EN 1991-1-6:2005
(Main)Eurocode 1 - Actions on structures Part 1-6: General actions - Actions during execution
Eurocode 1 - Actions on structures Part 1-6: General actions - Actions during execution
EN 1991-1-6 provides principles and general rules for the determination of actions which should be taken into account during execution of buildings and civil engineering works.
NOTE 1 : This Part of EN 1991 may be used as guidance for the determination of actions to be taken into account for different types of construction works, including structural alterations such as refurbishment and/or partial or full demolition. Further guidance is given in Annexes A1, A2 and B.
NOTE 2 : Rules concerning the safety of people in and around the construction site are out of the scope of this European standard. Such rules may be defined for the individual project.
The following subjects are dealt with in Part 1.6 of EN 1991.
Section 1 : General
Section 2 : Classification of actions
Section 3: Design situations and limit states
Section 4 : Representation of actions
Annex A1 : Supplementary rules for buildings (normative)
Annex A2 : Supplementary rules for bridges (normative)
Annex B : Actions on structures during alteration, reconstruction or demolition (informative)
EN 1991-1-6 also gives rules for the determination of actions which may be used for the design of auxiliary construction works as defined in 1.5, needed for the execution of buildings and civil engineering works.
NOTE Design rules for auxiliary construction works may be defined in the National Annex or for the individual project. Guidance may be found in the relevant European standards. For example, design rules for formworks and falseworks are given in EN 12812.
Eurocode 1 - Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-6 : Allgemeine Einwirkungen - Einwirkungen während der Bauausführung
Eurocode 1 - Actions sur les structures - Partie 1-6: Actions générales - Actions en cours d'exécution
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-6. del: Splošni vplivi – Vplivi med gradnjo
(1) EN 1991-1-6 podaja načela in splošna pravila za določitev vplivov, ki jih je treba upoštevati med
gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov. OPOMBA 1: Ta del EN 1991 se lahko uporabi kot navodilo za določitev vplivov, ki se upoštevajo pri različnih vrstah gradbenih del, vključno s konstrukcijskimi spremembami, kot so obnova in/ali delno ali popolno rušenje. Nadaljnja pravila in navodila so dana v dodatkih A1, A2 in B. OPOMBA 2: Pravila v zvezi z varnostjo ljudi na gradbišču in v njegovi okolici niso del področja uporabe tega evropskega standarda. Ta pravila se lahko določijo za posamezen projekt.
(2) Ta del EN 1991 obravnava naslednje vsebine:
1. poglavje: Splošno
2. poglavje: Razvrstitev vplivov
3. poglavje: Projektna stanja in mejna stanja
4. poglavje: Predstavitev vplivov
Dodatek A1: Dodatna pravila za stavbe (normativni)
Dodatek A2: Dodatna pravila za mostove (normativni)
Dodatek B: Vplivi na konstrukcije med spremembo, rekonstrukcijo ali odstranitvijo (informativni)
(3) EN 1991-1-6 podaja tudi pravila za določitev vplivov, ki so lahko uporabna za projektiranje pomožnih gradbenih konstrukcij, kot je določeno v 1.5, potrebna za gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov. OPOMBA: Pravila za pomožne gradbene konstrukcije so lahko določena v nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt. Navodila se lahko najdejo v ustreznih evropskih standardih. Na primer, pravila za opaže in odre so dana v EN 12812.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI STANDARD
01-oktober-2005
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-6. del: Splošni vplivi – Vplivi med gradnjo
Eurocode 1 - Actions on structures Part 1-6: General actions - Actions during execution
Eurocode 1 - Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-6 : Allgemeine Einwirkungen -
Einwirkungen während der Bauausführung
Eurocode 1 - Actions sur les structures - Partie 1-6: Actions générales - Actions en cours
d'exécution
Ta slovenski standard je istoveten z: EN 1991-1-6:2005
ICS:
91.010.30 7HKQLþQLYLGLNL Technical aspects
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
EUROPEAN STANDARD EN 1991-1-6
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM
June 2005
ICS 91.010.30 Supersedes ENV 1991-2-6:1997
English version
Eurocode 1 - Actions on structures Part 1-6: General actions -
Actions during execution
Eurocode 1 - Actions sur les structures - Partie 1-6: Actions Eurocode 1 - Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-6 :
générales - Actions en cours d'exécution Allgemeine Einwirkungen - Einwirkungen während der
Ausführung
This European Standard was approved by CEN on 13 January 2005.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European
Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national
standards may be obtained on application to the Central Secretariat or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation
under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the Central Secretariat has the same status as the official
versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France,
Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Slovakia,
Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION
EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre: rue de Stassart, 36 B-1050 Brussels
© 2005 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved Ref. No. EN 1991-1-6:2005: E
worldwide for CEN national Members.
Contents Page
FOREWORD.4
BACKGROUND OF THE EUROCODE PROGRAMME .4
STATUS AND FIELD OF APPLICATION OF EUROCODES.5
NATIONAL STANDARDS IMPLEMENTING EUROCODES.5
LINKS BETWEEN EUROCODES AND HARMONIZED TECHNICAL SPECIFICATIONS (ENS AND ETAS) FOR PRODUCTS.6
ADDITIONAL INFORMATION SPECIFIC TO EN 1991-1-6 .6
NATIONAL ANNEX.7
SECTION 1 GENERAL .8
1.1 SCOPE .8
1.2 NORMATIVE REFERENCES.8
1.3 ASSUMPTIONS .9
1.4 DISTINCTION BETWEEN PRINCIPLES AND APPLICATION RULES .9
1.5 TERMS AND DEFINITIONS.9
1.6 SYMBOLS . 10
SECTION 2 CLASSIFICATION OF ACTIONS.12
SECTION 3 DESIGN SITUATIONS AND LIMIT STATES.14
3.1 GENERAL – IDENTIFICATION OF DESIGN SITUATIONS. 14
3.2 ULTIMATE LIMIT STATES .15
3.3 SERVICEABILITY LIMIT STATES. 16
SECTION 4 REPRESENTATION OF ACTIONS . 17
4.1 GENERAL . 17
4.2 ACTIONS ON STRUCTURAL AND NON-STRUCTURAL MEMBERS DURING HANDLING .17
4.3 GEOTECHNICAL ACTIONS .18
4.4 ACTIONS DUE TO PRESTRESSING . 18
4.5 PRE-DEFORMATIONS .18
4.6 TEMPERATURE, SHRINKAGE, HYDRATION EFFECTS . 18
4.7 WIND ACTIONS .19
4.8 SNOW LOADS.19
4.9 ACTIONS CAUSED BY WATER . 19
4.10 ACTIONS DUE TO ATMOSPHERIC ICING .21
4.11 CONSTRUCTION LOADS .21
4.12 ACCIDENTAL ACTIONS .24
4.13 SEISMIC ACTIONS.24
ANNEX A1 . 25
(NORMATIVE). 25
SUPPLEMENTARY RULES FOR BUILDINGS.25
A1.1 ULTIMATE LIMIT STATES .25
A1.2 SERVICEABILITY LIMIT STATES . 25
A1.3 HORIZONTAL ACTIONS .25
ANNEX A2 . 26
(NORMATIVE). 26
SUPPLEMENTARY RULES FOR BRIDGES .26
A2.1 ULTIMATE LIMIT STATES .26
A2.2 SERVICEABILITY LIMIT STATES . 26
A2.3 DESIGN VALUES OF DEFLECTIONS .26
A2.4 SNOW LOADS .26
A2.5 CONSTRUCTION LOADS.27
ANNEX B (INFORMATIVE) ACTIONS ON STRUCTURES DURING ALTERATION, RECONSTRUCTION OR
DEMOLITION. 28
BIBLIOGRAPHY……………………………………………………………………………………………………………….28
Foreword
This European document (EN 1991-1-6), has been prepared by Technical Committee CEN/TC250 “Structural
Eurocodes”, the Secretariat of which is held by BSI.
This European Standard shall be given the status of national standard, either by publication of an identical text or
by endorsement, at the latest by December 2005, and conflicting national standards shall be withdrawn at the latest
by March 2010.
CEN/TC250 is responsible for all Structural Eurocodes.
This document will supersede ENV 1991-2-6:1996.
Annexes A1 and A2 are normative and Annex B is informative. This standard includes a Bibliography.
According to the CEN/CENELEC Internal Regulations, the national standards organizations of the following coun-
tries are bound to implement this European Standard: Austria, Belgium, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Esto-
nia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta,
Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and the United Kingdom.
Background of the Eurocode programme
In 1975, the Commission of the European Community decided on an action programme in the field of construction,
based on Article 95 of the Treaty. The objective of the programme was the elimination of technical obstacles to
trade and the harmonisation of technical specifications.
Within this action programme, the Commission took the initiative to establish a set of harmonized technical rules for
the design of construction works which, in a first stage, would serve as an alternative to the national rules in force in
the Member States and, ultimately, would replace them.
For fifteen years, the Commission, with the help of a Steering Committee with Representatives of Member States,
conducted the development of the Eurocodes programme, which led to the first generation of European codes in
the 1980s.
In 1989, the Commission and the Member States of the EU and EFTA decided, on the basis of an agreement be-
tween the Commission and CEN, to transfer the preparation and the publication of the Eurocodes to CEN through a
series of Mandates, in order to provide them with a future status of European Standard (EN). This links de facto the
Eurocodes with the provisions of all the Council’s Directives and/or Commission’s Decisions dealing with European
standards (e.g. the Council Directive 89/106/EEC on construction products – CPD - and Council Directives
93/37/EEC, 92/50/EEC and 89/440/EEC on public works and services and equivalent EFTA Directives initiated in
pursuit of setting up the internal market).
The Structural Eurocode programme comprises the following standards generally consisting of a number of parts:
EN 1990 Eurocode Basis of structural design
EN 1991 Eurocode 1: Actions on structures
EN 1992 Eurocode 2: Design of concrete structures
EN 1993 Eurocode 3: Design of steel structures
EN 1994 Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures
EN 1995 Eurocode 5: Design of timber structures
EN 1996 Eurocode 6: Design of masonry structures
EN 1997 Eurocode 7: Geotechnical design
Agreement between the Commission of the European Communities and the European Committee for Standardisation (CEN) concerning the
work on EUROCODES for the design of building and civil engineering works (BC/CEN/03/89).
EN 1998 Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance
EN 1999 Eurocode 9: Design of aluminium structures
Eurocode standards recognize the responsibility of regulatory authorities in each Member State and have safe-
guarded their right to determine values related to regulatory safety matters at the national level where these con-
tinue to vary from State to State.
Status and field of application of Eurocodes
The Member States of the EU and EFTA recognize that Eurocodes serve as reference documents for the following
purposes :
– as a means to prove compliance of building and civil engineering works with the essential requirements of
Council Directive 89/106/EEC, particularly Essential Requirement N°1 – Mechanical resistance and stability –
and Essential Requirement N°2 – Safety in case of fire ;
– as a basis for specifying contracts for construction works and related engineering services ;
– as a framework for drawing up harmonized technical specifications for construction products (ENs and ETAs)
The Eurocodes, as far as they concern the construction works themselves, have a direct relationship with the Inter-
referred to in Article 12 of the CPD, although they are of a different nature from harmonized
pretative Documents
product standards . Therefore, technical aspects arising from the Eurocodes work need to be adequately consid-
ered by CEN Technical Committees and/or EOTA Working Groups working on product standards with a view to
achieving a full compatibility of these technical specifications with the Eurocodes.
The Eurocode standards provide common structural design rules for everyday use for the design of whole struc-
tures and component products of both a traditional and an innovative nature. Unusual forms of construction or de-
sign conditions are not specifically covered and additional expert consideration will be required by the designer in
such cases.
National Standards implementing Eurocodes
The National Standards implementing Eurocodes will comprise the full text of the Eurocode (including any an-
nexes), as published by CEN, which may be preceded by a National title page and National foreword, and may be
followed by a National Annex.
The National Annex may only contain information on those parameters which are left open in the Eurocode for na-
tional choice, known as Nationally Determined Parameters, to be used for the design of buildings and civil engi-
neering works to be constructed in the country concerned, i.e. :
– values and/or classes where alternatives are given in the Eurocode,
– values to be used where a symbol only is given in the Eurocode,
– country specific data (geographical, climatic, etc), e.g. snow map,
– the procedure to be used where alternative procedures are given in the Eurocode.
It may also contain:
– decisions on the application of informative annexes,
– references to non-contradictory complementary information to assist the user to apply the Eurocode.
According to Article 3.3 of the CPD, the essential requirements (ERs) shall be given concrete form in interpretative documents for the creation
of the necessary links between the essential requirements and the mandates for hENs and ETAGs/ETAs.
According to Article 12 of the CPD the interpretative documents shall :
a)give concrete form to the essential requirements by harmonizing the terminology and the technical bases and indicating classes or levels for
each requirement where necessary ;
b)indicate methods of correlating these classes or levels of requirement with the technical specifications, e.g. methods of calculation and of
proof, technical rules for project design, etc. ;
c)serve as a reference for the establishment of harmonized standards and guidelines for European technical approvals.
The Eurocodes, de facto, play a similar role in the field of the ER 1 and a part of ER 2.
Links between Eurocodes and harmonized technical specifications (ENs and ETAs) for products
There is a need for consistency between the harmonized technical specifications for construction products and the
technical rules for works . Furthermore, all the information accompanying the CE Marking of the construction prod-
ucts which refer to Eurocodes shall clearly mention which Nationally Determined Parameters have been taken into
account.
Additional information specific to EN 1991-1-6
EN 1991-1-6 describes Principles and Application rules for the determination of actions to be considered during
execution of buildings and civil engineering works, including the following aspects :
– actions on structural and non-structural members during handling;
– geotechnical actions ;
– actions due to prestressing effects ;
– pre-deformations ;
– temperature, shrinkage, hydration effects ;
– wind actions ;
– snow loads ;
– actions caused by water ;
– actions due to atmospheric icing ;
– construction loads ;
– accidental actions
– seismic actions;
EN 1991-1-6 is intended for use by:
– clients (e.g. for the formulation of their specific requirements),
– designers and constructors,
– relevant authorities.
EN 1991-1-6 is intended to be used with EN 1990, the other parts of EN 1991 and EN 1992 to EN 1999 for the de-
sign of structures.
see Article 3.3 and Article 12 of the CPD, as well as clauses 4.2, 4.3.1, 4.3.2 and 5.2 of ID 1.
National annex
This part of EN1991 gives alternative procedures, values and recommendations for classes with notes indicating
where national choices may have to be made. Therefore the National Standard implementing EN 1991-1-6 should
have a National Annex containing all Nationally Determined Parameters to be used for the design of buildings and
civil engineering works to be constructed in the relevant country.
National choice is allowed in EN 1991-1-6 through clauses:
Clause Item
1.1(3) Design rules for auxiliary construction works
2 (4) Positioning of construction loads classified as free
3.1(1)P Design situation corresponding to storm conditions
3.1(5) NOTE 1 Return periods for the determination of the characteristic values of variable actions during execu-
tion
Minimum wind speed during execution
NOTE 2
3.1(7) Rules for the combination of snow loads and wind actions with construction loads
3.1(8) NOTE 1 Rules concerning imperfections in the geometry of the structure
3.3(2) Criteria associated with serviceability limit states during execution
3.3(6) Serviceability requirements for auxiliary construction works
4.9(6) NOTE 2 Loads and water levels for floating ice
4.10(1)P Definition of actions due to atmospheric icing
Recommended characteristic values of construction loads Q , Q and Q
4.11.1(1)
ca cb cc
Table 4.1
4.11.2(1) Construction loads during the casting of concrete
4.12(1)P Dynamic effects due to accidental actions
NOTE 2
4.12(2) Dynamic effects due to falls of equipment
4.12 (3) Design values of human impact loads
4.13(2) Seismic actions
Annex A1 Representative values of the variable actions due to construction loads
A1.1(1)
Annex A1 Characteristic values of equivalent horizontal forces
A1.3(2)
Annex A2 Design values of vertical deflections for the incremental launching of bridges.
A2.3(1)
Annex A2 Reduction of the characteristic value of snow loads
A2.4(2)
Annex A2 Reduced values of characteristic snow loads for the verification of static equilibrium
A2.4(3)
Annex A2 Design values of horizontal friction forces
A2.5(2)
Annex A2 Determination of friction coefficients µ and µ
min max
A2.5(3)
Section 1 General
1.1 Scope
(1) EN 1991-1-6 provides principles and general rules for the determination of actions which should be taken into
account during the execution of buildings and civil engineering works.
NOTE 1 This part of EN 1991 may be used as guidance for the determination of actions to be taken into account for dif-
ferent types of construction works, including structural alterations such as refurbishment and/or partial or full demolition.
Further rules and guidance is given in Annexes A1, A2 and B.
NOTE 2 Rules concerning the safety of people in and around the construction site are out of the scope of this European
standard. Such rules may be defined for the individual project.
(2) The following subjects are dealt with in this part of EN 1991.
Section 1 : General
Section 2 : Classification of actions
Section 3: Design situations and limit states
Section 4 : Representation of actions
Annex A1 : Supplementary rules for buildings (normative)
Annex A2 : Supplementary rules for bridges (normative)
Annex B : Actions on structures during alteration, reconstruction or demolition (informative)
(3) EN 1991-1-6 also gives rules for the determination of actions which may be used for the design of auxiliary con-
struction works as defined in 1.5, needed for the execution of buildings and civil engineering works.
NOTE Design rules for auxiliary construction works may be defined in the National Annex or for the individual project.
Guidance may be found in the relevant European standards. For example, design rules for formworks and falseworks are
given in EN 12812.
1.2 Normative references
This European standard incorporates by dated or undated reference provisions from other publications. These
normative references are cited at the appropriate places in the text and the publications are listed hereafter. For
dated references, subsequent amendments to, or revisions of, any of these publications apply to this European
standard only when incorporated in it by amendment or revision. For undated references, the latest edition of the
publications referred to applies (including amendments).
NOTE The Eurocodes were published as European Prestandards. The following European Standards which are pub-
lished or in preparation are cited in normative clauses or in NOTES to normative clauses.
EN 1990 Eurocode : Basis of structural design
EN 1991-1-1 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-1: Densities, self-weight, imposed loads for buildings
EN 1991-1-2 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-2: Fire actions
EN 1991-1-3 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-3: General actions: Snow loads
EN 1991-1-4 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-4: General actions: Wind actions
EN 1991-1-5 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-5: General actions: Thermal actions
EN 1991-1-7 Eurocode 1: Actions on structures Part 1-7: Accidental actions
EN 1991-2 Eurocode 1: Actions on structures Part 2: Traffic loads on bridges
EN 1991-3 Eurocode 1: Actions on structures Part 3: Actions induced by cranes and machinery
EN 1991-4 Eurocode 1: Actions on structures Part 4: Silos and tanks
EN 1992 Eurocode 2: Design of concrete structures
EN 1993 Eurocode 3: Design of steel structures
EN 1994 Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures
EN 1995 Eurocode 5: Design of timber structures
EN 1996 Eurocode 6: Design of masonry structures
EN 1997 Eurocode 7: Geotechnical design
EN 1998 Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance
EN 1999 Eurocode 9: Design of aluminium structures
1.3 Assumptions
(1)P The general assumptions given in EN 1990:2002, 1.3 apply.
1.4 Distinction between Principles and Application rules
(1)P The rules in EN 1990:2002, 1.4 apply.
1.5 Terms and definitions
1.5.1 General
(1) The terms and definitions given in EN 1990:2002, 1.5 apply.
1.5.2 Additional terms and definitions specific to this standard
1.5.2.1
auxiliary construction works
any works associated with the construction processes that are not required after use when the related execution
activities are completed and they can be removed (e.g. falsework, scaffolding, propping systems, cofferdam, brac-
ing, launching nose)
NOTE Completed structures for temporary use (e.g. a bridge for temporarily diverted traffic) are not regarded as auxil-
iary construction works.
1.5.2.2
construction load
load that can be present due to execution activities, but is not present when the execution activities are completed.
1.5.2.3
general scour depth
is the scour depth due to river flow, independently of the presence of an obstacle (scour depth depends on the
flood magnitude)
1.5.2.4
local scour depth
is the scour depth due to water vortices next to an obstacle such as a bridge pier.
1.6 Symbols
For the purpose of this European standard, the following symbols apply (see also EN 1990).
Latin upper case letters
A area of obstruction (accumulation of debris)
deb
F
horizontal forces exerted by accumulation of debris
deb
F characteristic values of concentrated construction loads Q
cb.k
cb
F
nominal horizontal forces
hn
F horizontal forces due to currents on immersed obstacles
wa
Q Construction loads (general symbol)
c
Q construction loads due to working personnel, staff and visitors, possibly with hand tools or other small site
ca
equipment
Q construction loads due to storage of moveable items (e.g. building and construction materials, precast
cb
elements, and equipment)
Q construction loads due to non permanent equipment in position for use during execution, either static (e.g.
cc
formwork panels, scaffolding, falsework, machinery, containers) or during movement (e.g. travelling
forms, launching girders and nose, counterweights)
Q
construction loads due to moveable heavy machinery and equipment, usually wheeled or tracked (e.g.
cd
cranes, lifts, vehicles, lifttrucks, power installations, jacks, heavy control devices)
Q
construction loads from accumulation of waste materials (e.g. surplus construction materials, excavated
ce
soil or demolition materials)
Q construction loads from parts of a structure in temporary states (under execution) before the final design
cf
actions take effect
Q
wind actions
W
Q actions caused by water
wa
Latin lower case letters
b
width of an immersed object
c external wind pressure coefficients for free-standing walls
pe
h
water depth
k shape factor for an immersed object
k
debris density parameter
deb
p
flowing water pressure, which may be current water
q characteristic values of the uniformly distributed loads of construction loads Q
ca,k
ca
q characteristic values of the uniformly distributed loads of construction loads Q
cb,k cb
q characteristic values of the uniformly distributed loads representing construction loads Q
cc,k
cc
v
is the mean speed of the water averaged over the depth, in m/s;
wa
Greek lower case letters
ρ
wa density of water
Section 2 Classification of actions
2.1 General
(1)P Actions during execution which include, where appropriate, construction loads and those other than construc-
tion loads shall be classified in accordance with EN 1990:2002, 4.1.1.
NOTE Table 2.1 gives the classifications of actions (other than construction loads).
Table 2.1 Classification of actions (other than construction loads) during execution stages.
Related
Classification
clause in
Action Remarks Source
this stan- Variation in Classification Spatial Nature
dard time / Origin variation (static/dynamic)
Fixed with Free during transporta-
4.2 Self weight Permanent Direct tolerance / Static tion / storage. Dynamic if EN 1991-1-1
free dropped.
4.3 Soil movement Permanent Indirect Free Static EN 1997
Permanent /
4.3 Earth pressure Direct Free Static EN 1997
variable
Permanent / Variable for local design EN 1990, EN
4.4 Prestressing Direct Fixed Static
variable (anchorage). 1992 to EN 1999
Pre- Permanent /
4.5 Indirect Free Static EN 1990
deformations variable
4.6 Temperature Variable Indirect Free Static EN 1991-1.5
Shrink-
Permanent / EN 1992, EN
4.6 age/hydration Indirect Free Static
variable 1993, EN1994
effects
Variable / acci-
4.7 Wind actions Direct Fixed/free Static / dynamic (*) EN 1991-1-4
dental
Vari-
4.8 Snow loads Direct Fixed/free Static / dynamic (*) EN 1991-1-3
able/accidental
Permanent / variable
Permanent / according to project
Actions due to
Static / dynamic
4.9 vari- Direct Fixed/free specifications. Dy- EN 1990
water
able/accidental namic for water currents
if relevant
Atmospheric
4.10 Variable Direct Free Static / dynamic (*) ISO 12494
ice loads
EN 1990, EN
4.12 Accidental Accidental Direct/indirect Free Static/dynamic (*)
1991-1-7
Variable / acci- EN 1990 (4.1),
4.13 Seismic Direct Free Dynamic (*)
dental EN1998
(*): The source documents need to be examined with the National Annexes in which additional relevant information may be provided.
2.2 Construction loads
(1) Construction loads (see also 4.11) should be classified as variable actions (Q ).
c
NOTE 1 Table 2.2 gives the classification of construction loads
Table 2.2 Classification of construction loads.
Related Action
Classification
clause in this (short descrip-
Remarks Source
Variation in Classification Spatial Nature
standard tion)
time / Origin variation (static/dynamic)
Personnel and
4.11 Variable Direct Free Static
hand tools
Storage movable Dynamic in case of
4.11 Variable Direct Free Static / dynamic EN 1991-1-1
items dropped loads
Non-permanent
4.11 Variable Direct Fixed / free Static / dynamic EN 1991-3
equipment
Movable heavy
EN 1991-2,
4.11 Variable Direct Free Static / dynamic
machinery and
EN 1991-3
equipment
Can impose loads on
Accumulation of
4.11 Variable Direct Free Static / dynamic e.g. vertical surfaces EN 1991-1-1
waste materials
also
Loads from parts
Dynamic effects are
4.11 of structure in Variable Direct Free Static EN 1991-1-1
excluded
temporary states
NOTE 2 Table 4.1 gives the full description and classification of construction loads
NOTE 3 Construction loads, which are caused by cranes, equipment, auxiliary construction works/structures may be
classified as fixed or free actions depending on the possible position(s) for use.
(3) Where construction loads are classified as fixed, then tolerances for possible deviations from the theoretical
position should be defined.
NOTE The deviations may be defined for the individual project.
(4) Where construction loads are classified as free, then the limits of the area where they may be moved or posi-
tioned should be determined.
NOTE 1 The limits may be defined in the National Annex and for the individual project.
NOTE 2 In accordance with EN 1990:2002, 1.3(2), control measures may have to be adopted to verify the conformity of
the position and moving of construction loads with the design assumptions.
Section 3 Design situations and limit states
3.1 General – identification of design situations
(1)P Transient, accidental and seismic design situations shall be identified and taken into account as appropriate
for designs for execution.
NOTE For wind actions during storm conditions (e.g. cyclone, hurricane) the National Annex may select the design
situation to be used. The recommended design situation is the accidental design situation.
(2) Design situations should be selected as appropriate for the structure as a whole, the structural members, the
partially completed structure, and also for auxiliary construction works and equipment.
(3)P The selected design situations shall take into account the conditions that apply from stage to stage during
execution in accordance with EN 1990:2002, 3.2(3)P.
(4)P The selected design situations shall be in accordance with the execution processes anticipated in the design.
Design situations shall take account of any revisions to the execution processes.
(5) Any selected transient design situation should be associated with a nominal duration equal to or greater than
the anticipated duration of the stage of execution under consideration. The design situations should take into ac-
count the likelihood for any corresponding return periods of variable actions (e.g. climatic actions).
NOTE 1 The return periods for the determination of characteristic values of variable actions during execution may be de-
fined in the National Annex or for the individual project. Recommended return periods for climatic actions are given in ta-
ble 3.1, depending on the nominal duration of the relevant design situation.
Table 3.1 Recommended return periods for the determination of the characteristic values of climatic actions
Duration Return period (years)
a
≤ 3 days
b
≤ 3 months (but > 3 days)
≤ 1 year (but > 3 months)
> 1 year
a
A nominal duration of three days, to be chosen for short execution phases, corresponds to the extent in time of reli-
able meteorological predictions for the location of the site. This choice may be kept for a slightly longer execution
phase if appropriate organizational measures are taken. The concept of mean return period is generally not appropri-
ate for short term duration.
b
For a nominal duration of up to three months actions may be determined taking into account appropriate seasonal
and shorter term meteorological climatic variations. For example, the flood magnitude of a river depends on the period
of the year under consideration.
NOTE 2 A minimum wind velocity during execution may be defined in the National Annex or for the individual project.
The recommended basic value for durations of up to 3 months is 20 m/s in accordance with EN 1991-1-4.
NOTE 3 Relationships between characteristic values and return period for climatic actions are given in the appropriate
parts of EN 1991.
(6) Where an execution stage design prescribes limiting climatic conditions, or weather window, the characteristic
climatic actions should be determined taking into account :
– anticipated duration of the execution stage,
– the reliability of meteorological predictions,
– time to organize protection measures.
(7) The rules for the combination of snow loads and wind actions with construction loads Q (see 4.11.1) should be
c
defined.
NOTE These rules may be defined in the National Annex or for the individual project.
(8) Imperfections in the geometry of the structure and of structural members should be defined for the selected de-
sign situations during execution.
NOTE 1 These imperfections may be defined in the National Annex or for the individual project. See also Annex A2 and
EN 1990:2002, 3.5 (3) and (7).
NOTE 2 For concrete structures, see also the appropriate CEN standards, including those on ”Precast Concrete Prod-
ucts”, developed by CEN/TC229
(9) Actions due to wind excitation (including aerodynamic effects due to passing vehicles, including trains) that are
likely to produce fatigue effects in structural members should be taken into account.
NOTE See EN 1991-1-4 and EN 1991-2.
(10) Where the structure or parts of it are subjected to accelerations that may give rise to dynamic or inertia effects,
these effects should be taken into account.
NOTE Significant accelerations may be excluded where possible movements are strictly controlled by appropriate de-
vices.
(11) Actions caused by water, including for example uplift due to groundwater, should be determined in conjunction
with water levels corresponding to specified or identified design situations, where appropriate.
NOTE These actions may commonly be determined in the same manner as specified in (5) above.
(12) Where relevant, design situations should be defined taking account of scour effects in flowing water.
NOTE For long construction phases, scour levels may have to be taken into account for the design of execution stages
for permanent or auxiliary construction works immersed in flowing water, which may include currents. These levels may
be defined for the individual project, see 4.9(4).
(13) Actions due to creep and shrinkage in concrete construction works should be determined on the basis of the
expected dates and duration associated with the design situations, where appropriate.
3.2 Ultimate limit states
(1)P Ultimate limit states shall be verified for all selected transient, accidental and seismic design situations as ap-
propriate during execution in accordance with EN 1990:2002[???].
NOTE 1 The combinations of actions for accidental design situations can either include the accidental action explicitly or
refer to a situation after an accidental event. See EN 1990:2002, Section 6.
NOTE 2 Generally, accidental design situations refer to exceptional conditions applicable to the structure or its expo-
sure, such as impact, local failure and subsequent progressive collapse, fall of structural or non-structural parts, and, in
the case of buildings, abnormal concentrations of building equipment and/or building materials, water accumulation on
steel roofs, fire, etc.
NOTE 3 See also EN 1991-1-7.
(2) The verifications of the structure should take into account the appropriate geometry and resistance of the par-
tially completed structure corresponding to the selected design situations.
3.3 Serviceability limit states
(1)P The serviceability limit states for the selected design situations during execution shall be verified, as appropri-
ate, in accordance with EN 1990.
(2) The criteria associated with the serviceability limit states during execution should take into account the require-
ments for the completed structure.
NOTE The criteria associated with the serviceability limit states may be defined in the National Annex or for the individ-
ual project. See EN 1992 to EN 1999.
(3)P Operations during execution which can cause excessive cracking and/or early deflections and which may ad-
versely affect the durability, fitness for use and/or aesthetic appearance in the final stage shall be avoided.
(4) Load effects due to shrinkage and temperature should be taken into account in the design and should be mini-
mized by appropriate detailing.
(5) The combinations of actions should be established in accordance with EN 1990:2002, 6.5.3 (2). In general, the
relevant combinations of actions for transient design situations during execution are:
– the characteristic combination
– the quasi-permanent combination
NOTE Where frequent values of particular actions need to be considered, these values may be defined for the individual
project.
(6) Serviceability requirements for auxiliary construction works should be defined in order to avoid any unintentional
deformations and displacements which affect the appearance or effective use of the structure or cause damage to
finishes or non-structural members.
NOTE These requirements may be defined in the National Annex or for the individual project.
Section 4 Representation of actions
4.1 General
(1)P Characteristic and other representative values of actions shall be determined in accordance with EN 1990, EN
1991, EN 1997 and EN 1998.
NOTE 1 The representative values of actions during execution may be different from those used in the design of the
completed structure. Common actions during execution, specific construction loads and methods for establishing their
values are given in this Section.
NOTE 2 See also Section 2 for classification of actions and Section 3 for nominal duration of transient design situations.
NOTE 3 The action effects may be minimized or eliminated by appropriate detailing, providing auxiliary construction
works or by protecting/safety devices.
(2) Representative values of construction loads (Q ) should be determined taking into account their variations in
c
time.
(3) Interaction effects between structures and parts of structures should be taken into account during execution.
Such structures should include structures that form part of the auxiliary construction works.
(4)P When parts of a structure are braced or supported by other parts of a structure (e.g. by propping floor beams
for concreting) the actions on these parts resulting from bracing or supporting shall be taken into account.
NOTE 1 Depending on the construction procedures, the supporting parts of the structure may be subjected to loads
greater than the imposed loads for which they are designed for the persistent design situation. Additionally, the support-
ing slabs may not have developed their full strength capacities.
NOTE 2 See also 4.11 Construction loads.
(5) Horizontal actions from friction effects should be determined and based on the use of appropriate values of friction
coefficients.
NOTE Lower and upper bounds of friction coefficients may have to be taken into account. Friction coefficients may be
defined for the individual project.
4.2 Actions on structural and non-structural members during handling
(1) The self-weight of structural and non-structural members during handling should be determined in accordance with
EN 1991-1-1.
(2) Dynamic or inertia effects of self-weight of structural and non-structural members should be taken into account.
(3) Actions on attachments for hoisting elements and materials should be determined according to EN 1991-3.
(4) Actions on structural and non-structural members due to support positions and conditions during hoisting,
transporting or storage should take into account, where appropriate, the actual support conditions and dynamic or
inertia effects due to vertical and horizontal accelerations.
NOTE See EN 1991-3 for the determination of vertica
...
SLOVENSKI SIST EN 1991-1-6
STANDARD oktober 2005
Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-6. del: Splošni vplivi – Vplivi med
gradnjo (vključen popravek SIST EN 1991-1-6:2005/AC:2008)
Eurocode 1 – Actions on structures – Part 1-6: General actions – Actions during
execution
Eurocode 1 – Actions sur les structures – Partie 1-6: Actions générales –
Actions en cours d'execution
Eurocode 1 – Einwirkungen auf Tragwerke – Teil 1-6: Allgemeine Einwirkungen
– Einwirkungen waehrend der Ausfuehrung
Referenčna oznaka
ICS 91.010.30 SIST EN 1991-1-6:2005 (sl)
Nadaljevanje na straneh II do IV in od 1 do 27
© 2010-09. Slovenski inštitut za standardizacijo Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1991-1-6 (sl), Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-6. del: Splošni vplivi – Vplivi
med gradnjo (vključen popravek SIST EN 1991-1-6:2005/AC:2008), 2005, ima status slovenskega
standarda in je enakovreden evropskemu standardu EN 1991-1-6 (en), Eurocode 1 – Actions on
structures Part 1-6: General actions – Actions during execution, 2005-06, in popravku EN 1991-1-
6:2005/AC:2008.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1991-1-6:2005 in njegov popravek EN 1991-1-6:2005/AC:2008 je pripravil
tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi. Slovenski
standard SIST EN 1991-1-6:2005 s popravkom SIST EN 1991-1-6:2005/AC:2008 je prevod
evropskega standarda EN 1991-1-6:2005 in popravka EN 1991-1-6:2005/AC:2008. V primeru spora
glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC KON Konstrukcije.
Odločitev za izdajo tega dokumenta je dne 11. oktobra 2005 sprejel SIST/TC KON Konstrukcije.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
V standardu SIST EN 1991-1-6:2005 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je
vključeno v ta evropski standard, sklicevanje na enakovredne slovenske standarde, npr.: EN 1991-1-6
pomeni SIST EN 1991-1-6.
V skladu s standardom EN 1991-1-6:2005 je bil pripravljen tudi nacionalni dodatek k standardu SIST
razrede z opombami, ki kažejo, kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato nacionalni dodatek SIST
projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v Republiki Sloveniji.
Nacionalna izbira je v EN 1991-1-6:2005 dovoljena v:
– 1.1(3)
– 2.4(4), opomba 1
– 3.1(1)P
– 3.1(5), opomba 1, opomba 2
– 3.1(7)
– 3.1(8), opomba 1
– 3.3(2)
– 3.3(6)
– 4.9(6), opomba 2
– 4.10(1)P
– 4.11.1(1)
– 4.11.1(1), preglednica 4.1
– 4.11.2(1), opomba 2
– 4.12(1)P, opomba 2
– 4.12(2)
II
SIST EN 1991-1-6 : 2005
– 4.12(3)
– 4.13(2)
– Dodatek A1:
– A1.1(1)
– A1.3(2)
– Dodatek A2
– A2.3(1), opomba 1
– A2.4(2)
– A2.4(3)
– A2.5(2)
– A2.5(3)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem EN 1991-1-6:2005 in EN 1991-1-6:2005/AC:2008
OPOMBA
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 1991-1-6:2005 s popravkom EN 1991-1-
6:2005/AC:2008 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
This national document is identical with EN 1991-1-6:2005 with corrigendum EN 1991-1-
6:2005/AC:2008 and is published with the permission of
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
III
SIST EN 1991-1-6 : 2005
(Prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN 1995-1-6
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM junij 2005
ICS 91.010.30 Nadomešča ENV 1995-2-6:1997
Slovenska izdaja
Evrokod 1 – Vplivi na konstrukcije –
1-6. del: Splošni vplivi – Vplivi med gradnjo
– Eurocode 1 – Actions on – Eurocode 1 – Actions sur – Eurocode 1 –
structures – Part 1-6: les structures – Partie 1-6: Einwirkungen auf
General actions – Actions Actions générales – Tragwerke – Teil 1-6:
during execution Actions en cours Allgemeine Einwirkungen –
d'execution Einwirkungen waehrend
der Ausfuehrung
Ta evropski standard je sprejel CEN dne 13. januarja 2005.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano,
da mora biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Seznami
najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri Centralnem
sekretariatu ali članih CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski, nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Cipra, Češke republike, Danske,
Estonije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske,
Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske,
Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Upravni center: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 2005 CEN. Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. oznaka EN 1991-1-6:2005 E
SIST EN 1991-1-6 : 2005
VSEBINA Stran
Predgovor .4
1 Splošno.8
1.1 Področje uporabe .8
1.2 Zveze z drugimi standardi .8
1.3 Predpostavke.9
1.4 Razlika med načeli in pravili .9
1.5 Izrazi in definicije .9
1.6 Simboli.10
2 Razvrstitev vplivov.11
2.1 Splošno.11
2.2 Gradbene obtežbe.12
3 Projektna stanja in mejna stanja .12
3.1 Splošno – določitev projektnih stanj.12
3.2 Mejna stanja nosilnosti .14
3.3 Mejna stanja uporabnosti .14
4 Predstavitev vplivov.15
4.1 Splošno.15
4.2 Vplivi na konstrukcijske in nekonstrukcijske elemente med izvedbo .15
4.3 Geotehnični vplivi .16
4.4 Vplivi prednapenjanja .16
4.5 Predhodno deformiranje.16
4.6 Temperatura, krčenje, učinki hidratacije.16
4.7 Vplivi vetra .17
4.8 Obtežbe snega .17
4.9 Vplivi vode .17
4.10 Vplivi žleda .19
4.11 Gradbene obtežbe.19
4.11.1 Splošno.19
4.11.2 Gradbene obtežbe med betoniranjem.21
4.12 Nezgodni vplivi .22
4.13 Potresni vplivi .22
Dodatek A1 (normativni): Dodatna pravila za stavbe.23
A1.1 Mejna stanja nosilnosti.23
A1.2 Mejna stanja uporabnosti.23
A1.3 Vodoravni vplivi.23
Dodatek A2 (normativni): Dodatna pravila za mostove.24
A2.1 Mejna stanja nosilnosti.24
A2.2 Mejna stanja uporabnosti.24
A2.3 Projektne vrednosti upogibkov.24
SIST EN 1991-1-6 : 2005
A2.4 Obtežba snega.24
A2.5 Gradbene obtežbe .25
Dodatek B (informativni): Vplivi na konstrukcije med spremembo, rekonstrukcijo ali rušenjem.26
Literatura.27
SIST EN 1991-1-6 : 2005
Predgovor
Ta dokument (EN 1991-1-6) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega
sekretariat je na BSI.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje decembra 2005, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba
razveljaviti najpozneje marca 2010.
Za konstrukcijske evrokode je odgovoren tehnični odbor CEN/TC 250.
Ta dokument nadomešča ENV 1991-2-6:1996.
Dodatka A1 in A2 sta normativna. Dodatek B je informativen. Ta standard vključuje literaturo.
Po notranjih predpisih CEN/CENELEC so dolžne ta evropski standard privzeti nacionalne organizacije
za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Cipra, Češke republike, Danske, Estonije, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije,
Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in
Združenega kraljestva.
Ozadje programa evrokodov
Komisija Evropskih skupnosti se je leta 1975 na podlagi 95. člena Rimske pogodbe odločila, da
sprejme akcijski program na področju gradbeništva. Cilj programa je bil odstraniti tehnične ovire pri
trgovanju in uskladiti tehnične specifikacije.
Znotraj tega programa je Komisija spodbudila pripravo niza usklajenih tehničnih pravil za projektiranje
gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljali kot alternativa različnim pravilom, veljavnim v
posameznih državah članicah, končno pa bi jih nadomestila v celoti.
Komisija je s pomočjo upravnega odbora, v katerem so bili predstavniki držav članic, petnajst let vodila razvoj
programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v osemdesetih letih 20. stoletja.
Leta 1989 so se Komisija in države članice EU in EFTA odločile, da na podlagi dogovora med Komisijo in
CEN z več pooblastili prenesejo pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi evrokodi v prihodnje imeli
status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko povezalo z določbami vseh direktiv Sveta in/ali
odločbami Komisije, ki se nanašajo na evropske standarde (npr. Direktiva Sveta 89/106/EGS o gradbenih
proizvodih (CPD) in direktive Sveta 93/37/EGS, 92/50/EGS ter 89/440/EGS o javnih delih in storitvah ter
ustrezne direktive EFTA, ki so bile sprejete za uveljavitev notranjega trga).
Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splošno več delov:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje
EN 1998 Evrokod 8: Projektiranje potresno odpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
Dogovor med Komisijo Evropske skupnosti in Evropskim komitejem za standardizacijo (CEN) o pripravi evrokodov za
projektiranje stavb in inženirskih objektov (BC/CEN/03/89).
SIST EN 1991-1-6 : 2005
Evrokodi priznavajo odgovornost pristojnih oblasti v vsaki državi članici in jim dopuščajo pravico, da
vrednosti, povezane z varnostjo, določajo na nacionalni ravni, od države do države različno.
Status in področje veljavnosti evrokodov
Članice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenčne dokumente za naslednje namene:
– kot način za dokazovanje ustreznosti stavb in inženirskih objektov bistvenim zahtevam Direktive
Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi št. 1 »Mehanska odpornost in stabilnost« in bistveni
zahtevi št. 2 »Varnost pri požaru«;
– kot podlago za specifikacijo pogodb za izvedbo gradbenih objektov in spremljajoče inženirske
storitve;
– kot okvir za pripravo harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode (EN in ETA).
Ker se evrokodi nanašajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi dokumenti ,
navedenimi v 12. členu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), čeprav je njihova narava drugačna od
narave harmoniziranih standardov za proizvode . Zato morajo tehnični odbori CEN in/ali delovne
skupine EOTA, ki pripravljajo standarde za proizvode, upoštevati tehnične vidike evrokodov, da bi s
tem dosegli popolno usklajenost tehničnih specifikacij z evrokodi.
Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju konstrukcij kot celote ali le
konstrukcijskih delov, tako tradicionalnih kot inovativnih. Evrokodi ne vsebujejo posebnih določil za
nenavadne oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je potrebno sodelovanje
z izvedenci.
Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga je
objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni dodatek.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot nacionalno
določeni parametri (NDP). Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih
inženirskih objektov v državi, v kateri bodo zgrajeni. To so:
– vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuščajo alternative;
– vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole;
– podatki, specifični za državo (geografski, podnebni itn.), kot je npr. karta snega;
– postopek, če jih evrokod dopušča več.
Vsebuje lahko tudi:
– odločitve o uporabi informativnih dodatkov;
– napotke o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomoč uporabniku.
V skladu s 3.3 členom CPD je treba bistvene zahteve v razlagalnih dokumentih konkretizirati tako, da se pri tem vzpostavi
zveza med bistvenimi zahtevami in pooblastili za pripravo harmoniziranih EN in ETAG/ETA.
V skladu z 12. členom CPD mora razlagalni dokument:
a) konkretizirati bistvene zahteve s poenotenjem izrazov in tehničnih podlag ter določitvijo razredov ali stopenj zahtevnosti;
b) nakazati metode za povezavo razredov ali stopenj zahtevnosti s tehničnimi specifikacijami, npr. računske metode, načine
preskušanja, pravila za projektiranje ipd.;
c) biti uporaben kot povezava za pripravo harmoniziranega standarda ali smernice za evropsko tehnično soglasje.
Evrokodi imajo dejansko podobno vlogo pri bistveni zahtevi št. 1 in delno pri bistveni zahtevi št. 2.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za proizvode
Harmonizirane tehnične specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehničnimi pravili
za objekte . Nadalje morajo navodila, povezana z označevanjem CE gradbenih proizvodov, ki se
sklicujejo na evrokode, natančno določiti, katere nacionalno predpisane parametre upoštevajo.
Dodatne informacije o EN 1991-1-6
EN 1991-1-6 vsebuje načela in pravila za uporabo za določitev vplivov, ki jih je treba upoštevati med
gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, vključno z naslednjimi vidiki:
– vplivi na konstukcijske in nekonstrukcijske elemente med izvedbo;
– geotehnični vplivi;
– vplivi učinkov prednapenjanja;
– predhodno deformiranje;
– temperatura, krčenje, učinki hidratacije;
– vplivi vetra;
– obtežbe snega;
– vplivi, ki jih povzroča voda;
– vplivi žleda;
– gradbene obtežbe;
– nezgodni vplivi;
– potresni vplivi.
EN 1991-1-6 je namenjen
– naročnikom,
– projektantom in izvajalcem ter
– oblastem.
EN 1991-1-6 je namenjen uporabi z EN 1990, drugimi deli EN 1991 in EN 1992 do EN 1999 za
projektiranje konstrukcij.
Nacionalni dodatek k EN 1991-1-6
Ta del standarda EN 1991 vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z
opombami, ki kažejo, kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato naj imajo nacionalne izdaje
EN 1991-1-6 nacionalni dodatek, ki vsebuje vse nacionalno določene parametre, ki jih je treba
uporabiti pri projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v tej državi.
Nacionalna izbira je v EN 1991-1-6 dovoljena v točkah:
Točka Predmet
1.1(3) Pravila projektiranja pomožnih konstrukcij
2.2(4), opomba 1 Razpored pomične gradbene obtežbe
3.1(1)P Projektno stanje, ki ustreza pogojem med neurji
3.1(5), opomba 1, Povratna doba za določitev karakteristične vrednosti spremenljivega vpliva med gradnjo,
opomba 2 najmanjša hitrost vetra med gradnjo
Glej člena 3.3 in 12 v CPD in člene 4.2, 4.3.1, 4.3.2 in 5.2 v ID 1.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
3.1(7) Pravila za kombinacijo obtežb snega in vplivov vetra z gradbeno obtežbo
3.1(8), opomba 1 Pravila za upoštevanje geometrijskih nepravilnosti konstrukcije
3.3(2) Merila, povezana z mejnimi stanji uporabnosti med gradnjo
3.3(6) Uporabnostne zahteve za pomožne konstrukcije
4.9(6), opomba 2 Obtežbe in višine vode za plavajoči led
4.10(1)P Določitev vplivov žleda
4.11.1(1) Priporočene karakteristične vrednosti gradbenih obtežb Q in Q
ca cb
4.11.2(1), opomba 2 Gradbena obtežba med betoniranjem
4.12(1)P, opomba 2 Dinamični učinki zaradi nezgodnih vplivov
4.12(2) Dinamični učinki zaradi padca opreme
4.12(3) Projektne vrednosti obtežb pri trčenju človeka
4.13(2) Potresni vplivi
Dodatek A1, A1.1(1) Reprezentativne vrednosti spremenljivih vplivov zaradi gradbene obtežbe
Dodatek A1, A1.3(2) Karakteristične vrednosti enakovrednih vodoravnih sil
Dodatek A2, A2.3(1), Projektne vrednosti navpičnih upogibkov pri postopnem narivanju mostov
opomba 1
Dodatek A2, A2.4(2) Redukcija karakteristične vrednosti obtežb snega
Dodatek A2, A2.4(3) Reducirana vrednost karakterističnih obtežb snega za preverjanje statičnega
ravnotežja
Dodatek A2, A2.5(2) Projektne vrednosti vodoravnih sil trenja
Dodatek A2, A2.5(3) Določitev koeficientov trenja µ in µ
min max
SIST EN 1991-1-6 : 2005
1 Splošno
1.1 Področje uporabe
(1) EN 1991-1-6 podaja načela in splošna pravila za določitev vplivov, ki jih je treba upoštevati med
gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov.
OPOMBA 1: Ta del EN 1991 se lahko uporabi kot navodilo za določitev vplivov, ki se upoštevajo pri različnih vrstah
gradbenih del, vključno s konstrukcijskimi spremembami, kot so obnova in/ali delno ali popolno rušenje.
Nadaljnja pravila in navodila so dana v dodatkih A1, A2 in B.
OPOMBA 2: Pravila v zvezi z varnostjo ljudi na gradbišču in v njegovi okolici niso del področja uporabe tega evropskega
standarda. Ta pravila se lahko določijo za posamezen projekt.
(2) Ta del EN 1991 obravnava naslednje vsebine:
1. poglavje: Splošno
2. poglavje: Razvrstitev vplivov
3. poglavje: Projektna stanja in mejna stanja
4. poglavje: Predstavitev vplivov
Dodatek A1: Dodatna pravila za stavbe (normativni)
Dodatek A2: Dodatna pravila za mostove (normativni)
Dodatek B: Vplivi na konstrukcije med spremembo, rekonstrukcijo ali odstranitvijo (informativni)
(3) EN 1991-1-6 podaja tudi pravila za določitev vplivov, ki so lahko uporabna za projektiranje pomožnih
gradbenih konstrukcij, kot je določeno v 1.5, potrebna za gradnjo stavb in gradbenih inženirskih
objektov.
OPOMBA: Pravila za pomožne gradbene konstrukcije so lahko določena v nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt.
Navodila se lahko najdejo v ustreznih evropskih standardih. Na primer, pravila za opaže in odre so dana v EN 12812.
1.2 Zveze z drugimi standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so citirana na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete na koncu. Pri
datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda poznejša dopolnila ali spremembe
katerekoli od teh publikacij upoštevajo le če so bila vanj vključena s popravki ali spremembo. Pri
nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje (vključno s popravki).
OPOMBA: Evrokodi so bili objavljeni kot evropski predstandardi. V normativnih točkah ali njim pripadajočih opombah so
citirani naslednji evropski standardi, ki so bili že objavljeni ali so v pripravi.
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991-1-1 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del: Prostorninske teže, lastna teža, koristne obtežbe
stavb
EN 1991-1-2 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-2 del: Vplivi požara
EN 1991-1-3 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-3. del: Splošni vplivi – Obtežba snega
EN 1991-1-4 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-4. del: Splošni vplivi – Vplivi vetra
EN 1991-1-5 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-5. del: Splošni vplivi – Toplotni vplivi
EN 1991-1-7 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-7. del: Splošni vplivi – Nezgodni vplivi
EN 1991-2 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 2. del: Prometna obtežba mosto
EN 1991-3 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 3. del: Vplivi žerjavov in strojev
EN 1991-4 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 4. del: Silosi in rezervoarji
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje
SIST EN 1991-1-6 : 2005
EN 1998 Evrokod 8: Potresnovarno projektiranje konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
1.3 Predpostavke
(1)P Splošne predpostavke v EN 1990:2002, 1.3, veljajo tudi v tem standardu.
1.4 Razlika med načeli in pravili
(1)P Pravila v EN 1990:2002, 1.4, veljajo tudi v tem standardu.
1.5 Izrazi in definicije
1.5.1 Splošno
(1) V tem evropskem standardu veljajo definicije, dane v EN 1990:2002, 1.5.
1.5.2 Dodatni izrazi in definicije, veljavni v tem standardu
1.5.2.1
pomožne gradbene konstrukcije
konstrukcije, povezane s postopki gradnje, ki po končani gradnji niso več potrebne in se lahko
odstranijo (npr. opaži, odri, podporni sistemi, zagatna stena, ojačitve, narivni nos)
OPOMBA: Kompletne konstrukcije za začasno uporabo (npr. most za začasno preusmerjen promet) niso obravnavane kot
pomožne gradbene konstrukcije.
1.5.2.2
gradbena obtežba
obtežba, ki se lahko pojavi zaradi gradnje in ne deluje več, ko je gradnja končana
1.5.2.3
splošna globina odplavljanja
globina odplavljanja zaradi rečnega toka, ki je neodvisna od ovir (odvisna je le od jakosti poplave)
1.5.2.4
krajevna globina odplavljanja
globina odplavljanja zaradi vrtincev za oviro, kot je steber mostu
SIST EN 1991-1-6 : 2005
1.6 Simboli
(1) V tem standardu se uporabljajo simboli, navedeni v nadaljevanju (glej tudi EN 1990).
Velike latinske črke
A površina ovire (kopičenje naplavin)
deb
F vodoravna sila zaradi kopičenja naplavin
deb
F karakteristična vrednost koncentrirane gradbene obtežbe Q
cb,k cb
F nazivna vodoravna sila
hn
F vodoravna sila zaradi toka na potopljene ovire
wa
Q gradbena obtežba (splošen simbol)
c
Q gradbena obtežba zaradi delavcev, uslužbencev in obiskovalcev, lahko z ročnim orodjem
ca
ali drugo drobno gradbiščno opremo
Q gradbena obtežba zaradi odlaganja premičnih predmetov (npr. stavbnega in gradbenega
cb
materiala, montažnih elementov in opreme)
Q gradbena obtežba zaradi premične opreme za uporabo med gradnjo, bodisi statična (npr.
cc
opažni paneli, odri, opaži, stroji, vsebniki) ali med premikanjem (npr. potujoči opaži, narivni
nosilci in nos, protiuteži)
Q gradbena obtežba zaradi premičnih težkih strojev in opreme, navadno na kolesih ali
cd
gosenicah (npr. žerjavi, dvigala, vozila, avtodvigala, agregati, napenjalke, težke kontrolne
naprave)
Q gradbena obtežba zaradi kopičenja odpadkov (npr. odvečnega gradbenega materiala,
ce
izkopane zemljine ali ruševin)
Q gradbena obtežba zaradi delov konstrukcije v začasni legi (med gradnjo), preden začno
cf
delovati projektni vplivi
Q vpliv vetra
W
Q
vpliv vode
wa
Male latinske črke
b širina potopljene ovire
c koeficient zunanjega tlaka vetra za prostostoječe stene
pe
h globina vode
k oblikovni faktor potopljene ovire
k parameter gostote naplavin
deb
p vodni tlak tekoče vode
q karakteristična vrednost enakomerno razporejene gradbene obtežbe Q
ca,k ca
q karakteristična vrednost enakomerno razporejene gradbene obtežbe Q
cb,k cb
q karakteristična vrednost enakomerno razporejene gradbene obtežbe Q
cc,k cc
v povprečna hitrost vode po globini v m/s
wa
Male grške črke
prostorninska teža vode
ρ
wa
SIST EN 1991-1-6 : 2005
2 Razvrstitev vplivov
2.1 Splošno
(1)P Vplive med gradnjo, ki vključujejo, če je primerno, gradbene in druge obtežbe, je treba razvrstiti
v skladu z EN 1990:2002, 4.1.1.
OPOMBA: V preglednici 2.1 so podane razvrstitve vplivov (brez gradbenih obtežb).
Preglednica 2.1: Razvrstitev vplivov (razen gradbenih obtežb) med gradnjo
Razvrstitev
Točka v
Vpliv Opombe Vir
Spremenljivost Spremenljivost
standardu
Delovanje Narava vpliva
v času v prostoru
4.2 Lastna teža Stalna Neposredna Nepomična z Statična Prosta med EN 1991-1-1
odstopki/ transportom in
pomična skladiščenjem
Dinamična pri
padcu
4.3 Premiki tal Stalna Posredna Pomična Statična EN 1997
4.3 Zemeljski Stalna/ Neposredna Pomična Statična EN 1997
pritisk spremenljiva
4.4 Prednapenjanje Stalna/ Neposredna Nepomična Statična Spremenljiva EN 1990,
spremenljiva za lokalno EN 1992 do
projektiranje pri EN 1999
sidrišču
4.5 Predhodno Stalna/ Posredna Pomična Statična EN 1990
deformiranje spremenljiva
4.6 Temperatura Spremenljiva Posredna Pomična Statična EN 1991-1-5
4.6 Krčenje / Stalna/ Posredna Pomična Statična EN 1992,
učinki spremenljiva EN 1993,
hidratacije EN 1994
4.7 Vplivi vetra Spremenljiva/ Neposredna Nepomična/ Statična/ (*) EN 1991-1-4
nezgodna pomična dinamična
4.8 Obtežba Spremenljiva/ Neposredna Nepomična/ Statična/ (*) EN 1991-1-3
snega nezgodna pomična dinamična
4.9 Vplivi vode Stalna/ Neposredna Nepomična/ Statična/ Stalna/ EN 1990
spremenljiva/ pomična dinamična spremenljiva v
nezgodna skladu s
projektno
nalogo.
Dinamična za
vodni tok, če je
primerno
4.10 Vpliv žleda Spremenljiva Neposredna Pomična Statična/ (*) ISO 12494
dinamična
4.12 Nezgodni vplivi Nezgodna Neposredna/ Pomična Statična/ (*) EN 1990,
posredna dinamična EN 1991-1-7
4.13 Potres Spremenljiva/ Neposredna Pomična Dinamična (*) EN 1990 (4.1),
nezgodna EN 1998
(*): Izvorne okumente je treba upoštevati skupaj z nacionalnimi dodatki, v katerih so lahko dani dodatni podatki.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
2.2 Gradbene obtežbe
(1) Gradbene obtežbe (glej tudi 4.11) so razvrščene kot spremenljivi vplivi (Q ).
c
OPOMBA 1: V preglednici 2.2 je podana razvrstitev gradbenih obtežb.
Preglednica 2.2: Razvrstitev gradbenih obtežb
Razvrstitev
Točka v
Vpliv Opombe Izvor
Spremenljivost Spremenljivost
standardu
Delovanje Narava vpliva
v času v prostoru
4.11 Osebje in Spremenljiva NeposrednaPomična Statična
ročno orodje
4.11 Odlaganje Spremenljiva NeposrednaPomična Statična/ Dinamična pri EN 1991-1-1
premičnih dinamična padcu
predmetov
4.11 Nestalna Spremenljiva NeposrednaNepomična/ Statična/ EN 1991-3
oprema pomična dinamična
4.11 Težki premični Spremenljiva NeposrednaPomična Statična/ EN 1991-2,
stroji in dinamična EN 1991-3
oprema
4.11 Kopičenje Spremenljiva NeposrednaPomična Statična/ Lahko povzroči EN 1991-1-1
odpadkov dinamična obtežbo tudi
na npr.
navpične
ploskve
4.11 Obtežba delov Spremenljiva NeposrednaPomična Statična Dinamični EN 1991-1-1
konstrukcije učinki so
med gradnjo izključeni
OPOMBA 2: V preglednici 4.1 so popolni opisi in razvrstitve gradbenih obtežb.
OPOMBA 3: Gradbene obtežbe, ki jih povzročajo žerjavi, oprema in pomožne konstrukcije, so lahko razvrščene kot
nepomični ali pomični vplivi, kar je odvisno od možne lege (leg) pri uporabi.
(3) Kjer so gradbene obtežbe razvrščene kot nepomične, se določijo odstopki od teoretične lege.
OPOMBA: Odstopki se lahko določijo za posamezen projekt.
(4) Kjer so gradbene obtežbe razvrščene kot pomične, se določijo meje območja, kjer se lahko
nahajajo.
OPOMBA 1: Meje so lahko določene v nacionalnem dodatku in za posamezen projekt.
OPOMBA 2: V skladu z EN 1990:2002, 1.3(2), se lahko sprejmejo kontrolni ukrepi za preverjanje skladnosti lege gradbenih
obtežb pri premikanju s projektnimi predpostavkami.
3 Projektna stanja in mejna stanja
3.1 Splošno – določitev projektnih stanj
(1)P Določiti je treba začasna, nezgodna in potresna projektna stanja in jih primerno upoštevati pri
projektiranju za čas gradnje.
OPOMBA: Za vplive vetra med viharji (npr. cikloni, hurikani) je lahko v nacionalnem dodatku določeno, katero projektno
stanje se uporabi. Priporočeno projektno stanje je nezgodno projektno stanje.
(2) Primerna projektna stanja se izberejo za konstrukcijo kot celoto, konstrukcijske elemente, delno
zgrajeno konstrukcijo in za pomožne konstrukcije in opremo.
(3)P Izbrana projektna stanja morajo upoštevati pogoje, ki veljajo med fazami gradnje, v skladu z EN
1990:2002, 3.2(3)P.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
(4)P Izbrana projektna stanja morajo biti usklajena s postopki gradnje, predvidenimi v projektu.
Projektna stanja morajo upoštevati vse spremembe postopkov gradnje.
(5) Vsakemu izbranemu začasnemu projektnemu stanju se določi nazivno trajanje, enako ali daljše
od predvidenega trajanja obravnavane faze gradnje. Projektno stanje upošteva verjetnost za
odgovarjajoče povratne dobe spremenljivih vplivov (npr. podnebnih vplivov).
OPOMBA 1: Povratne dobe za določitev karakterističnih vrednosti spremenljivih vplivov med gradnjo so lahko določene v
nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt. Priporočene povratne dobe za podnebne vplive v odvisnosti od
nazivnega trajanja ustreznega projektnega stanja so dane v preglednici 3.1.
Preglednica 3.1: Priporočene povratne dobe za določitev karakterističnih vrednosti
podnebnih vplivov
Trajanje Povratna doba (leta)
a
≤ 3 dni 2
b
≤ 3 mesece (toda > 3 dni) 5
≤ 1 leto (toda > 3 mesecev) 10
> 1 leto 50
a
Nazivno trajanje tri dni se izbere za kratke gradbene faze in ustreza času zanesljivih
vremenskih napovedi za kraj gradnje. To trajanje se lahko privzame tudi za nekoliko daljše
gradbene faze, če se uvedejo primerni organizacijski ukrepi. Koncept srednje povratne dobe
na splošno ni primeren za kratek čas trajanja.
b
Za nazivno trajanje do treh mesecev se lahko vplivi določijo z upoštevanjem ustreznih
sezonskih in kratkoročnih meteoroloških podnebnih sprememb. Npr. jakost poplave neke
reke je odvisna od obravnavanega letnega časa.
OPOMBA 2: Najnižja hitrost vetra med gradnjo je lahko določena v nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt.
Priporočena temeljna vrednost za trajanje do 3 mesecev je 20 m/s v skladu z EN 1991-1-4.
OPOMBA 3: Zveze med karakterističnimi vrednostmi in povratno dobo za podnebne vplive so dane v ustreznih delih
EN 1991.
(6) Kjer projekt neke gradbene faze predvideva omejene podnebne pogoje ali vremensko okno, se
karakteristični podnebni vplivi določijo z upoštevanjem:
– predvidenega trajanja faze gradnje,
– zanesljivosti meteoroloških napovedi,
– časa za organizacijo zaščitnih ukrepov.
(7) Določijo se pravila za kombinacijo obtežbe snega in vplivov vetra z gradbenimi obtežbami Q
c
(glej 4.11.1).
OPOMBA: Ta pravila so lahko določena v nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt.
(8) Za izbrano projektno stanje med gradnjo se določijo geometrijske nepopolnosti konstrukcije in
konstrukcijskih elementov.
OPOMBA 1: Te nepopolnosti so lahko določene v nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt. Glej tudi dodatek A2 in
EN 1990:2002, 3.5(3) in (7).
OPOMBA 2: Za betonske konstrukcije glej tudi ustrezne standarde CEN, vključno tiste o "prednapetih betonskih izdelkih", ki
so bili razviti v CEN/TC 229.
(9) Upoštevajo se vplivi, ki jih vzbudi veter (vključno z aerodinamičnimi učinki zaradi mimovozečih
vozil, tudi vlakov) in ki lahko povzročijo učinke utrujanja v konstrukcijskih elementih.
OPOMBA: Glej EN 1991-1-4 in EN 1991-2.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
(10) Upoštevajo se dinamični in vztrajnostni učinki, ki jih lahko povzročijo pospeški, ki delujejo na
konstrukcijo.
OPOMBA: Pomembni pospeški se lahko preprečijo, če se možni premiki dosledno kontrolirajo z ustreznimi napravami.
(11) Določijo se ustrezni vplivi zaradi vode, vključno npr. vzgon zaradi podtalnice, ki so povezani z
nivojem vode, ustreznim določenim projektnim stanjem.
OPOMBA: Ti vplivi se navadno lahko določijo na enek način, kot so opisani v (5).
(12) Določijo se ustrezna projektna stanja z upoštevanjem učinkov odplavljanja v tekoči vodi.
OPOMBA: Pri projektiranju gradbenih faz stalnih ali pomožnih konstrukcij v tekoči vodi, ki lahko vključuje vrtince, se za
daljše gradbene faze upošteva stopnja odplavljanja. Te stopnje se lahko določijo za posamezen projekt
(glej 4.9(4)).
(13) Ustrezni vplivi zaradi lezenja in krčenja betonskih konstrukcij se določijo na podlagi
pričakovanih datumov in trajanja projektnih stanj.
3.2 Mejna stanja nosilnosti
(1)P Mejna stanja nosilnosti je treba preveriti v skladu z EN 1990:2002 za vsa izbrana začasna,
nezgodna in potresna projektna stanja, ki so primerna med gradnjo.
OPOMBA 1: Kombinacija vplivov za nezgodna projektna stanja lahko vključuje bodisi izrecni nezgodni vpliv ali se nanaša na
stanje po nezgodi. Glej EN 1990:2002, 6. poglavje.
OPOMBA 2: Na splošno se nezgodna projektna stanja nanašajo na izjemne pogoje, ki delujejo na konstrukcijo ali jim je le-ta
izpostavljena, kot so trčenje, krajevna odpoved in posledično napredujoča porušitev, padec konstrukcijskega ali
nekonstrukcijskega dela, ali v primeru stavb nenormalno kopičenje opreme stavbe in/ali gradbenega materiala,
zbiranje vode na jekleni strehi, požar itd.
OPOMBA 3: Glej tudi EN 1991-1-7.
(2) Pri preverjanju konstrukcije se upoštevata ustrezna geometrija in odpornost delno zgrajene
konstrukcije, ki ustreza izbranemu projektnemu stanju.
3.3 Mejna stanja uporabnosti
(1)P Mejna stanja uporabnosti je treba preveriti v skladu z EN 1990 za izbrana projektna stanja med
gradnjo.
(2) Merila, povezana z mejnimi stanji uporabnosti med gradnjo, upoštevajo zahteve za v celoti
zgrajeno konstrukcijo.
OPOMBA: Merila, povezana z mejnimi stanji uporabnosti, so lahko določena v nacionalnem dodatku ali za posamezen
projekt. Glej tudi EN 1992 do EN 1999.
(3)P Med gradnjo je treba preprečiti postopke, ki bi lahko povzročili čezmerno razpokanje in/ali
zgodnje upogibke, ki bi lahko škodili trajnosti, uporabnosti in/ali lepotnemu videzu v končnem
stanju.
(4) Pri projektiranju se upoštevajo učinki krčenja in temperature, ki naj se zmanjšajo s primernim
konstruiranjem detajlov.
(5) Kombinacije vplivov se določijo v skladu z EN 1990:2002, 6.5.3(2). Na splošno so ustrezne
kombinacije vplivov za začasna projektna stanja med gradnjo:
– karakteristične kombinacije,
– navidezno stalne kombinacije.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
OPOMBA: Kjer je treba upoštevati pogoste vrednosti posameznih vplivov, so te vrednosti lahko določene v nacionalnem
dodatku.
(6) Zahteve glede uporabnosti pomožnih konstrukcij se določijo tako, da se preprečijo vse
nenamerne deformacije in premiki, ki bi vplivali na videz ali učinkovito uporabo konstrukcije ali
povzročili poškodbe oblog ali nekonstrukcijskih elementov.
OPOMBA: Te zahteve so lahko določene v nacionalnem dodatku ali za posamezen projekt.
4 Predstavitev vplivov
4.1 Splošno
(1)P Karakteristične in druge reprezentativne vrednosti vplivov je treba določiti v skladu z EN 1990,
EN 1991, EN 1997 in EN 1998.
OPOMBA 1: Reprezentativne vrednosti vplivov med gradnjo se lahko razlikujejo od tistih, ki so uporabljene pri projektiranju
zgrajenih konstrukcij. V tem poglavju so dani skupni vplivi med gradnjo in posebne gradbene obtežbe ter
metode za določitev njihovih vrednosti.
OPOMBA 2: Glej tudi 2. poglavje za razvrstitev vplivov in 3. poglavje za nazivno trajanje začasnih projektnih stanj.
OPOMBA 3: Učinki vplivov se lahko zmanjšajo ali izločijo z ustreznim konstruiranjem detajlov, predvidenjem pomožnih
konstrukcij ali z zaščitnimi/varnostnimi napravami.
(2) Reprezentativne vrednosti gradbene obtežbe (Q ) se določijo z upoštevanjem njihove časovne
c
sprememenljivosti.
(3) Upošteva se medsebojni učinek med konstrukcijami in deli konstrukcij med gradnjo. Take
konstrukcije vključujejo konstrukcije, ki so del pomožnih konstrukcij.
(4)P Če je del konstrukcije oprt ali podprt z drugimi deli konstrukcije (npr. s podpiranjem stropnih
nosilcev med betoniranjem), je treba upoštevati vplive, ki jih povzroča opiranje ali podpiranje.
OPOMBA 1: Obtežbe opornih in podpornih delov konstrukcije so glede na postopek gradnje lahko med gradnjo večje od
tistih koristnih in drugih obtežb, za katere so bile projektirane pri stalnih projektnih stanjih. Dodatno je treba
upoštevati, da npr. podporna plošča še ni dosegla polne nosilnosti.
OPOMBA 2: Glej tudi 4.11 Gradbene obtežbe.
(5) Določijo se vodoravni vplivi zaradi učinkov trenja, ki temeljijo na uporabi primernih vrednosti
koeficientov trenja.
OPOMBA: Upoštevajo se lahko spodnje in zgornje meje koeficientov trenja. Koeficienti trenja se lahko določijo za
posamezen projekt.
4.2 Vplivi na konstrukcijske in nekonstrukcijske elemente med izvedbo
(1) Lastna teža konstrukcijskih in nekonstrukcijskih elementov med izvedbo se določi v skladu z
EN 1991-1-1.
(2) Upoštevajo se dinamični ali vztrajnostni učinki lastne teže konstrukcijskih in nekonstrukcijskih
elementov.
(3) Vplivi na pritrdišča dvižnih elementov in materialov se določijo v skladu z EN 1991-3.
(4) Upoštevajo se ustrezni vplivi na konstrukcijske in nekonstrukcijske elemente zaradi lege podpor
in pogojev med dviganjem, transportom ali skladiščenjem, dejanski pogoji podpiranja ter
dinamični in vztrajnostni učinki zaradi navpičnih in vodoravnih pospeškov.
OPOMBA: Za določitev navpičnih in vodoravnih pospeškov zaradi transporta in dviganja glej EN 1991-3.
SIST EN 1991-1-6 : 2005
4.3 Geotehnični vplivi
(1)P Karakteristične vrednosti geotehničnih parametrov, tlakov v tleh in zemeljskih tlakov ter mejnih
vrednosti premikov temeljev je treba določiti v skladu z EN 1997.
(2) Premiki tal pod temelji konstrukcije in pomožnih konstrukcij, npr. pomožnih podpor med gradnjo,
se določijo iz rezultatov geotehničnih raziskav. Te raziskave se izvedejo za pridobitev podatkov
o absolutnih in relativnih premikih, njihovi časovni odvisnosti in možnem raztrosu.
OPOMBA: Premiki pomožnih konstrukcij lahko povzročijo premike in dodatne napetosti.
(3) Karakteristične vrednosti premikov tal, določenih na podlagi geotehničnih raziskav z uporabo
statističnih metod, se uporabijo kot nazivne vrednosti za vsiljene premike konstrukcije.
OPOMBA: Izračunani vsiljeni premiki se lahko prilagodijo z upoštevanjem polnega sodelovanja med zemljino in
konstrukcijo.
4.4 Vplivi prednapenjanja
(1) Upoštevajo se ustrezni vplivi zaradi prednapenjanja, ki vključujejo učinke medsebojnega
delovanja med konstrukcijo in pomožnimi konstrukcijami (npr. opaža).
OPOMBA: Sile
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...