SIST-TS 4207-2:2023

ba
SL O V EN S K A SIST-TS 4207-2

T E HNI ČNA
november 2023
S P E C IF IK A C IJA
Meritve emisije iz malih kurilnih naprav – 2. del: Meritve na kurilnih napravah
na trdna goriva (VDI 4207-2:2016, spremenjen)

Emission measurements at small firing installations – Part 2: Measurements at
installations for solid fuel (VDI 4207-2:2016, modified)

Messen von Emissionen an Kleinfeuerungsanlagen – Teil 2: Messen an Anlagen
für feste Brennsttoffe (VDI 4207-2:2016, modifiziert)

Referenčna oznaka
ICS 13.040.40 SIST-TS 4207-2:2023 (sl)

Nadaljevanje na straneh 2 do 70

© 2023-11. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST-TS 4207-2 : 2023
NACIONALNI UVOD
Tehnična specifikacija SIST-TS 4207-2 (sl), Meritve emisije iz malih kurilnih naprav – 2. del: Meritve na
kurilnih napravah na trdna goriva, 2023, ima status izvirne slovenske tehnične specifikacije in je
slovenskim predpisom prilagojena nemška tehnična smernica VDI 4207-2 (de), Messen von Emissionen
an Kleinfeuerungsanlagen – Teil 2: Messen an Anlagen für feste Brennsttoffe, 2016.

NACIONALNI PREDGOVOR
Nemško tehnično smernico VDI 4207 je pripravilo Združenje nemških inženirjev. Tehnična smernica
sestoji iz treh delov. Prvi del obravnava meritve emisije na malih kurilnih napravah na tekoča in plinasta
goriva. V drugem delu so opisane meritve emisije na malih kurilnih napravah na trdna goriva. Tretji del
obravnava meritve emisije na kurilnih napravah na tekoča ali plinasta goriva s toplotno močjo od 1 MW
do manj kot 10 MW.
Seznam trenutno razpoložljivih delov nemške tehnične smernice je na voljo na spletnem mestu
www.vdi.de/4207.
Tehnično specifikacijo SIST-TS 4207-2:2023, ki vsebuje drugi del nemške smernice VDI 4207-2:2016,
Meritve emisije iz malih kurilnih naprav – 2. del: Meritve na kurilnih napravah na trdna goriva, in je
prilagojena slovenskim predpisom, je pripravila strokovna skupina, oblikovana v Slovenskem inštitutu
za standardizacijo.
Vsi tehnični podatki in izračuni ostajajo nespremenjeni iz nemškega izvirnika, prilagojene so le navedbe
slovenskih predpisov in zahtev, ki iz njih izvirajo. Ohranjeno je številčenje iz nemškega izvirnika.
Spremembe v slovenski tehnični specifikaciji, ki se razlikujejo od nemškega izvirnika, so podrobneje
pojasnjene v dodatku J te tehnične specifikacije. Za Slovenijo neprimerni deli so izpuščeni.

Zaradi zagotavljanja enotne kakovosti pri določanju emisije snovi v zrak iz malih kurilnih naprav so v
predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, in predpisu, ki ureja preglede, čiščenje in
meritve na malih kurilnih napravah, navedene zahteve za merilna mesta, merilne naprave in opravljanje
meritev med obratovanjem. V tehnični specifikaciji SIST-TS 4207-2:2023 so opisani postopki, ki
omogočajo upoštevanje teh zahtev.

Tehnična specifikacija SIST-TS 4207-2:2023 velja za dimnikarje, ki opravljajo kontrolo malih kurilnih
naprav. Za izvajanje meritev po tej tehnični specifikaciji so potrebni posebno znanje in izkušnje.

OPOMBI
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del tehnične specifikacije.

– Ta nacionalni dokument je spremenjena tehnična smernica VDI 4207-2:2016 in je objavljen z
dovoljenjem
VDI Verein Deutscher Ingenieure e.V.
VDI-Platz 1
40468 Düsseldorf
This national document is modified VDI 4207-2:2016 and is published with the permission of

VDI Verein Deutscher Ingenieure e.V.
VDI-Platz 1
40468 Düsseldorf
POMEMBNO: Logotip "v barvah" na platnicah te publikacije opozarja, da vsebuje barve, ki so potrebne
za pravilno razumevanje njene vsebine. Uporabniki naj zato tiskajo ta dokument z barvnim tiskalnikom.
SIST-TS 4207-2 : 2023
VSEBINA Stran
1 Področje uporabe . 4
2 Zveze s standardi . 4
3 Izrazi in definicije . 5
4 Simboli in okrajšave . 7
5 Obseg kontrole . 8
6 Preverjanje izpolnjevanja posebnih zahtev za vgrajene kurilne naprave in zahtev za obratovanje .12
7 Meritve emisije .20
8 Zaključek meritev .25
9 Vrednotenje meritev in podajanje merilnih rezultatov .25
10 Zapisnik o opravljenih meritvah .27
Dodatek A (normativni): Prve meritve na enosobnih malih kurilnih napravah .28
Dodatek B (normativni): Vzorec zapisnika o meritvah emisije snovi v zrak iz
enosobnih malih kurilnih naprav na trdna goriva .38
Dodatek C (normativni): Merila za razvrščanje enosobnih malih kurilnih naprav na trdna goriva .42
Dodatek D (normativni): Trdna goriva .46
Dodatek E (normativni): Razporeditev merilnih odprtin .47
Dodatek F (normativni): Uporaba merilnih naprav, ki delujejo po principu poenostavljene ročne
gravimetrijske metode .50
Dodatek G (normativni): Vsebina svetovalnega pogovora .53
Dodatek H (normativni): Vzorec zapisnika o odvzemu vzorca pepela .56
Dodatek I (normativni): Primer izračuna .58
Dodatek J (informativni): Primerjava med točkami v VDI 4207-2 in slovenski tehnični
specifikaciji SIST-TS 4207-2 .66
Literatura.70

SIST-TS 4207-2 : 2023
1 Področje uporabe
Ta tehnična specifikacija določa zahteve za prve, občasne in izredne meritve emisije iz malih kurilnih
naprav na trdna goriva v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, ter s
predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in meritve pri malih kurilnih napravah. Tehnična specifikacija se
uporablja za ugotavljanje emisije, vključno z meritvami prahu, iz navedenih naprav. Poleg tega so
opisane tudi kontrolne aktivnosti, povezane z napravo in obratovanjem, ki morajo biti predhodno
izvedene, da se zagotovi ustrezen postopek merjenja emisije.

Dodatek A obravnava posebnosti pri kurilnih napravah na trdna goriva za ogrevanje posameznega
prostora, imenovanih enosobne male kurilne naprave.

Dodatek B vsebuje vzorec zapisnika o meritvah emisije na enosobnih malih kurilnih napravah.

Merila za razvrščanje enosobnih malih kurilnih naprav na trdna goriva so navedena v dodatku C.

2 Zveze s standardi
Naslednji dokumenti so v besedilu navedeni tako, da nekateri njihovi deli ali celotna vsebina
predstavljajo zahteve tega dokumenta. Pri datiranih sklicevanjih se uporablja samo navedena izdaja.
Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja dokumenta, na katerega se sklicuje (vključno z
morebitnimi dopolnili).
SIST EN 303-5 Kotli za gretje – 5. del: Kotli na trdna goriva z ročnim in avtomatskim
polnjenjem z nazivno močjo do 500 kW – Terminologija, zahteve, preskušanje
in označevanje
SIST EN 1860-2 Naprave, trdna goriva in naprave za vžiganje žara – 2. del: Lesno oglje in
briketi lesnega oglja za žar – Zahteve in preskusne metode
SIST EN 12809 Grelni kotli na trdna goriva – Imenska grelna moč do 50 kW – Zahteve in
preskusne metode (nadomeščen s SIST EN 16510-2-4)
SIST EN 12815 Štedilniki na trdna goriva – Zahteve in preskusne metode (nadomeščen s
SIST EN 16510-2-3)
SIST EN 12831:2004 Ogrevalni sistemi v stavbah – Metoda izračuna projektne toplotne
obremenitve
SIST EN 13229 Kaminski vložki, vključno odprti kamini na trdna goriva – Zahteve in preskusne
metode (nadomeščen s SIST EN 16510-2-2)
SIST EN 13240 Grelniki prostorov na trdna goriva – Zahteve in preskusne metode
(nadomeščen SIST EN 16510-2-1)
SIST EN 14785 Naprave za gretje stanovanjskih prostorov na lesne pelete – Zahteve in
preskusne metode (nadomeščen s SIST EN 16510-2-6)
SIST EN 15250 Naprave na trdna goriva, ki počasi oddajajo toploto – Zahteve in preskusne
metode (v pripravi prEN 16510-2-5)
SIST EN 16510-1 Grelne naprave na trdna goriva za stanovanjske stavbe – 1. del: Splošne
zahteve in preskusne metode
SIST EN ISO 17225-2 Trdna biogoriva – Specifikacije goriv in razredi – 2. del: Razvrstitev lesnih
peletov (ISO 17225-2)
SIST EN ISO 17225-3 Trdna biogoriva – Specifikacije goriv in razredi – 3. del: Razvrstitev lesnih
briketov (ISO 17225-3)
SIST EN ISO 17225-4 Trdna biogoriva – Specifikacije goriv in razredi – 4. del: Razvrstitev lesnih
sekancev (ISO 17225-4)
SIST EN ISO 18122 Trdna biogoriva – Določevanje vsebnosti pepela (ISO 18122)
SIST-TS 4207-2 : 2023
SIST EN ISO 20023 Trdna biogoriva – Varnost peletov trdnega biogoriva – Varno ravnanje in
shranjevanje lesnih peletov za uporabo v stanovanjskih in drugih manjših
napravah (ISO 20023)
3 Izrazi in definicije
V tem dokumentu so uporabljeni naslednji izrazi in definicije.

3.1
mala kurilna naprava
(angl. small firing installation, nem. Kleine Feuerungsanlage)
generator toplote, v katerem se toplota pridobiva z zgorevanjem goriva

Opomba: V skladu s predpisom, ki določa izvajanje dimnikarskih storitev, se med male kurilne naprave štejejo kurilne
naprave na trdno, tekoče, plinasto gorivo ali kombinacijo teh goriv. Njihove izvedbe so lahko različne, na primer
standardna, nizkotemperaturna, kondenzacijska, z medijem za prenos toplote ali brez njega, za lokalno ali
centralno ogrevanje, z enim kuriščem ali več, talna ali stenska, krušna peč, za ogrevanje, pripravo tople sanitarne
vode, za tehnološke namene ali kombinacija teh izvedb, če njihova nazivna toplotna moč ne presega vrednosti,
določenih s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Mala kurilna naprava skupaj s
pripadajočimi napravami, potrebnimi za obratovanje, kot so gorilniki, dimovodne naprave in prezračevalne
naprave, tvori neločljivo celoto.

3.2
mala kurilna naprava na trdna goriva
(angl. small firing installation for solid fuels, nem. Kleinfeuerungsanlage für feste Brennstoffe)
mala kurilna naprava (3.1), kot je opredeljena v predpisu, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih
kurilnih napravah, oziroma kot je opredeljena v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih
naprav
3.3
enosobna mala kurilna naprava na trdna goriva
(angl. single-room heating appliance, nem. Einzelraumfeuerungsanlage)
mala kurilna naprava (3.1) na trdna goriva, ki je namenjena ogrevanju posameznega prostora v stavbi,
v katerega je vgrajena/nameščena, vključno s štedilniki na trdna goriva s posredno ogrevano pečico ali
brez nje
Opomba: Enosobne male kurilne naprave na trdna goriva so obravnavane po merilih, navedenih v dodatku A.

3.4
obstoječa kurilna naprava
(angl. existing firing installation, nem. Bestehende Feuerungsanlage)
mala kurilna naprava (3.1), nameščena pred 31. decembrom 2014

3.5
dimnikar ali dimnikarica
(angl. chimney sweep, nem. Schornsteinfeger)
fizična oseba, ki je imetnik licence in izvaja dimnikarske storitve za dimnikarsko družbo ter je vpisana v
evidenco v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev

3.6
črtano
3.7
merilna naprava
(angl. measuring device, nem. Messgerät)
celota vseh naprav in delov znotraj merilne metode za določitev merjene vrednosti

SIST-TS 4207-2 : 2023
Opomba 1: Merilna naprava vključuje tudi:

– naprave za vzorčenje (npr. sonde za vzorčenje, odjemne vode, vreče za vzorčenje),

– naprave za pripravo vzorca plina in

– naprave za izpis podatkov.
Opomba 2: V predpisu, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah, so merilne naprave označene kot
merilna oprema.
3.8
certificirana merilna naprava
(angl. performance-tested measuring device, nem. Eignungsgeprüftes Messgerät)
merilna naprava (3.7), katere ustreznost za določeno merilno nalogo je bila dokazana s preskusom
lastnosti (3.9)
Opomba: Za uporabo ustrezne merilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih
napravah, je treba pridobiti poročilo o rezultatih letnega preskušanja merilne opreme in o rezultatih kalibracije
merilne opreme.
3.9
preskus lastnosti
(angl. performance test, nem. Eignungsprüfung)
dokaz, da merilna naprava (3.7), ki se uporablja za merjenje, izpolnjuje minimalne zahteve, določene
za njihovo predvideno uporabo, ob upoštevanju ustreznih preskusnih postopkov

Opomba: Preskus lastnosti se izvede v skladu s skupino standardov SIST EN 50379.

3.10
prvi pregled
(angl. initial inspection, nem. erstmalige Prüfung)
storitev, ki se opravi v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev po vgradnji nove ali
rekonstrukciji obstoječe male kurilne naprave

3.11
normni pogoji
(angl. standard conditions, nem. Normzustand)
pogoji, ki omogočajo primerjavo meritev, izvedenih pri različnih temperaturah, tlakih in vlažnosti.

Za normne pogoje štejejo naslednji pogoji:

p = 101,325 kPa, T = 273,15 K, V = 22,41 l/mol
o o o
3.12
računska vsebnost kisika
(angl. reference oxygen concentration, nem. Bezugsauerstoffgehalt)
vrednost, izražena kot volumski delež kisika v %

Opomba 1: Za zagotavljanje, da so meritve emisije onesnaževal predstavljene v standardizirani obliki, regulativni organi
(evropska ali nacionalna zakonodaja) zahtevajo, da se nekatere meritve preračunajo na vnaprej določeno
vsebnost kisika, imenovano računska vsebnost kisika. Preračun izmerjene koncentracije onesnaževala v suhih
dimnih plinih z izmerjeno vsebnostjo kisika na emisijsko koncentracijo onesnaževala v suhih dimnih plinih pri
normnih pogojih in ob upoštevanju določene računske vsebnosti kisika se izvede po enačbi:

21% − 𝑂𝑂
B
𝑐𝑐 = × 𝑐𝑐
B M
21% − 𝑂𝑂
M
SIST-TS 4207-2 : 2023
kjer so:
c preračunana emisijska koncentracija v suhih dimnih plinih pri normnih pogojih ob upoštevanju računske
B
vsebnosti (volumskega deleža) kisika

c izmerjena koncentracija pri normnih pogojih
M
O računska vsebnost kisika v %
B
O izmerjena vsebnost kisika v suhih dimnih plinih v %
M
Opomba 2: Vrednost računske vsebnosti kisika je odvisna od goriva in/ali naprave in je določena s predpisi.

3.13
signifikantno mesto
(angl. significant digit, nem. signifikante Dezimalstelle)
položaj števke v številu, ki je pomembna za podajanje vrednosti

Opomba: Za pravilno zaokroževanje podatkov je treba vedeti, katera signifikantna mesta (števke števila) prispevajo k
natančnosti vrednosti. Pravilo zaokroževanja preprečuje zmedo pri praktičnem izvajanju. Pravilo velja za vse
vrednosti, ki jih je treba oceniti. Določene ali izračunane vrednosti (rezultat) se navedejo z enim signifikantnim
mestom (števko) več, kot je podana (zapisana, nastavljena) vrednost števila (npr. mejna vrednost emisije – MEV).
Končni rezultat se nato zaokroži na enako število signifikantnih mest (števk), kot je podana vrednost števila,
določena za oceno skladnosti. Pravilo zaokroževanja je določeno v DIN 1333, februar 1992.

4 Simboli in okrajšave
V tej tehnični specifikaciji so uporabljeni naslednji simboli:

Oznaka Opis Oznaka Opis
(slovenska) (slovenski) (nemška) (nemški)

notranja površina kurišča Feuerrauminnenfläche
𝐴𝐴 𝐴𝐴
ocenjena vrednost emisije ogljikovega Beurteilungswert für die
𝐵𝐵 𝐵𝐵
CO CO
monoksida CO-Konzentration
ocenjena vrednost emisije prahu Beurteilungswert für die
𝐵𝐵 𝐵𝐵
prah Staub
Staubkonzentration
preračunana (emisijska) koncentracija auf Bezugssauerstoffgehalt
𝑐𝑐 𝑐𝑐
CO,B CO,B
CO v suhih dimnih plinih pri normnih bezogene CO-Konzentration im
pogojih ob upoštevanju računske Normzustand
vsebnosti kisika
izmerjena masna koncentracija CO pri gemessene CO-Konzentration im
𝑐𝑐 𝑐𝑐
CO,M CO,M
normnih pogojih Normzustand
preračunana (emisijska) koncentracija auf Bezugssauerstoffgehalt
𝑐𝑐 𝑐𝑐
prah,B Staub,B
prahu v suhih dimnih plinih pri normnih bezogene Staubkonzentration im
pogojih ob upoštevanju računske Normzustand
vsebnosti kisika
izmerjena masna koncentracija prahu gemessene Staubkonzentration im
𝑐𝑐 𝑐𝑐
prah,M Staub,M
pri normnih pogojih
Normzustand
mejna vrednost emisije (MEV) Emissionsgrenzwert für die
𝐺𝐺 𝐺𝐺
CO CO
ogljikovega monoksida CO-Konzentration
mejna vrednost emisije (MEV) prahu Emissionsgrenzwert für die
𝐺𝐺 𝐺𝐺
prah Staub
Staubkonzentration
najmanjša navpična višina dimovodne Mindesthöhe der senkrechten
𝐻𝐻 𝐻𝐻
s s
naprave nad streho Schornsteinhöhe über Dach
spodnja kurilna vrednost goriva unterer Heizwert des Brennstoffs
𝐻𝐻 𝐻𝐻
𝑢𝑢 u
masa goriva Brennstoffmasse
𝑚𝑚B 𝑚𝑚B
SIST-TS 4207-2 : 2023
Oznaka Opis Oznaka Opis
(slovenska) (slovenski) (nemška) (nemški)
masa prahu v filtru, določena kot razlika durch Differenzwägung ermittelte
𝑚𝑚 𝑚𝑚
prah Staub
mase filtra pred merjenjem in po njem Staubmasse in der Filterhülse
računska vsebnost kisika Bezugssauerstoffgehalt
O O
B B
izmerjena vsebnost kisika v suhih Gemessener Volumengehalt an
OM OM
dimnih plinih Sauerstoff im trockenen Abgas
nazivna toplotna moč Nennwärmeleistung
Pn Pn
najkrajši čas gorenja ali čas gorenja po Mindestbrenndauer oder
t t
b b
navodilih proizvajalca Brenndauer nach Angaben des
Herstellers
preračunana merilna negotovost auf Bezugssauerstoffgehalt
𝑈𝑈 𝑈𝑈
CO,B CO,B
emisijske koncentracije CO pri normnih umgerechnete Messunsicherheit der
pogojih in ob upoštevanju računske CO-Konzentration
vsebnosti kisika
merilna negotovost izmerjene masne Messunsicherheit der gemessenen
𝑈𝑈 𝑈𝑈
CO,M CO,M
koncentracije CO pri normnih pogojih CO-Konzentration im Normzustand
preračunana merilna negotovost auf Bezugssauerstoffgehalt
𝑈𝑈 𝑈𝑈
prah,B Staub,B
emisijske koncentracije prahu pri umgerechnete Messunsicherheit der
normnih pogojih in ob upoštevanju Staubkonzentration
računske vsebnosti kisika
merilna negotovost izmerjene masne Messunsicherheit der gemessenen
𝑈𝑈 𝑈𝑈
prah,M Staub,M
koncentracije prahu pri normnih pogojih Staubkonzentration im Normzustand
prostornina vzorca pri normnih pogojih Probenahmevolumen im
𝑉𝑉 𝑉𝑉
vzorca Probe
Normzustand
kot naklona strehe Neigungswinkel
α α
izkoristek Wirkungsgrad
η η
5 Obseg kontrole
5.1 Preverjanje izpolnjevanja zahtev za vgrajene kurilne naprave in zahtev za obratovanje

5.1.1 Obveznost kontrole
V predpisu, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah, so določene zahteve za
prvi pregled novo vgrajenih ali rekonstruiranih malih kurilnih naprav in zahteve za redne preglede.

5.1.2 Prvi pregled
5.1.2.1 Splošno
Prvi pregled se opravi po vgradnji nove ali rekonstrukciji obstoječe male kurilne naprave v skladu z
zahtevami v predpisu, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah.

OPOMBA: Za začetek vgradnje male kurilne naprave se šteje namestitev na mesto vgradnje ali začetek gradbenih del na
mestu uporabe. To zahteva fizični obstoj male kurilne naprave na mestu postavitve ne glede na to, ali je priključek
na dimovodno napravo že izveden. Pri naknadni vgradnji male kurilne naprave v obstoječo stavbo se za čas
vgradnje šteje čas gradbenih del, povezanih z namestitvijo male kurilne naprave, in ne datum izgradnje stavbe ali
skupaj z njo zgrajene dimovodne naprave. Če bo rabljena naprava, ki je že obratovala na drugi lokaciji, zdaj
obratovala na novi lokaciji (npr. zaradi prodaje rabljene naprave, selitve), je treba upoštevati zahteve, ki veljajo
za posamezen tip male kurilne naprave, in mejne vrednosti emisije v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v
zrak iz malih kurilnih naprav.

SIST-TS 4207-2 : 2023
Za enosobne male kurilne naprave je treba izvesti preglede, določene v točki A.2.

5.1.2.2 Pogoji za odvod dimnih plinov

Pred začetkom obratovanja je treba preveriti izpolnjevanje zahtev za odvajanje dimnih plinov.

5.1.2.3 Zahteve predpisov o gradbenih proizvodih

Za male kurilne naprave, na katerih se izvajajo meritve emisije dimnih plinov, morajo biti na voljo listine,
s katerimi se dokazuje, da kurilna naprava izpolnjuje minimalne zahteve, določene s predpisi in
harmoniziranimi standardi. Za male kurilne naprave, ki so opredeljene kot gradbeni proizvodi in zanje
obstajajo harmonizirani evropski standardi, je potrebna izjava o lastnostih, za vse ostale male kurilne
naprave pa izjava o skladnosti ali druge ustrezne listine in specifikacije.

OPOMBA 1: Črtano.
OPOMBA 2: Oznaka CE je oznaka, s katero proizvajalec izjavlja, da proizvod ustreza zahtevam, ki jih proizvajalcem nalagajo
predpisi Evropske unije.
5.1.2.4 Hranilnik toplote
Pri malih kurilnih napravah s tekočim medijem za prenos toplote, ki uporabljajo goriva, opredeljena v
predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, z izjemo enosobnih malih kurilnih naprav,
je treba preveriti:
– ali ima mala kurilna naprava prigrajen vodni hranilnik toplote z zadostno prostornino,

– ali je na voljo drug hranilnik toplote s primerljivo zmogljivostjo,

– ali velja katera od možnih izjem iz predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.

5.1.2.5 Drugi pregledi
Drugi pregledi, ki jih v tej točki navaja nemška smernica VDI 4207-2:2016, v skladu s slovensko
zakonodajo niso predvideni.
5.1.2.6 Pravilna uporaba
Po vgradnji male kurilne naprave ali menjavi uporabnika male kurilne naprave je treba uporabnika male
kurilne naprave z ročnim dodajanjem trdnega goriva poučiti o pravilni uporabi male kurilne naprave,
pravilnem skladiščenju goriva in posebnostih pri rokovanju s trdnimi gorivi.

5.1.3 Redni pregledi
5.1.3.1 Tehnično stanje
Ustreznost tehničnega stanja male kurilne naprave je treba preveriti v skladu z roki in na način, kot to
določa predpis, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah.

5.1.3.2 Goriva in skladiščenje goriv

Pri novih, rekonstruiranih in obstoječih malih kurilnih napravah na trdna goriva je treba v skladu z roki in
na način, kot to določata predpis, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah, ter
predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, preveriti:

– dopustnost uporabljenega goriva v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih
naprav in njegovo ustreznost glede na navodila proizvajalca male kurilne naprave,

– ustreznost zahtev za vsebnost vlage v gorivu v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz
malih kurilnih naprav.
SIST-TS 4207-2 : 2023
5.2 Meritve emisije
5.2.1 Splošno
5.2.1 Splošno
Za obstoječe male kurilne naprave na trdna goriva z nazivno toplotno močjo, večjo od 4 kW, razen za
enosobne male kurilne naprave, veljajo mejne vrednosti koncentracije ogljikovega monoksida in prahu
v dimnih plinih, ki so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.

Vrednosti sočasno izmerjenih masnih koncentracij ogljikovega monoksida in prahu se določijo kot
petnajstminutne povprečne vrednosti ter preračunajo glede na ustrezno računsko vsebnost kisika. Pri
tem se sočasno meri in določa tudi vsebnost kisika.

Pri malih kurilnih napravah, nameščenih po 31. decembru 2014, razen pri enosobnih malih kurilnih
napravah, je treba skladnost z zahtevami preverjati redno, kot to določa predpis, ki ureja preglede,
čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah.

Če je mala kurilna naprava načrtovana za obratovanje z različnimi vrstami goriv, navedenimi v predpisu,
ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, je treba meritve opraviti ločeno za vsako posamezno
vrsto goriva in ob upoštevanju mejnih vrednosti emisije (MEV) za posamezno vrsto goriva. Če so to
goriva, ki so navedena v isti točki predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih kurilnih naprav,
zadostuje dokaz o skladnosti z mejnimi vrednostmi emisije (MEV) za tisto gorivo, ki je z vidika emisije
najmanj ugodno.
Če uporabnik pisno izjavi dimnikarju, da bo naprava obratovala izključno na eno od goriv, za katero je
mala kurilna naprava načrtovana, zadostuje, da se skladnost z mejnimi vrednostmi emisije in nadaljnjimi
zahtevami dokaže za gorivo, navedeno v izjavi. Izjavo je treba ob vsaki meritvi navesti v razdelku
»Obvezne vsebine« obrazca zapisnika, ki je na voljo v prilogi predpisa, ki ureja preglede, čiščenje in
meritve na malih kurilnih napravah.

Uporabnik mora zagotoviti, da so goriva, predvidena za uporabo, na voljo za morebitne dodatne meritve
in preverjanja. To velja zlasti za goriva, za katera je predpisana analiza onesnaževal v teh gorivih.

5.2.2 Merilno mesto
5.2.2.1 Splošno
Če ni na voljo ustrezne merilne odprtine, jo je treba izdelati. Pri tem je treba upoštevati zahteve, ki so
navedene v nadaljevanju. Če ima mala kurilna naprava več povezovalnih dimovodov, mora biti na
vsakem povezovalnem dimovodu eno merilno mesto, meritve pa se opravijo na vsakem merilnem
mestu. Vhodni in izhodni odsek merilnega mesta, ki sestoji iz ene ali več merilnih odprtin, morata
izpolnjevati v nadaljevanju opisane zahteve.

Merilno mesto se zagotovi na povezovalnem dimovodu med kurilno in dimovodno napravo za zadnjim
prenosnikom toplote. Če je potrebnih več merilnih odprtin, je treba upoštevati zahteve iz točke 7.3.4
oziroma 7.3.5 te tehnične specifikacije.

Če ima mala kurilna naprava za doseganje mejnih emisijskih vrednosti vgrajeno čistilno napravo dimnih
plinov kot samostojni, ločeni sestavni del, se merilno mesto izdela na povezovalnem dimovodu med
čistilno napravo dimnih plinov in dimovodno napravo (glej točko 5.2.2.3).

Podrobnejša navodila o položaju merilnega mesta so podana v dodatku E.

Pri določanju premera merilne odprtine na merilnem mestu je treba upoštevati, da lahko zunanji premer
merilne sonde za vzorčenje znaša do 13 mm. Merilna odprtina mora zato biti tako velika, da je mogoče
merilno sondo v prerezu povezovalnega dimovoda zasukati zaradi iskanja jedra toka dimnih plinov.
Merilno odprtino je treba izvrtati tako, da ustreza držalom merilne sonde.
SIST-TS 4207-2 : 2023
Da se prepreči vstop zraka, premer merilne odprtine ne sme biti večji od 21 mm.

Če je za merilne odprtine potrebno odstopanje od zgoraj navedenih zahtev, je treba razloge zapisati v
zapisnik o meritvah, skupaj z opisom položaja merilne odprtine.

5.2.2.2 Vhodni in izhodni odsek merilnega mesta

Merilna odprtina naj bo, če je le mogoče, na ravnem delu povezovalnega dimovoda, na razdalji, ki
ustreza približnemu dvakratniku premera povezovalnega dimovoda, za prenosnikom toplote ali za
čistilno napravo dimnih plinov.

OPOMBA: Če je vhodni odsek merilnega mesta krajši od dveh premerov povezovalnega dimovoda, ni mogoče pričakovati,
da bo pretok dimnih plinov na mestu odvzema vzorca dovolj stabilen in homogen.

Za merilno odprtino mora biti raven izhodni odsek merilnega mesta najmanj v dolžini premera
povezovalnega dimovoda ali dimovodne naprave. Pred izvedbo meritev je treba ugotoviti in odpraviti
vse morebitne netesnosti dimovodne naprave.

Merilno mesto brez ravnega izhodnega odseka (npr. neposredno za čistilno napravo dimnih plinov) ni
dovoljeno, ker se dimni plini lahko na mestu odvzema vzorca mešajo z zunanjim zrakom.

5.2.2.3 Razdalja med čistilno napravo dimnih plinov in merilno odprtino

Če je čistilna naprava dimnih plinov vgrajena v povezovalnem dimovodu ali dimovodni napravi, čiščenje
dimnih plinov poteka od mesta vgradnje (kar se šteje za mesto začetka delovanja čistilne naprave
dimnih plinov) v smeri odvajanja dimnih plinov (npr. usedanje prahu v dimovodni napravi). Meritev
emisije se zato izvede na mestu, od katerega naprej ni več mogoče pričakovati nadaljnjih omembe
vrednih sprememb v koncentraciji merjenih vrednosti v dimnih plinih (npr. koncentracija prahu).
Proizvajalec čistilne naprave dimnih plinov mora navesti, kolikšno razdaljo je treba zagotoviti med
mestom vgradnje te naprave in merilnim mestom. Če se npr. v povezovalnem dimovodu vgradi
elektrofilter (kar se šteje za mesto začetka delovanja čistilne naprave dimnih plinov) in mora biti
dimovodna naprava zaradi odpraševanja dolga najmanj 4 metre, se merilna odprtina lahko predvidi na
višini zgornjih čistilnih vratc dimovodne naprave, če je razdalja med mestom vgradnje elektrofiltra in
čistilnimi vratci najmanj 4 metre.

5.2.2.4 Odstopanje od zahtev
Kadar je zagotovljen ponovljiv profil pretoka in toplotne izgube dimnih plinov v vhodnem odseku
merilnega mesta niso večje kot pri zgoraj opisanih zahtevah, je dovoljeno odstopanje. Odstopanje od
navedenih zahtev je dovoljeno samo, če je ustreznost merilnega mesta preverila strokovno
usposobljena oseba, kar mora biti zapisano v zapisniku o meritvah.

5.2.3 Merilne naprave
Meritve emisije se izvajajo z ustreznimi merilnimi napravami. Merilna naprava je ustrezna, če je bilo
zanjo s preskusom lastnosti dokazano izpolnjevanje minimalnih zahtev in je izdan certifikat.

Za meritve prahu za trdna goriva v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih
naprav, so na voljo certificirane merilne naprave.

Za meritve prahu se lahko uporabljajo samo naprave za merjenje prahu, ki delujejo po principu
poenostavljene gravimetrijske metode (glej dodatek F).

Merilne naprave mora v šestmesečnih intervalih preveriti pristojni kontrolni organ (npr. glej VDI 4208,
2. del). Redno preverjanje merilnih naprav zagotavlja, da naprave delujejo tehnično brezhibno.

SIST-TS 4207-2 : 2023
6 Preverjanje izpolnjevanja posebnih zahtev za vgrajene male kurilne naprave in zahtev
za obratovanje
6.1 Določanje obveznosti kontrole

Za določitev obveznosti kontrole v skladu s predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih
kurilnih napravah, je treba preveriti zapisnik o prvem pregledu malih kurilnih, dimovodnih in
prezračevalnih naprav, ki ga je opravil dimnikar izbrane dimnikarske družbe. Ta zapisnik vsebuje vse
podatke, ki so potrebni za izvajanje nadzora kakovosti zunanjega zraka. Če za novo nameščeno ali
rekonstruirano malo kurilno napravo ni na voljo takega zapisnika (zapisnika o prvem pregledu), je treba
izvesti vse preglede, navedene v točkah 5.1.2 in 5.1.3.

Male kurilne naprave so lahko tudi rezervne kurilne naprave, za katere je potrebna odobritev zaradi
nadzora kakovosti zunanjega zraka. Če zapisnik ne vsebuje nobenih zahtev za malo kurilno napravo,
se zahteve iz predpisa, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah, uporabljajo
nespremenjene. V nasprotnem primeru veljajo zahteve iz zapisnika o prvem pregledu.

Če obstaja upravičena domneva, da naprava škodljivo učinkuje na okolje, je izbrani dimnikar pristojen,
da v skladu s predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah, opravi izredni
pregled. Razlogi za pregled in rezultati pregleda se predajo pristojnemu organu.

OPOMBA 1: Pravico dostopa do malih kurilnih naprav ureja predpis, ki določa izvajanje dimnikarskih storitev. V skladu s tem
so lastniki in uporabniki naprav ter lastniki in imetniki poslopij, v katerih naprave obratujejo, dolžni dimnikarjem
omogočiti dostop do malih kurilnih naprav. Zaradi preprečevanja neposredne ogroženosti javnega reda in javne
varnosti je treba zagotoviti tudi dostop do bivalnih prostorov ter izvedbo pregledov, vključno z meritvami emisij in
koncentracij onesnaževal zunanjega zraka. Neposredna nevarnost obstaja, če obstajajo očitni znaki o ogroženosti
zdravja in jih z razumnimi prizadevanji ni mogoče preprečiti drugače.

OPOMBA 2: Za pečice na trdna goriva, v katerih se jedi ne pečejo v neposrednem stiku z vročimi dimnimi plini, temveč se
pripravljajo na podoben način, na primer tako, da se prostor za peko najprej ogreje z drvmi, nato pa se ostanki
zgorevanja odstranijo, preden se vanj vstavi hrana za peko, se meritve v skladu s predpisom, ki ureja preglede,
čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah, ne opravljajo.

6.2 Prvi pregled
6.2.1 Splošno
Najprej se glede na merila iz dodatka C ugotovi, ali je treba malo kurilno napravo obravnavati kot
enosobno malo kurilno napravo. Če je tako, se prvi pregled opravi v skladu s točko 6.2.6 in dodatkom
A.
Če se mala kurilna naprava ne obravnava kot enosobna mala kurilna naprava, se pregled opravi v
skladu s točkami od 6.2.2 do 6.2.6.

6.2.2 Pogoji za odvod dimnih plinov

Ustje dimovodne naprave pri malih kurilnih napravah na trdna goriva, nameščenih ali rekonstruiranih po
31. decembru 2014, mora (glej sliko 1):

a) pri naklonu strehe:
1) do vključno 20°: presegati sleme za najmanj 40 cm ali biti najmanj 1 m oddaljeno od površine
strehe,
2) večjem od 20°: presegati sleme za najmanj 40 cm ali biti vodoravno vsaj 2,3 m oddaljeno od
površine strehe;
b) pri malih kurilnih napravah s skupno toplotno močjo do 50 kW: presegati zgornje robove
prezračevalnih odprtin, oken ali vrat v radiju 15 metrov (radij se za vsakih nadaljnjih začetih 50 kW
poveča za 2 m, do največ 40 m) za najmanj 1 m.

SIST-TS 4207-2 : 2023
Upoštevanje zahtev v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, se
nanaša na vgradnjo novih ali rekonstruiranih obstoječih malih kurilnih naprav in pri tem zlasti na kurišča,
ki predstavljajo za emisijo ključni del kurilne naprave. Tudi rekonstrukcija dimovodne naprave lahko
močno vpliva na kakovost zunanjega zraka in je zato prav tako pomembna z vidika skladnosti z
zahtevami za višino dimovodne naprave. Zahteve so predstavljene na sliki 1. Sivo obarvana območja
na sliki so območja, v katerih se ne smejo nahajati ustja dimovodnih naprav. Enako velja tudi za
sosednje stavbe.
Slika 1: Nedovoljena območja (sivo obarvani predeli) za ustja dimovodnih naprav pri malih
kurilnih napravah na trdna goriva z nazivno toplotno močjo do 50 kW v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav

V zvezi z rezultatom pregleda višine dimovodne naprave glede na predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak
iz malih kurilnih naprav, se napiše zapisnik, kot to zahteva predpis, ki ureja preglede, čiščenje in meritve
na malih kurilnih napravah. Uporabnika je treba obvestiti o njegovi dolžnosti, da navedeni zapisnik hrani
v skladu s predpisi.
OPOMBA: Če zahteve iz predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, v zvezi s pogoji odvajanja dimnih
plinov niso izpolnjene, je dimnikar obvezan to sporočiti pristojnemu organu.

6.2.3 Zahteve predpisov o gradbenih proizvodih

Za male kurilne naprave, na katerih se izvajajo meritve emisije dimnih plinov, morajo biti na voljo listine,
s katerimi se dokazuje, da izpolnjujejo minimalne zahteve, določene s predpisi in harmoniziranimi
standardi. Za male kurilne naprave, ki so opredeljene kot gradbeni proizvodi in zanje obstajajo
harmonizirani evropski standardi, je potrebna izjava o lastnostih, za vse ostale male kurilne naprave pa
izjava o skladnosti ali druge ustrezne listine in specifikacije.

SIST-TS 4207-2 : 2023
Male kurilne naprave na trdna goriva imajo lahko oznako CE, če izpolnjujejo zahteve predpisov in
harmoniziranih evropskih standardov, na primer:

– grelniki prostorov na trdna goriva z deli, ki prenašajo vodo, in brez njih v skladu s SIST EN 13240,

– kaminski vložki, vključno z odprtimi kamini na trdna goriva, v skladu s SIST EN 13229,

– štedilniki na trdna goriva v skladu s SIST EN 12815 ali

– ogrevalni kotli na trdna goriva z načrtovanim oddajanjem toplote v prostor vgradnje v skladu s SIST
EN 12809.
OPOMBA: Harmonizirane evropske standarde za enosobne male kurilne naprave je/bo nadomestila skupina standardov
SIST EN 16510.
Pri naslednjih proizvodih je oznaka CE mogoča tudi na podlagi druge direktive EU:

– kurilne naprave na trdna goriva z ventilatorjem, ki so odvisne od zraka v prostoru (npr. ogrevalni
kotli na trdna goriva z ventilatorjem), morajo imeti oznako CE v skladu z Direktivo o strojih
(2006/42/ES),
– za ogrevalne kotle, primerne za trdna in tudi plinasta goriva (npr. kotli za različne vrste goriva),
zadostuje oznaka CE v skladu z Uredbo (EU) 2016/426 o napravah, v katerih zgoreva plinasto
gorivo, ki nadomešča Direktivo o plinskih napravah (2009/142/ES).

Upoštevati je treba tudi zahteve morebitnih občinskih predpisov, če omejujejo rabo posameznih goriv.

6.2.4 Hranilniki toplote
Pri malih kurilnih napravah s tekočim medijem za prenos toplote, ki uporabljajo goriva, opredeljena v
predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, razen pri enosobnih malih kurilnih
napravah, je treba preveriti, ali je na voljo hranilnik toplote z zadostno prostornino.

Naloga hranilnikov toplote je, da za kratek čas shranijo odvečno toploto in jo po potrebi dovajajo v
ogrevalni tokokrog. To nalogo lahko izpolnijo samo, če:

– se lahko polnjenje in praznjenje hranilnika uravnavata (regulirata) neodvisno od kurjenja in

– se stanje napolnjenosti hranilnika toplote (npr. raven temperature) lahko uporablja kot nastavljiva
vrednost za regulacijo kotla.
To pomeni, da se vsebina hranilnika sanitarne tople vode (če ni integriran v hranilnik toplote), voda v
samem kotlu in ohišje kotla (npr. ognjevarni materiali, kovinski deli) ne obravnavajo kot hranilnik toplote
v smislu predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.

Zato je treba določiti prostornino vodnih hranilnikov toplote, jo primerjati z zahtevami iz predpisa, ki ureja
emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, in zabeležiti ustreznost.

Pri hranilnikih toplote, v katerih se uporabljajo drugi mediji za shranjevanje toplote in ne voda (npr.
latentni hranilnik toplote), je treba zagotoviti zmogljivost hranilnika toplote, enakovredno zmogljivosti
vodnega hranilnika toplote po predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Uporabnik
mora dimnikarju predložiti vsa ustrezna dokazila.

Hranilnik toplote ni potreben:

– pri malih kurilnih napravah z avtomatskim dodajanjem goriva, ki pri najmanjši nastavljeni toplotni
moči izpolnjujejo emisijske zahteve iz predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih kurilnih naprav
(glej točko 7.2.4.1).
Pri teh napravah je kot najmanjša nastavljiva toplotna moč po standardu SIST EN 303-5 predvidena
delovna točka v regulacijskem območju kurilne naprave na mestu uporabe. Uravnavanje toplotne moči
z vklopom in izklopom kurilne naprave ni dovoljeno. Dokazila o izpolnjevanju te zahteve za obratovanje
SIST-TS 4207-2 : 2023
z najmanjšo nazivno toplotno močjo se predložijo dimnikarju, na primer z zapisnikom/poročilom o
zagonu kurilne naprave, ki vsebuje tudi parametre dimnih plinov (temperaturo dimnih plinov,
temperaturo zgorevalnega zraka, vsebnost kisika, tlačno razliko – vlek). Nastavitev toplotne moči kurilne
naprave do največ 30 odstotkov nazivne toplotne moči mora biti omogočena na enostaven način (npr.
z ustrezno tipko):
– pri malih kurilnih napravah, ki obratujejo s polno toplotno obremenitvijo, da se zadosti potrebi po
osnovni in srednji toplotni obremenitvi ogrevalnega sistema, za zadostitev največje potrebne
toplote ogrevalnega sistema pa se uporabi dodatni vir toplote,

– pri malih kurilnih napravah, ki zaradi svoje predvidene funkcije obratujejo izključno s polno toplotno
obremenitvijo.
OPOMBA: Kot polna toplotna obremenitev se razume obratovanje male kurilne naprave z nazivno toplotno močjo.

6.2.5 Drugi pregledi
Opraviti je treba preglede, navedene v točki 5.1.2.5.

6.2.6 Pravilna uporaba
Svetovanje, ki ga za male kurilne naprave z ročnim dodajanjem goriva predpisuje predpis, ki določa
izvajanje dimnikarskih storitev, mora dimnikarska družba za naprave, za katere je merjenje emisije
obvezno, izvesti pred prvimi meritvami. Vse nadaljnje napotke vsebuje dodatek G.

6.3 Redni pregledi
6.3.1 Tehnično stanje
Tehnično stanje male kurilne naprave je v večji meri odvisno od tega, ali so bila ob vgradnji, obratovanju
in vzdrževanju naprave upoštevana navodila proizvajalca. Pregled tehničnega stanja naprave se opravi
v skladu s predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah.

Na podlagi podatkov iz zapisnika o rednem pregledu malih kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav
se odloči o primernosti kurilne naprave za izvajanje meritev. Preveriti je treba, ali je bila naprava na novo
vgrajena oziroma v večji meri rekonstruirana. Pri tem je treba pregledati tipsko ploščico, navodila za
uporabo, in če je na voljo, zadnji zapisnik o meritvah. Podatke je treba v skladu s predpisom, ki ureja
preglede, čiščenje in meritve na malih kurilnih napravah, zapisati v zapisnik o meritvah.

OPOMBA: Po namestitvi ali rekonstrukciji male kurilne naprave mora uporabnik pred zagonom naprave o tem obvestiti
izbranega dimnikarja in mu omogočiti izvedbo pregleda v skladu s predpisom, ki ureja preglede, čiščenje in
meritve na malih kurilnih napravah.

Očitne tehnične pomanjkljivosti, ki kažejo, da obratovanje male kurilne naprave med meritvami ni
ustrezno (npr. puščanje, pomanjkljivost materiala), je treba odkriti in odpraviti pred meritvami (glej točko
7.2.1).
Če so za zmanjšanje emisije vgrajene čistilne naprave dimnih plinov, je treba ugotoviti, ali je omogočeno
njihovo pravilno delovanje. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalca. Za oceno tega je treba
odčitati obratovalni čas in merilne odčitke. Če podatki kažejo obdobja obratovanja kurišča brez
delovanja čistilne naprave dimnih plinov, se to zapiše v zapisnik o meritvah.

SIST-TS 4207-2 : 2023
6.3.2 Goriva in skladiščenje goriv

6.3.2.1 Splošno
Pri malih kurilnih napravah na trdna goriva je treba v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak
iz malih kurilnih naprav, redno preverjati dopustnost uporabljenega goriva in njegovo ustreznost glede
na navodila proizvajalca male kurilne naprave (glej točko 5.1.3.2). V ta namen je treba pregledati
skladišče goriva. Zaradi ugotavljanja dopustnosti in ustreznosti skladiščenega goriva glede na navodila
proizvajalca se le-to pregleda z vidika:

– kakovosti in tujih delcev,
– velikosti kosov ali mer in
– načina skladiščenja.
V oceno se vključi tudi ustreznost skladišča. Podatki iz točke 6.3.2.4 in morebitna odstopanja se zapišejo
v zapisnik o meritvah.
Odstopanja, ki bi lahko imela škodljive učinke na okolje, se v skladu s predpisom, ki določa izvajanje
dimnikarskih storitev, sporočijo pristojnemu organu.

Uporabnika je treba seznaniti z ugotovitvami pregleda o skladiščenju i
...