišteje koristni obtežbi, glej 6.3.1.2(8).
5.2.3 Dodatne določbe za mostove
(1) Če se pričakujejo konsolidacija materiala, njegova prepojitev z vodo ali kakršnakoli druga
sprememba njegovih lastnosti med uporabo, se pri projektiranju upoštevata zgornja in spodnja
karakteristična vrednost prostorninske teže nekonstrukcijskih delov, kot je gramozna greda na
železniških mostovih ali nasip na zasutih konstrukcijah, kot so prepusti.
OPOMBA: Primerne vrednosti so lahko dane v nacionalnem dodatku.
(2) Za železniške mostove je treba dobiti podatke o nazivni debelini gramozne grede. Pri določitvi
zgornje in spodnje karakteristične vrednosti debeline gramozne grede se upošteva odstopanje
±30 % od nazivne debeline.
OPOMBA: Primerna vrednost je lahko dana v nacionalnem dodatku.
(3) Za hidroizolacijske in druge krovne sloje, kjer so spremembe debeline lahko velike, se pri
določanju njihove zgornje in spodnje karakteristične vrednosti lastne teže upošteva odstopanje
od celotne nazivne debeline ali druge določene vrednosti. To odstopanje je ±20 %, če so pri
nazivni debelini upoštevani dodatni sloji, vgrajeni pri vzdrževanju, in +40 % ter –20 %, če
dodatni sloji niso upoštevani pri nazivni debelini.
OPOMBA: Primerne specifikacije so lahko dane v nacionalnem dodatku.
(4) Pri določanju lastne teže vrvi, cevi in vodov se upoštevata zgornja in spodnja karakteristična
vrednost. Če ni določeno drugače, se upošteva odstopanje ±20 % od povprečne vrednosti lastne
teže.
OPOMBA: Primerne specifikacije so lahko dane v nacionalnem dodatku. Glej tudi EN 1990, točka 4.1.2(4)
(5) Za karakteristične vrednosti lastne teže nekonstrukcijskih delov, kot so:
− stopniščne ograje, varnostne pregrade, parapeti, robniki in druga oprema mostov,
− vozlišča in spojna sredstva,
− opaž votlin,
se privzamejo nazivne vrednosti, če ni določeno drugače.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
OPOMBA: Primerne specifikacije so lahko dane v nacionalnem dodatku. V odvisnosti od projekta se lahko dovoli
zapolnitev votlin z vodo.
6 Koristne obtežbe v stavbah
6.1 Predstavitev vplivov
(1) Koristne obtežbe v stavbah izvirajo iz namena uporabe. Vrednosti, dane v tem poglavju, vključujejo
− običajno uporabo za ljudi,
− pohištvo in premične stvari (npr. lahke premične stene, skladišča, vsebina posod),
− vozila,
− predvidene redke dogodke, kot je koncentracija ljudi ali pohištva ali premikanje ali kopičenje
stvari v primeru reorganizacije ali pleskanja.
(2) Koristne obtežbe, določene v tem poglavju, so modelirane kot enakomerno porazdeljene
ploskovne, linijske ali koncentrirane obtežbe ali kot kombinacija naštetih.
(3) Pri določitvi koristne obtežbe se talne in strešne površine stavbe razdelijo glede na njihov namen.
(4) Težja oprema (npr. v javnih kuhinjah, v radioloških sobah, kotlovnicah itn.) ni vključena v to
poglavje. Taka obtežba se dogovori z naročnikom in/ali pristojnimi oblastmi.
6.2 Razpored obtežbe
6.2.1 Tla, nosilci, strehe
(1)P Pri projektiranju talne konstrukcije v neki etaži ali strehe je treba upoštevati koristno obtežbo kot
pomični vpliv, ki je razporejen na najneugodnejših delih vplivne površine glede na obravnavani
učinek vpliva.
(2) Če so pomembne tudi obtežbe v drugih etažah, se v tem primeru lahko upoštevajo enakomerno
razporejene (kot nepomični vpliv).
(3)P Da se zagotovi najmanjša potrebna lokalna odpornost talne konstrukcije, jo je treba posebej
preveriti s koncentrirano obtežbo. Ta obtežba se ne kombinira z enakomerno porazdeljeno
obtežbo ali drugimi spremenljivimi vplivi, razen če ni določeno drugače.
(4) Koristna obtežba posamezne kategorije se lahko glede na površino, podprto z ustreznimi
konstrukcijskimi elementi, zmanjša z redukcijskim faktorjem α v skladu s točko 6.3.1.2 (10).
A
6.2.2 Stebri in stene
(1) Pri projektiranju stebrov in sten, ki nosijo več etaž, se upošteva koristna obtežba, enakomerno
porazdeljena po površini vseh etaž.
(2) Če na stebre in stene deluje koristna obtežba več etaž, se celotna obtežba lahko zmanjša s
faktorjem α v skladu s točkama 6.3.1.2(11) in 3.3.1(2)P.
n
6.3 Karakteristične vrednosti koristnih obtežb
6.3.1 Stanovanjske, javne, trgovske in upravne površine
6.3.1.1 Kategorije
(1)P Površine v stanovanjskih, javnih, trgovskih in upravnih stavbah je treba razvrstiti v kategorije v
skladu s preglednico 6.1 glede na njihovo predvideno uporabo.
SIST EN 1991-1-1 : 2004
(2)P Neodvisno od te razvrstitve površin je treba upoštevati dinamične učinke, če se domneva, da bo
njihova velikost pri uporabi pomembna (glej točki 2.2(3) in (5)P).
6.3.1.2 Vrednosti vplivov
(1)P Po preglednici 6.1 kategorizirane površine je treba projektirati s karakterističnima vrednostma q
k
(enakomerno porazdeljena ploskovna obtežba) in Q (koncentrirana obtežba).
k
OPOMBA: Vrednosti q in Q so dane v preglednici 6.2. Kjer je v preglednici podan razpon, je vrednost lahko
k k
določena v nacionalnem dodatku. Priporočene vrednosti za posamezne namene so podčrtane.
Vrednost q je namenjena za določitev globalnih učinkov na konstrukciji, vrednost Q pa za določitev
k k
lokalnih učinkov. Nacionalni dodatek lahko določi drugačne pogoje uporabe te preglednice.
(2) Kjer je potrebno, se q in Q povečata (npr. na stopnicah in balkonih, odvisno od namena
k k
uporabe in mer).
(3) Za lokalno preverjanje se kot edina upošteva koncentrirana obtežba Q .
k
(4) Za koncentrirane obtežbe skladiščnih stojal ali dvigal je treba Q določiti v vsakem primeru
k
posebej (glej 6.3.2).
(5)P Koncentrirana obtežba lahko deluje kjerkoli na tleh, balkonu ali stopnicah na površini, primerni
uporabi in obliki tal.
OPOMBA: Navadno je privzeta oblika kvadrat s stranico 50 mm. Glej tudi 6.3.4.2(4).
(6)P Navpična obtežba tal zaradi prometa viličarjev se upošteva v skladu s 6.3.2.3.
Preglednica 6.1: Kategorije uporabe
Kategorija Opis uporabe Primeri
A Bivalni prostori Sobe v stanovanjih in hišah, spalnice in oddelki v bolnišnicah, spalnice v hotelih,
kuhinje v gostilnah in sanitarije
B Pisarne
C Površine, kjer C1: Površine z mizami, npr. v šolah, kavarnah, restavracijah, jedilnicah,
se zbirajo ljudje čitalnicah, sprejemnicah
(z izjemo
C2: Površine s pritrjenimi sedeži, npr. v cerkvah, gledališčih in kinih, konferenčnih
površin v
dvoranah, predavalnicah, skupščinskih dvoranah, čakalnicah, železniških
kategorijah A,
čakalnicah
1)
B, D )
C3: Površine brez ovir za gibanje ljudi, npr. v muzejih, razstaviščih, dostopnih
prostorih v javnih in upravnih stavbah, hotelih, bolnišnicah, preddverja
železniških postaj
C4: Površine za telesnokulturne dejavnosti, npr. plesne dvorane, telovadnice, odri
C5: Površine, na katerih lahko pride do gneče, npr. prireditvene stavbe,
koncertne dvorane, športne dvorane vključno s tribunami, terase, dostopne
površine, železniške ploščadi
D Trgovine D1: Površine v trgovini na drobno
D2: Površine v veleblagovnicah
1)
Zlasti pri površinah C4 in C5 je treba upoštevati 6.3.1.1(2). Glej EN 1990, kadar je treba upoštevati dinamične učinke. Za
kategorijo E glej preglednico 6.3.
OPOMBA 1: Glede na pričakovano uporabo so površine, ki bi bile sicer lahko uvrščene v kategorijo C2, C3 ali C4, lahko
uvrščene v kategorijo C5, če se tako odloči naročnik in/ali to določa nacionalni dodatek.
OPOMBA 2: Nacionalni dodatek lahko predvidi podkategorij
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...