EN 12354-2:2000

SLOVENSKI SIST EN 12354-2
STANDARD
september 2001
Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori

Building acoustics – Estimation of acoustic performance of buildings from the
performance of elements – Part 2: Impact sound insulation between rooms

Acoustique du bâtiment – Calcul de la performance acoustique des bâtiments à
partir de la performance des éléments – Partie 2: Isolement acoustique au bruit
de choc entre des locaux
Bauakustik – Berechnung der akustischen Eigenschaften von Gebäuden aus den
Bauteileigenschaften – Teil 2: Trittschalldämmung zwischen Räumen

Referenčna oznaka
ICS 91.120.20 SIST EN 12354-2:2001 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in III in od 1 do 32

© 2009-07: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 12354-2 : 2001
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12354-2 (sl), Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz
lastnosti sestavnih delov – 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori, 2001, ima status
slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN 12354-2 (en), Building acoustics –
Estimation of acoustic performance of buildings from the performance of elements – Part 2: Impact
sound insulation between rooms, 2000.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12354-2:2000 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo (CEN) CEN/TC 126 Akustične lastnosti gradbenih proizvodov in stavb.
Slovenski standard SIST EN 12354-2:2001 (sl) je prevod evropskega standarda EN 12354-2:2000. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski
standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC AKU
Akustika.
Odločitev za privzem tega standarda je dne 1. februarja 2001 sprejel tehnični odbor SIST/TC AKU
Akustika.
ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omenjeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN ISO 140-1:1998 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 1. del: Zahteve za laboratorije z majhnim
bočnim prenosom (ISO 140-1:1997)

SIST EN ISO 140-3:1997 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 3. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti
gradbenih elementov pred zvokom v zraku (ISO 140-3:1995)

SIST EN ISO 140-6:1999 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti
stavbnih elementov – 6. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti
medetažnih konstrukcij pred udarnim zvokom (ISO 140-6:1998)

SIST EN ISO 140-7:1999 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti
stavbnih elementov – 7. del: Terenska merjenja izolirnosti medetažnih
konstrukcij pred udarnim zvokom (ISO 140-7:1998)

SIST EN ISO 140-8:1998 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 8. del: Laboratorijska merjenja zmanjšanja
prenosa udarnega zvoka standardne stropne konstrukcije zaradi
dodane talne obloge (ISO 140-8:1997)

SIST EN ISO 140-12:2001 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti
stavbnih elementov – 12. del: Laboratorijsko merjenje zvočne
izolirnosti pri bočnem prenosu zvoka v zraku in udarnem zvoku med
sosednima prostoroma (ISO 140-12:2000)

SIST EN ISO 717-1:1997 Akustika – Vrednotenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne
izolirnosti gradbenih elementov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v
zraku (ISO 717-1:1996)
SIST EN ISO 717-2:1997 Akustika – Vrednotenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne
izolirnosti gradbenih elementov – 2. del: Izolirnost pred udarnim
zvokom (ISO 717-2:1996)
II
SIST EN 12354-2 : 2001
SIST EN 12354-1:2001 Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz
lastnosti sestavnih delov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku med
prostori
SIST EN ISO 10848-1:2006 Akustika – Laboratorijsko merjenje bočnega prenosa zvoka v zraku in
udarnega zvoka med mejnimi prostori – 1. del: Okvirni dokument (ISO
10848-1:2006)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem evropskega standarda EN 12354-2:2000
OPOMBE
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 12354-
2:2001 (sl) to pomeni “slovenski standard”.

– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 12354-2:2000 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruselj
Belgija
– This national document is identical with EN 12354-2:2000 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruselj
Belgium
III
SIST EN 12354-2 : 2001
(Prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN 12354-2
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE marec 2000
ICS: 91.120.20
Slovenska izdaja
Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori

Building acoustics – Estimation of Acoustique du bâtiment – Calcul de la Bauakustik – Berechnung der
acoustic performance of buildings performance acoustique des bâtiments akustischen Eigenschaften von
from the performance of à partir de la performance des Gebäuden aus den
elements – Part 2: Impact sound éléments – Partie 2: Isolement Bauteileigenschaften – Teil 2:
insulation between rooms acoustique au bruit de choc entre des Trittschalldämmung zwischen Räumen
locaux
Ta evropski standard je CEN sprejel 20. avgusta 1999.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi
dobi ta standard status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Seznami najnovejših
izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri Centralnem sekretariatu
CEN ali pri članih CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Centralni sekretariat CEN: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2000 CEN Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. št. EN 12354-2:2000 E

SIST EN 12354-2 : 2001
VSEBINA Stran
Predgovor .3
1 Področje uporabe .4
2 Zveza s standardi .4
3 Relevantne veličine .5
3.1 Veličine, ki opisujejo lastnosti stavb .5
3.2 Veličine, ki opisujejo lastnosti elementa.6
3.3 Drugi izrazi in veličine.8
4 Računski modeli .8
4.1 Splošna načela.8
4.2 Podrobni model .10
4.2.1 Vhodni podatki.10
4.2.2 Pretvorba vhodnih podatkov v vrednosti v stavbi.10
4.2.3  Določitev direktnega in stranskega prenosa .12
4.2.4 Pojasnila za nekaj primerov elementov.12
4.2.5 Omejitve .12
4.3 Poenostavljeni model .13
4.3.1 Računski postopek .13
4.3.2 Vhodni podatki.14
4.3.3 Omejitve .14
5 Točnost.14
Dodatek A (normativni): Simboli.16
Dodatek B (informativni): Homogene podne oziroma stropne konstrukcije .19
Dodatek C (informativni): Plavajoči podi .22
Dodatek D (informativni): Laboratorijska meritev stranskega prenosa .25
Dodatek E (informativni): Računski primeri.27
Bibliografija .32
SIST EN 12354-2 : 2001
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor CEN/TC 126 Akustične lastnosti gradbenih proizvodov
in stavb, katerega sekretariat vodi AFNOR.

Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje septembra 2000, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba
razveljaviti najpozneje septembra 2000.

Ta dokument je prva izdaja standarda, ki je del skupine standardov, v katerih so opisani modeli
izračunov akustike v stavbah. Čeprav standard obravnava glavne vrste gradbenih konstrukcij, doslej
še ni mogoče zajeti vseh različic konstrukcij v stavbah. Standard določa način obravnave z namenom,
da se pridobijo izkušnje za prihodnje izboljšave in razvoj.

Med pripravo tega standarda in z njim povezanega standarda EN 12354-1:2000 je postalo jasno, da
nekateri podatki o elementih, ki obvezno temeljijo na standardiziranih merilnih metodah, še niso na
voljo. Zato so bili dodani nekateri informativni dodatki, da bi razložili, kaj je potrebno, da bi nakazali
možne merilne metode ter da bi ponazorili nekatere značilne akustične podatke. Ti dodatki naj bi
predstavljali osnovo za nove izdaje standardov za gradbene elemente, ki naj bi nadomestili te
dodatke. Ta standard vključuje šest dodatkov. Dodatek A je normativen, dodatki od B do E so
informativni.
Točnost tega standarda se lahko podrobno določi šele z obsežno primerjavo podatkov s terena, ki se
lahko zberejo šele po daljšem času po uvedbi modela za napovedovanje. V vmesnem času so
uporabnikom v pomoč navedbe o točnosti, ki temeljijo na prejšnjih primerjavah s primerljivimi modeli
za napovedovanje. Odgovornost uporabnika (tj. osebe, organizacije, uradne osebe) je, da opozori na
posledice točnosti, povezane z merilnimi postopki ali metodami napovedovanja, s tem, da določi
zahteve za vhodne podatke in/ali navede varne meje rezultatov ali uporabi nekatere druge popravke.

Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne privzeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Nemčije, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
SIST EN 12354-2 : 2001
1 Področje uporabe
Dokument opisuje računske modele, oblikovane za oceno izolacije pred udarnim zvokom med prostori
v stavbah, in sicer predvsem na osnovi izmerjenih vrednosti, značilnih za direktni in indirektni stranski
prenos zvoka preko gradbenih elementov, ki so udeleženi pri prenosu zvoka, ter teoretično izpeljane
metode širjenja zvoka po gradbenih elementih.

Opisan je podrobni model za izračun v frekvenčnih pasovih, pri čemer se iz rezultatov izračuna lahko
določi enoštevilčna vrednost zvočne izolacije. Iz tega je izpeljan poenostavljeni model z omejenim
področjem uporabe, pri katerem se ocena enoštevilčne vrednosti zvočne izolacije izračuna
neposredno iz enoštevilčnih ocen za elemente.

Dokument opisuje osnove računskih shem, navaja relevantne veličine in določa njihovo uporabnost ter
omejitve. Namenjen je strokovnjakom s področja akustike in podaja okvir za pripravo in uporabo
dokumentov ter orodij, namenjenih drugim uporabnikom na področju gradnje stavb, upoštevajoč
lokalne posebnosti.
V opisanih računskih modelih se uporablja najsplošnejši inženirski pristop z jasno navezavo na
izmerljive veličine, ki določajo obnašanje gradbenih elementov. V dokumentu so opisane znane
omejitve računskih modelov. Kakorkoli že, uporabniki naj bi se zavedali, da obstajajo tudi drugi
računski modeli z opredeljeno uporabnostjo in omejitvami.

Modeli temeljijo na izkušnjah z napovedovanjem v stanovanjskih stavbah. Uporabljajo se lahko tudi za
druge vrste stavb, pri čemer pa mora biti zagotovljeno, da konstrukcijski sistemi in mere elementov
niso bistveno drugačni od tistih v stanovanjskih stavbah.

2 Zveza s standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša
dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacije le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene
vanj. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje.

EN ISO 140-1 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 1. del: Zahteve za laboratorije z majhnim bočnim
prenosom (ISO 140-1:1997)
EN ISO 140-3 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 3. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti gradbenih
elementov pred zvokom v zraku (ISO 140-3:1995)

EN ISO 140-6 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti stavbnih
elementov – 6. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti medetažnih konstrukcij
pred udarnim zvokom (ISO 140-6:1998)

EN ISO 140-7 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti stavbnih
elementov – 7. del: Terenska merjenja izolirnosti medetažnih konstrukcij pred
udarnim zvokom (ISO 140-7:1998)

EN ISO 140-8 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 8. del: Laboratorijska merjenja zmanjšanja prenosa
udarnega zvoka standardne stropne konstrukcije zaradi dodane talne obloge
(ISO 140-8:1997)
EN ISO 140-12 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti stavbnih
elementov – 12. del: Laboratorijsko merjenje zvočne izolirnosti pri bočnem
prenosu zvoka v zraku in udarnem zvoku med sosednima prostoroma
(ISO 140-12:2000)
SIST EN 12354-2 : 2001
EN ISO 717-1 Akustika – Vrednotenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku (ISO 717-1:1996)

EN ISO 717-2:1996 Akustika – Vrednotenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom (ISO 717-
2:1996)
EN 12354-1:2000 Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku med prostori

prEN ISO 10848-1 Akustika – Laboratorijsko merjenje bočnega prenosa zvoka v zraku in
udarnega zvoka med mejnimi prostori – 1. del: Okvirni dokument (ISO/DIS
10848-1:1999)
3 Relevantne veličine
3.1 Veličine, ki opisujejo lastnosti stavb

Izolacija med prostori pred udarnim zvokom se skladno z EN ISO 140-7 lahko opiše z dvema sorodnima
veličinama. Ti veličini se določita v frekvenčnih pasovih (terčnih ali oktavnih), na podlagi katerih se
lahko določi enoštevilčna vrednost skladno z EN ISO 717-2:1996, npr. L' , L' ali (L' + C ).
n,w nT,w nT,w I
3.1.1 Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L'
n
Raven zvočnega tlaka udarnega zvoka, ki se nanaša na ekvivalentno absorpcijsko površino v
sprejemnem prostoru.
A
L′ = L +10log dB (1)
n i
A
kjer so:
L raven zvočnega tlaka udarnega zvoka, izmerjena v sprejemnem prostoru, v dB
i
A izmerjena ekvivalentna absorpcijska površina v sprejemnem prostoru, v m
A referenčna ekvivalentna absorpcijska površina; za stanovanja A = 10 m
0 0
Ta veličina se določi skladno z EN ISO 140-7.

3.1.2 Standardna raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L'
nT
Raven zvočnega tlaka udarnega zvoka, ki se nanaša na referenčno vrednost odmevnega časa v
sprejemnem prostoru.
T
L′ = L +10log dB (2)
nT i
T
kjer sta:
T odmevni čas v sprejemnem prostoru, v s
T referenčni odmevni čas (za stanovanja: T = 0,5 s)
0 o
Ta veličina se določi skladno z EN ISO 140-7.

3.1.3 Zveza med veličinama
Zveza med veličinama L' in L' je naslednja:
nT n
SIST EN 12354-2 : 2001
0,16 V
′ ′ ′
L = L −10log = L −10log 0,032 V dB (3)
nT n n
A T
0 0
kjer je:
V prostornina sprejemnega prostora, v m

Zadostuje, da se določi ena od obeh veličin, pri čemer se druga izpelje. Kot primarna veličina, ki se
ocenjuje, je v tem dokumentu privzeta normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L' .
n
3.2 Veličine, ki opisujejo lastnosti elementa

Veličine, ki opisujejo lastnosti elementa, se uporabljajo kot del vhodnih podatkov za oceno lastnosti
stavbe. Te veličine se določajo v terčnih frekvenčnih pasovih, lahko pa se določajo tudi v oktavnih
frekvenčnih pasovih. V ustreznih primerih se iz veličin v posameznih frekvenčnih pasovih lahko oceni
obnašanje elementa z enoštevilčno vrednostjo skladno z EN ISO 717-2:1996, npr. L (C ), ∆L (C )
nw l w l∆
ali ∆L in R (C; C ).
lin w tr
3.2.1 Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L
n
Raven zvočnega tlaka udarnega zvoka, ki se nanaša na ekvivalentno absorpcijsko površino v
sprejemnem prostoru.
A
L = L +10log dB (4)
n i
A
kjer so:
L raven zvočnega tlaka udarnega zvoka, izmerjena v sprejemnem prostoru pri uporabi
i
standardnega vira udarnega zvoka skladno z EN ISO 140-7, v dB
A izmerjena ekvivalentna absorpcijska površina v sprejemnem prostoru, v m
A referenčna ekvivalentna absorpcijska površina z A = 10 m
0 0
Ta veličina se določi skladno z EN ISO 140-6.

3.2.2 Znižanje ravni udarnega zvoka ∆L (izboljšanje izolacije pred udarnim zvokom)

Znižanje normirane ravni udarnega zvoka zaradi namestitve talne obloge na preskusno podno
konstrukcijo.
∆L = L − L dB (5)
no n
kjer sta:
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka brez talne obloge, v dB
no
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka pri nameščeni talni oblogi, v dB
n
Ta veličina se določi skladno z EN ISO 140-8.

3.2.3 Znižanje ravni udarnega zvoka ∆L
d
Znižanje ravni udarnega zvoka zaradi dodatnega sloja na sprejemni strani ločilnega elementa (stropne
konstrukcije). Ta veličina mora biti določena skladno z EN ISO 140-8.

3.2.4 Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka pri stranskem prenosu L
n,f
Prostorsko in časovno povprečje ravni zvočnega tlaka v sprejemnem prostoru, ki jo povzroča
standardni vir udarnega zvoka na različnih položajih na elementu v prostoru z virom, normirano glede
na referenčno ekvivalentno absorpcijsko površino (A ) v sprejemnem prostoru; A = 10 m . Prenos je
0 0
le preko določenega stranskega elementa, npr. votlega poda.
SIST EN 12354-2 : 2001
A
′
L = L +10log dB (6)
n,f i
A
Ta veličina se določi skladno s prEN ISO 10848-1.

OPOMBA: Za votle pode glej EN ISO 140-12.

3.2.5 Zvočna izolirnost R
Desetkratni desetiški logaritem razmerja med zvočno močjo W , vpadlo na preskusni vzorec, ter
zvočno močjo W , ki se prenaša skozi preskusni vzorec:
W
R = 10log dB (7)
W
Ta veličina se določi skladno z EN ISO 140-3.
3.2.6 Izboljšanje zvočne izolirnosti ∆R

Razlika zvočnih izolirnosti osnovnega konstrukcijskega elementa z dodatnim slojem (npr. spuščeni
strop) ter osnovnega konstrukcijskega elementa brez dodatnega sloja.

Informacije o določanju in uporabi te veličine so podane v dodatku D standarda EN 12354-1: 2000.

3.2.7 Faktor dušenja vibracij K
ij
Ta veličina je povezana s prenosom moči vibracij preko spojev gradbenih elementov ter normirana z
namenom, da postane konstantna veličina. Določena je z normiranjem smerno povprečene razlike
ravni hitrosti preko spoja glede na dolžino spoja ter glede na ekvivalentno absorpcijsko dolžino obeh
elementov (če je to ustrezno) skladno z naslednjo enačbo:

D + D l
v,ij v, ji ij
K = +10log dB (8)
ij
aa
i j
kjer so:
D razlika ravni hitrosti med elementoma i ter j, ko je vzbujan element i, v dB
v,ij
D razlika ravni hitrosti med elementoma j ter i, ko je vzbujan element j, v dB
v,ji
l skupna dolžina spoja med elementoma i ter j, v m
ij
a ekvivalentna absorpcijska dolžina elementa i, v m
i
a ekvivalentna absorpcijska dolžina elementa j, v m
j
Ekvivalentna absorpcijska dolžina je dana z enačbo:

2,2π S f
ref
a = (9)
c T f
0 s
kjer so:
T odmevni čas elementa i ali j, v s
s
S površina elementa i ali j, v m
f srednja frekvenca frekvenčnega pasu, v Hz
f referenčna frekvenca, f = 1000 Hz
ref ref
c hitrost zvoka v zraku, v m/s
SIST EN 12354-2 : 2001
OPOMBA 1: Ekvivalentna absorpcijska dolžina je dolžina namišljenega popolnoma absorptivnega roba elementa z enako
absorpcijo, kot jo ima dejanski rob elementa, če se privzame, da je kritična frekvenca elementa 1000 Hz. Pri
tem so izgube enake skupnim izgubam za element v danih razmerah.

Veličina K se določi po prEN ISO 10848-1.
ij
OPOMBA 2: Začasno se lahko te vrednosti privzamejo iz dodatka E standarda EN 12354-1:2000 ali pa se izpeljejo iz
razpoložljivih podatkov o razliki ravni hitrosti pri spoju skladno s tem dodatkom.

3.2.8 Drugi podatki o elementu

Za izračun so lahko potrebne še nekatere dodatne informacije o elementu, npr.:
– površinska gostota m', v kg/m ,
– tip elementa,
– material,
– tip spojev.
3.3 Drugi izrazi in veličine
Direktni prenos
Prenos pri vzbujanju z udarci in sevanju zvoka iz ločilnega elementa.

Indirektni prenos v obliki strukturnega zvoka (stranski prenos)

Prenos zvočne energije iz vzbujanega elementa v prostoru z virom v sprejemni prostor prek poti po
konstrukcijah (vibracije) v stavbi, npr. stenah, podih, stropovih.

Smerno povprečena razlika ravni hitrosti pri spoju D
v,ij
Smerno povprečena razlika ravni hitrosti pri spoju pri prenosu z elementa i na element j in pri prenosu
iz elementa j na element i:
D + D
v,ij v,ji
(10)
D =
v,ij
Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka pri stranskem prenosu zvoka L
n,ij
Povprečna raven zvočnega tlaka v sprejemnem prostoru zaradi vzbujanja elementa (podne
konstrukcije) i z udarci v prostoru z virom in sevanja zvoka le iz elementa j v sprejemnem prostoru,
normirana na referenčno ekvivalentno absorpcijsko površino A = 10 m .
Simboli, ki se uporabljajo v nadaljevanju tega standarda, so ponazorjeni v dodatku A.

4 Računski modeli
4.1 Splošna načela
Zvočna moč, izsevana v sprejemni prostor, je posledica zvoka, ki ga v sprejemni prostor seva vsak
gradbeni element v sprejemnem prostoru. Vsak gradbeni element seva zvok zaradi prenosa zvoka do
tega elementa, in sicer prenosa, ki je posledica vzbujanja z udarci na gradbeni element v prostoru z
virom. Privzame se, da se poti prenosa lahko obravnavajo kot med seboj neodvisne ter da se zvočno
polje ter polje vibracij obnašata statistično, torej se lahko raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L'
n
določi s seštevanjem energij, ki se prenašajo po vsaki od poti prenosa. Obravnavane poti prenosa so
opredeljene na sliki 1, kjer d označuje direktni prenos udarnega zvoka, f pa stranski prenos udarnega
zvoka.
SIST EN 12354-2 : 2001
Za prostora, ki sta drug nad drugim, se skupna raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L' v
n
sprejemnem prostoru določi z:
n
⎛ ⎞
L /10
L /10
n,d n,ij
⎜ ⎟
L′ = 10log 10 + 10 dB (11)
∑
n
⎜ ⎟
j=1
⎝ ⎠
kjer so:
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi direktnega prenosa, v dB
n,d
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi stranskega prenosa, v dB
n,ij
n število elementov
Slika 1: Definicija poti prenosa zvoka med dvema prostoroma, ki sta
drug nad drugim ali drug ob drugem

Za prostora, ki sta drug ob drugem, se skupna raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v sprejemnem
prostoru določi z:
n
L /10
n,ij
′
L = 10log 10 dB (12)
n ∑
j=1
OPOMBA 1: V običajnih razmerah je število stranskih elementov, ki se obravnavajo, n = 4 za primer, ko sta prostora drug
nad drugim, ter n = 2 za primer, ko sta prostora drug ob drugem.

Pri podrobnem modelu se izolacija pred udarnim zvokom v stavbi izračuna v frekvenčnih pasovih, in
sicer na osnovi podatkov o gradbenih elementih v posameznih frekvenčnih pasovih (terčnih ali
oktavnih). V primeru izračuna v oktavnih frekvenčnih pasovih morajo biti računi izvedeni najmanj od
125 Hz do 2000 Hz, v primeru izračuna v terčnih frekvenčnih pasovih pa najmanj od 100 Hz do 3150
Hz. Iz teh rezultatov se lahko izpelje enoštevilčna vrednost izolacije pred udarnim zvokom v stavbi
skladno z EN ISO 717-2:1996.
OPOMBA 2: Izračuni se lahko izvedejo tudi za višje in nižje frekvence od navedenih, če so na voljo podatki o elementu pri
teh frekvencah, vendar pa trenutno še ni na voljo podatkov o zanesljivosti izračunov na razširjenem
frekvenčnem območju na nizke frekvence.

Podrobni model je opisan v 4.2.

Pri poenostavljenem modelu se izračuna izolacija pred udarnim zvokom v stavbi neposredno z
enoštevilčno vrednostjo, ki temelji na enoštevilčnih vrednostih za vključene elemente.

Poenostavljeni model je opisan v 4.3.

SIST EN 12354-2 : 2001
4.2 Podrobni model
4.2.1 Vhodni podatki
Prenos za vsako od poti se lahko določi iz:
– normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka podne konstrukcije: L ,
n
– znižanja ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi talne obloge: ∆L,
– znižanja ravni udarnega zvoka zvočnega tlaka zaradi dodatnih slojev na sprejemni strani
ločilnega elementa i (podne konstrukcije): ∆L ,
d
– zvočne izolirnosti vzbujanega elementa (podne konstrukcije): R ,
i
– zvočne izolirnosti za direktni prenos stranskega elementa j v sprejemnem prostoru: R ,
j
– izboljšanja zvočne izolirnosti zaradi notranjih slojev stranskega elementa j v sprejemnem
prostoru: ∆R ,
j
– odmevnega časa za element v laboratoriju: T ,
s,lab
– faktorja dušenja vibracij za vsako pot prenosa med elementom i (podne oziroma stropne
konstrukcije) in elementom j: K ,
ij
– površine ločilnega elementa (podne konstrukcije): S ,
i
– površine stranskega elementa j v sprejemnem prostoru: S ,
j
– skupne dolžine spoja med elementom i (podne konstrukcije) in elementom j: l
ij.
Informacija o normirani ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka je za običajne homogene podne
konstrukcije podana v B.1.
Informacija o izboljšanju izolacije pred udarnim zvokom za običajne talne obloge je podana v C.1.

Informacija o zvočni izolirnosti običajnih homogenih elementov je podana v dodatku B standarda
EN 12354-1:2000.
Informacija o izboljšanju zvočne izolirnosti je podana v dodatku D standarda EN 12354-1:2000.

Informacija o faktorjih dušenja vibracij za običajne spoje je podana v dodatku E standarda EN 12354-1:2000.

4.2.2 Pretvorba vhodnih podatkov v vrednosti v stavbi

Pred določanjem prenosa zvoka v stavbi je treba akustične podatke za elemente (ločilne in stranske
gradbene elemente, dodatne sloje in prevleke, spoje) pretvoriti v vrednosti v stavbi.

Za elemente se vrednosti v stavbi, in sicer normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka L ter
n,situ
zvočne izolirnosti R , določijo, kot sledi:
situ
raven zvočnega tlaka udarnega zvoka:

T
s,situ
L = L +10log dB (13)
n,situ n
T
s,lab
zvočna izolirnost:
T
s,situ
R = R −10log dB (14)
situ
T
s,lab
kjer sta:
T odmevni čas za element v dejanskih razmerah na terenu, v s
s,situ
T odmevni čas za element v laboratoriju, v s
s,lab
SIST EN 12354-2 : 2001
Za vsako stransko pot prenosa se zvočna izolirnost R elementov, vključenih v prenos (vključno z
ločilnim elementom), nanaša le na resonančni prenos. Nad kritično frekvenco je uporaba
laboratorijske vrednosti zvočne izolirnosti korektna. Pod kritično frekvenco se uporaba laboratorijske
vrednosti zvočne izolirnosti lahko šteje kot dobra ocena, saj zaradi neresonančnega prenosa odstopa
proti prenizkim vrednostim. Če vrednosti zvočne izolirnosti izhajajo iz izračunov na podlagi lastnosti
materiala, je najbolje na celotnem obravnavanem frekvenčnem področju privzeti le resonančni prenos.

Za odmevni čas elementa T je treba privzeti, da je enak T , pri čemer je korekcija enaka 0 dB, za
s,situ s,lab
naslednje gradbene elemente:
– lahke dvojne elemente, kot npr. stene na lesenem ali kovinskem nosilnem okvirju,
– elemente s faktorjem notranjega dušenja, večjim od 0,03,
– elemente, ki so veliko lažji od sosednjih konstrukcijskih elementov (najmanj trikrat lažji),
– elemente, ki niso trdno pritrjeni na sosednje konstrukcijske elemente.

V drugih primerih, najsibo v laboratoriju ali v terenskih razmerah, je treba odmevni čas elementa
upoštevati skladno z dodatkom C standarda EN 12354-1:2000.

OPOMBA 1: Kot prvi približek se za vse vrste elementov lahko privzame, da je korekcija enaka 0 dB.

Za dodatne sloje in prevleke se za vrednost izboljšanja v stavbi kot približek lahko privzame
laboratorijska vrednost:
∆R = ∆R dB (15)
situ
∆L = ∆L dB
situ
∆L = ∆L dB
d,situ d
Če ni na voljo ustreznih podatkov o izboljšanju izolacije pred udarnim zvokom ∆L zaradi spuščenega
d
stropa na sprejemni strani podne konstrukcije, se kot ocena lahko uporabi izboljšanje zvočne
izolirnosti ∆R.
Za primere spojev je prenos v stavbi opisan s smerno povprečeno razliko ravni hitrosti pri spoju
D . Dobi se z uporabo faktorja dušenja vibracij:
v,ij,situ
l
ij
D = K −10log dB; D ≥ 0 dB (16)
v,ij,situ ij v,ij,situ
a a
i,situ j,situ
in
2,2π S f
i ref
a =
i,situ
c T f
0 s,i,situ
(17)
2,2π S
f
j
ref
a =
j,situ
c T f
0 s,j,situ
kjer so:
a ekvivalentna absorpcijska dolžina elementa i v dejanskih razmerah v stavbi, v m
i,situ
a ekvivalentna absorpcijska dolžina elementa j v dejanskih razmerah v stavbi, v m
j,situ
f srednja frekvenca frekvenčnega pasu, v Hz
f referenčna frekvenca: f = 1000 Hz
ref ref
c hitrost zvoka v zraku, v m/s
l dolžina spoja, skupnega obema elementoma i in j, v m
ij
SIST EN 12354-2 : 2001
S površina vzbujanega elementa i (podna konstrukcija), v m
i
S površina elementa j, ki seva, v m
j
T odmevni čas elementa i v dejanskih razmerah v stavbi, v s
s,i,situ
T odmevni čas elementa j v dejanskih razmerah v stavbi, v s
s,j,situ
Za elemente, navedene v nadaljevanju, je ekvivalentna absorpcijska dolžina a številčno enaka
situ
površini elementa, torej a = S / l  in/ali  a = S / l , kjer je referenčna dolžina l = 1 m:
i,situ i 0 j,situ j 0 0
– lahke dvojne elemente, kot npr. stene na lesenem ali kovinskem nosilnem okvirju,
– elemente s faktorjem notranjega dušenja, večjim od 0,03,
– elemente, ki so veliko lažji od sosednjih konstrukcijskih elementov (najmanj trikrat lažji),
– elemente, ki niso trdno pritrjeni na sosednje konstrukcijske elemente.

V drugih primerih je treba upoštevati odmevni čas elementa za dejanske razmere v stavbi skladno z
dodatkom C standarda EN 12354-1: 2000.

OPOMBA 2: Kot prvi približek se za ekvivalentno absorpcijsko dolžino lahko privzameta a = S / l in a = S / l za vse
i,situ i 0 j,situ j 0
vrste elementov, kjer je l = 1 m. Če ima v tem primeru faktor dušenja vibracij nižjo vrednost od najmanjše K ,
0 ij,min
je treba upoštevati najmanjšo vrednost K . Najmanjša vrednost je določena z (ij = Ff, Fd ali Df):
ij,min
⎡ ⎤
⎛ ⎞
1 1
⎜ ⎟
⎢ ⎥
K = 10log l l + dB (18)
ij,min ij 0
⎜ ⎟
⎢ S S ⎥
i j
⎝ ⎠
⎣ ⎦
4.2.3  Določitev direktnega in stranskega prenosa

Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka za direktni prenos se določi iz prilagojenih vhodnih
vrednosti, kot sledi:
L = L − ∆L − ∆L dB (19)
n,d n,situ situ d,situ
Normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka za stranski prenos od ločilnega elementa i (podna
konstrukcija) do stranskega elementa j se določi iz prilagojenih vhodnih vrednosti, kot sledi:

R − R
S
i,situ j,situ
i
L = L − ∆L + − ∆R − D −10log dB (20)
n,ij n,situ situ j,situ v,ij,situ
2 S
j
kjer sta:
S površina vzbujanega elementa (podne ali stropne konstrukcije), v m
i
S površina elementa, ki seva, v sprejemnem prostoru, v m
j
OPOMBA: Pri nekaterih podnih oziroma stropnih konstrukcijah (kot stranskih konstrukcijah), npr. pri votlih podih, prevladuje
prenos po poti Ff (prispevek poti Fd je zanemarljiv). V tem primeru je stranski prenos za to konstrukcijo mogoče
opisati kot celoto z laboratorijskimi meritvami (glej dodatek D).

4.2.4 Pojasnila za nekaj primerov elementov

Informacija o interpretaciji za nekaj primerov elementov je podana v EN 12354-1:2000.

4.2.5 Omejitve
– Model se lahko uporablja le za kombinacije elementov, za katere je faktor dušenja vibracij znan
ali pa se lahko oceni iz znanih vrednosti.
– Elementi morajo imeti na obeh straneh približno enake sevalne lastnosti.
SIST EN 12354-2 : 2001
– Delež sekundarnih poti prenosa, ki vključujejo več kot en spoj, se zanemari.
– Znižanja ravni udarnega zvoka ∆L, izmerjenega na masivni podni konstrukciji skladno z EN ISO 140-
8, ni mogoče uporabiti v kombinaciji z lesenimi ali drugimi lahkimi sestavljenimi podnimi
konstrukcijami.
4.3 Poenostavljeni model za prenos zvoka po konstrukcijah

4.3.1 Računski postopek
Poenostavljena verzija računskega modela določa ovrednoteno normirano raven zvočnega tlaka
udarnega zvoka na osnovi ovrednotenih vrednosti za elemente, vključene v prenos, določenih skladno
s postopkom ovrednotenja po EN ISO 717-2:1996. Njena uporaba je omejena na prostore, ki so drug
nad drugim, ter na homogene osnovne podne konstrukcije. Vpliv dušenja v konstrukciji se upošteva
kot povprečje, pri čemer se zanemarijo posebnosti razmer. Stranski prenos se upošteva kot celota, in
sicer na osnovi izračunov s podrobnim modelom.
Ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L' se določi z:
n,w
′
L = L − ∆L + K dB (21)
n,w n,w,eq w
kjer je:
K korekcija za prenos udarnega zvoka preko homogenih stranskih konstrukcij, v dB, kot je
prikazano v preglednici 1
Preglednica 1: Korekcija K za stranski prenos (dB)

Površinska gostota Povprečna površinska gostota homogenih stranskih elementov, ki niso pokriti
ločilnega elementa z dodatnimi sloji
(podne konstrukcije)
(kg/m )
(kg/m )
100 150 200 250 300 350 400 450 500
100 1 0 0 0 0 0 0 0 0
150 1 1 0 0 0 0 0 0 0
200 2 1 1 0 0 0 0 0 0
250 2 1 1 1 0 0 0 0 0
300 3 2 1 1 1 0 0 0 0
350 3 2 1 1 1 1 0 0 0
400 4 2 2 1 1 1 1 0 0
450 4 3 2 2 1 1 1 1 1
500 4 3 2 2 1 1 1 1 1
600 5 4 3 2 2 1 1 1 1
700 5 4 3 3 2 2 1 1 1
800 6 4 4 3 2 2 2 1 1
900 6 5 4 3 3 2 2 2 2
Če je ena ali več stranskih konstrukcij pokritih z dodatnimi sloji (stenske obloge) z resonančno
frekvenco f < 125 Hz, se mase na enoto površinske gostote pokritih elementov pri izračunu
povprečne vrednosti mase ne upoštevajo skladno z D.2 standarda EN 12354-1:2000.

SIST EN 12354-2 : 2001
OPOMBA: Korekcijski člen K, ki predstavlja prispevek stranskega prenosa, se načeloma prav tako lahko izpelje za druge
konfiguracije prostorov, ne le za primere, ko so prostori drug nad drugim.

4.3.2 Vhodni podatki
Akustični podatki o obravnavanih elementih naj bi se privzemali predvsem iz standardiziranih
laboratorijskih meritev, vendar se lahko izpeljejo tudi na druge načine: z uporabo teoretičnih izračunov,
empiričnih ocen ali rezultatov meritev v terenskih razmerah. Informacija o tem je podana v nekaterih
dodatkih. Vire uporabljenih podatkov je treba jasno navesti.

Vhodni podatki sestojijo:
– Iz ekvivalentne ovrednotene normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka osnovne plošče
podne konstrukcije L ;
n,w,eq
Enoštevilčna vrednost za ponazoritev obnašanja elementa s težko osnovno ploščo se določi z
ovrednotenjem normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka, ki je odvisna od frekvence,
skladno s postopkom, opisanim v dodatku B standarda EN ISO 717-2:1996.
– Iz ovrednotenega znižanja ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi talne obloge ∆L .
w
Enoštevilčna vrednost za ponazoritev obnašanja elementa – talne obloge (npr. plavajočega poda ali
mehke talne obloge) se določi z uporabo postopka, ki je opisan v poglavju 5 standarda EN ISO 717-
2:1996.
Informacija o ekvivalentni ovrednoteni normirani ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka L za
n,w,eq
običajne homogene podne konstrukcije je podana v B.2.

Informacija o ovrednotenem normiranem izboljšanju izolacije pred udarnim zvokom ∆L za plavajoče
w
pode je podana v C.2.
4.3.3 Omejitve
– Model je uporaben le za homogene gradbene konstrukcije (zidane in/ali betonske) s plavajočimi
podi ali mehkimi talnimi oblogami na homogenih podnih oziroma stropnih konstrukcijah.
– Model je uporaben le za prostore, ki so drug nad drugim, ter za prostore s konvencionalnimi
merami za stanovanja.
5 Točnost
Z računskimi modeli se napoveduje obnašanje stavbe, ki se lahko ugotovi z meritvami, pri čemer se
predpostavita strokovna izvedba in majhna merilna negotovost. Natančnost napovedi z opisanimi
modeli je odvisna od več dejavnikov: od točnosti vhodnih podatkov, kakovosti modeliranja, vrste
elementov in spojev, ki se obravnavajo, od geometrije razmer v stavbi in kakovosti izvedbe. Zaradi
navedenega ni mogoče navesti natančnosti napovedi na splošno za vse vrste razmer v stavbi in za
vse primere. Podatki o natančnosti napovedi bodo morali biti zbrani v prihodnosti, in sicer s
primerjanjem rezultatov modelnih izračunov z raznovrstnostjo razmer na terenu, vendar pa je že sedaj
mogoče podati nekatere navedbe.

Glavnina izkušenj pri dosedanji uporabi podobnih modelov, če gre za podrobni model, izhaja iz stavb,
kjer so osnovni gradbeni elementi homogeni, npr. opečne stene, beton, mavčni bloki ipd. Za vertikalni
prenos udarnega zvoka je napoved enoštevilčne vrednosti korektna, pri čemer je standardno
odstopanje 2 dB. Za horizontalni prenos imajo enoštevilčne vrednosti spreminjajočo sistematično
napako med 0 dB in 5 dB, pri čemer je standardno odstopanje okoli 3 dB. Domneva se, da se
sistematično odstopanje pojavi večinoma zaradi zanemaritve odmevnega časa elementa.

Računski primeri s poenostavljenim modelom kažejo, da je okoli 60 % napovedanih vrednosti v
območju ±2 dB glede na izmerjene vrednosti in 100 % v območju ±4 dB. Trenutno ni nobenih izkušenj
SIST EN 12354-2 : 2001
glede korekcije za stranski prenos udarnega zvoka. Domneva se, da bo ta korekcija izboljšala točnost
modela za običajne razmere na terenu.

Pri napovedovanju je priporočljivo spreminjati vhodne podatke, še posebej v zapletenih razmerah in z
neznačilnimi elementi z vprašljivimi vhodnimi podatki. S spreminjanjem rezultatov napovedi se dobi
vtis o pričakovani točnosti za te razmere, pri čemer se predpostavi podobna izvedba.
SIST EN 12354-2 : 2001
Dodatek A
(normativni)
Simboli
Simbol Fizikalna veličina Enota
a ekvivalentna absorpcijska dolžina gradbenega elementa [m]
a ekvivalentna absorpcijska dolžina gradbenega elementa v dejanskih [m]
situ
razmerah v stavbi
A ekvivalentna absorpcijska površina v sprejemnem prostoru [m ]
A referenčna ekvivalentna absorpcijska površina, za stanovanja znaša [m ]
10 m
c hitrost zvoka v zraku (= 340 m/s) [m/s]
c hitrost longitudinalnih valov [m/s]
L
C korekcija za spektralno prilagoditev za udarni zvok skladno z [dB]
l
EN ISO 717-2:1996
C korekcija za spektralno prilagoditev za znižanje ravni udarnega zvoka [dB]
l∆
zaradi talnih oblog skladno z dodatkom A standarda EN ISO 717-2:1996
D razlika ravni hitrosti pri spoju med vzbujanim elementom i in [dB]
v,ij
sprejemnim elementom j
smerno povprečena razlika ravni hitrosti pri spoju med elementoma i in
D
v,ij,situ
[dB]
j v dejanskih razmerah v stavbi
f frekvenca [Hz]
f referenčna frekvenca (= 1000 Hz) [Hz]
ref
i indeksi za element i v prostoru z virom (= D, F) [-]
j indeksi za element j v sprejemnem prostoru (= d, f) [-]
K korekcijski člen za stranski prenos [dB]
K faktor dušenja vibracij za vsako pot prenosa ij prek spoja [dB]
ij
K najmanjša vrednost K za dejanske razmere v stavbi [dB]
ij,min ij
L povprečna raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v sprejemnem
[dB re 20µPa]
i
prostoru
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka
[dB re 20µPa]
n
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka pri stranskem
n,f [dB re 20µPa]
prenosu
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v dejanskih razmerah
[dB re 20µPa]
n,situ
v stavbi
L ekvivalentna ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega
[dB re 20µPa]
n,w,eq
zvoka
L' normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v stavbi [dB re 20µPa]
n
L' ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v stavbi
n,w [dB re 20µPa]
(EN ISO 717-2:1996)
SIST EN 12354-2 : 2001
Simbol Fizikalna veličina Enota
L' standardna raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v stavbi
[dB re 20µPa]
nT
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi direktnega
n,d [dB re 20µPa]
prenosa
L normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi stranskega
n,ij [dB re 20µPa]
prenosa
L povprečna raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v sprejemnem
[dB re 20µPa]
prostoru le zaradi prenosa preko poti Ff (za določene stranske
elemente)
∆L znižanje ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi talne obloge [dB]
∆L znižanje ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka zaradi talne obloge v [dB]
situ
dejanskih razmerah v stav
...