ENV 1998-1-4:1996

SLOVENSKISIST ENV 1998-1-4PREDSTANDARDprva izdajaapril 2000Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-4: Splošna pravila - Utrditev in popravilo stavb(enakovreden ENV 1998-1-4:1996)Eurocode 8 - Design provisions for earthquake resistance of structures -Part 1-4: General rules - Strengthening and repair of buildingsEurocode 8 - Conception et dimensionnement des structures pour la résistanceaux séismes - Partie 1-4: Règles générales - Reinforcement et réparation desbâtimentsEurocode 8 - Auslegung von Bauwerken gegen Erdbeben - Teil 1-4:Grundlagen - Verstärkung und Reparatur von HochbautenDeskriptorji:gradbeništvo, stavbe, nosilne konstrukcije, potresnoodporne konstrukcije,potresnoodporno projektiranje, armatura, popravilo, računanjeReferenčna številkaICS91.040.00; 91.120.20SIST ENV 1998-1-4:2000 (sl)Nadaljevanje na straneh od II do IV in od 1 do 90©Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST ENV 1998-1-4 : 2000IINACIONALNI UVODPredstandard SIST ENV 1998-1-4 (sl), Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-4: Splošna pravila - Utrditev in popravilo stavb, prva izdaja, 2000, ima status slovenskegapredstandarda in je enakovreden evropskemu predstandardu ENV 1998-1-4 (en), Eurocode 8 -Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-4: General rules - Strengthening andrepair of buildings, January 1996.NACIONALNI PREDGOVOREvropski predstandard ENV 1998-1-4:1996 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja zastandardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi.Pripravo tega predstandarda je CEN poverila Evropska komisija.Slovenski predstandard SIST ENV 1998-1-4:2000 je prevod evropskega predstandardaENV 1998-1-4:1996. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu jeodločilen izvirni evropski predstandard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo predstandarda jepripravila delovna skupina USM/TC KON/WG 8 Potresnoodporne konstrukcije, potrdil pa tehničniodbor USM/TC KON Konstrukcije.Ta slovenski predstandard je dne 2000-02-02 odobril direktor USM.DELI EVROKODA 8 (EC 8 OZIROMA ENV 1998), SPREJETI V NACIONALNO STANDARDIZACIJO:SIST ENV 1998-1-1:2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-1: Splošna pravila - Potresna obtežba in splošne zahteveza konstrukcijeSIST ENV 1998-1-2:2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbeSIST ENV 1998-1-3: 2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-3: Splošna pravila - Posebna pravila za različne materialein elementeSIST ENV 1998-1-4: 2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-4: Splošna pravila - Utrditev in popravilo stavbSIST ENV 1998-2:1995((sl),en)Eurocode 8 - Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih -2. del: MostoviSIST ENV 1998-5:1995((sl),en)Eurocode 8 - Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih -5. del: Temelji, oporne konstrukcije in geotehnični vidikiOPOMBE− Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski predstandard”, vSIST ENV 1998-1-4:2000 to pomeni “slovenski predstandard”.− Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del predstandarda.

SIST ENV 1998-1-4 : 2000III− Ta nacionalni dokument je enakovreden ENV 1998-1-4:1996 in je objavljen z dovoljenjemCENRue de Stassart, 361050 BruseljBelgijaThis national document is identical with ENV 1998-1-4:1996 and is published with thepermission ofCENRue de Stassart 361050 BruxellesBelgium

SIST ENV 1998-1-4 : 2000IVNACIONALNI DOKUMENT ZA UPORABO V SLOVENIJI1V povezavi s predstandardi iz skupine EC8 se uporablja seizmološka karta s povratno periodo500 let, ki jo je leta 1987 izdala Skupnost za seizmologijo SFRJ.2Vrednosti projektnega pospeška ag so odvisne od intenzitete potresa po karti iz točke 1, in sicerintenziteta 6 7 8 9ag (v % pospeška prostega pada) 51020303Za vse količine, pri katerih vrednosti v predstandardih niso predpisane, pač pa samopriporočene (vrednosti v oglatih oklepajih), se uporabljajo priporočene vrednosti, z izjemopovratne periode projektnega potresa, kjer se namesto 475 let uporablja 500 let.4Točke od 1 do 3 veljajo do sprejetja nove seizmološke karte.5Pri utrjevanju in popravilu stavb se lahko v nekaterih primerih uporablja nižja vrednostprojektnega pospeška (ag,red) od tiste, ki izhaja iz seizmološke karte in točke 2 (ag) (glej 3.2(2) indodatek C).a) V primeru, ko je preostala življenjska doba objekta Lt krajša od 50 let, se projektnipospešek lahko zmanjša v skladu z razpredelnico 1.Razpredelnica 1:Faktor zmanjšanja projektnega pospeška (ag,red) v odvisnosti od preostaleživljenjske dobe objektaPreostala življenjska doba (let)50ali več40302015ali manjFaktor zmanjšanja10,930,850,750,67b) V primeru, ko se potresna obtežba zmanjšuje zaradi ekonomskih razlogov (3. odstavekdodatka 3), ali zaradi nesprejemljivosti velikih posegov pri kulturno-zgodovinskih objektih(4. odstavek dodatka 4), se zmanjšan projektni pospešek določi v posebni študiji.V nobenem primeru zmanjšani projektni pospešek ne sme biti manjši od dveh tretjinprojektnega pospeška ag , ki izhaja iz seizmološke karte in točke 2.

EVROPSKI PREDSTANDARDENV 1998-1-4EUROPEAN PRESTANDARDPRÉNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE VORNORMjanuar 1996ICS 91.040.00; 91.120.20Deskriptorji:gradbeništvo, stavbe, nosilne konstrukcije, potresnoodporne konstrukcije,potresnoodporno projektiranje, armatura, popravilo, računanjeSlovenska izdajaEurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-4: Splošna pravila - Utrditev in popravilo stavbEurocode 8 - Design provisionsfor earthquake resistance ofstructures - Part 1-4: Generalrules - Strengthening and repairof buildingsEurocode 8 - Conception etdimensionnement desstructures pour la résistanceaux séismes - Partie 1-4:Règles générales -Reinforcement et réparation desbâtimentsEurocode 8 - Auslegung vonBauwerken gegen Erdbeben -Teil 1-4: Grundlagen -Verstärkung und Reparatur vonHochbautenTa evropski predstandard (ENV) je CEN sprejel dne 1995-06-29 kot bodoči standard z začasnouporabo. Veljavnost tega ENV je v začetku omejena na tri leta. Po dveh letih bodo članice CENzaprošene, da podajo svoje pripombe, še zlasti glede vprašanja, ali naj se ENV preoblikuje v evropskistandard (EN).Članice CEN morajo obstoj tega ENV objaviti na isti način kot za EN in na nacionalni ravni takojomogočiti dostop do ENV v ustrezni obliki. Obstoječi drugačni nacionalni standardi lahko ostanejo vveljavi (vzporedno s tem ENV), dokler se ne sprejme dokončna odločitev o morebitnem preoblikovanjutega ENV v EN.Članice CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Grčije,Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Švedske,Švice in Združenega kraljestva.CENEvropski komite za standardizacijoEuropean Committee for StandardisationComité Européen de NormalisationEuropäisches Komitee für NormungCentralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj©1996Vse pravice razmnoževanja in komunikacije v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli sredstvi v vseh državah sopridržane za CEN in njegove članiceRef. št. ENV 1998-1-4:1996 E

SIST ENV 1998-1-4 : 20002VSEBINAStranPREDGOVOR.61Splošno.91.1Področje uporabe.91.2Razlika med načeli in navodili.91.3Predpostavke.101.4Definicije.101.5Enote S.I.101.6Oznake fizikalnih količin.102Podatki o konstrukciji.102.1Podatki o splošnih lastnostih in zgodovini konstrukcije.102.2Minimalni vhodni podatki.103Vrednotenje konstrukcije.113.1Splošno.113.2Modificirani potresni vplivi. Nepotresni vplivi.123.3Modificirane trdnosti materialov in delni varnostni faktorji, ki se nanašajo na odpornost.123.4Podatki o konstrukciji in kombinaciji vplivov.133.4.1Ocena dejanskih konstrukcijskih lastnosti elementov stavbe pred posegom.133.4.2Kombinacija potresnega vpliva.143.5Analiza (pred posegom v konstrukcijo).143.5.1Splošno.1043.5.2Splošne metode.143.5.3Približne statične nelinearne metode.153.6Potrditev rezultatov (končno vrednotenje).153.6.1Računska potrditev.153.6.2Metode za vrednotenje ranljivosti.164Odločitve o poseganju v konstrukcijo.164.1Takojšnji popotresni ukrepi.164.2Merila za poseg v konstrukcijo.164.2.1Splošne zahteve ali merila.164.2.2Tehnična merila.174.2.3Vrsta posega.174.2.4Upoštevanje duktilnosti.184.2.6Utemeljitev izbrane vrste posega.184.3Prednost posegov.195Preprojektiranje, popravila in/ali utrditve.205.1Postopki preprojektiranja.205.2Popravljeni faktorji γM.215.3Osnovni podatki o prenosu sil.215.3.1Tlačna obremenitev predhodno razpokanih elementov.215.3.2Sprijemnost med nekovinskimi materiali.215.3.3Trenje med nekovinskimi materiali.225.3.4Prenos obremenitev skozi plasti smole.225.3.5Vezni učinek jekla v stični ploskvi.225.3.6Moznični vpliv.225.3.7Sidranje dodatne armature.235.3.8Varjenje jeklenih elementov.235.3.9Medsebojno povezovanje lesenih elementov.235.4Lokalna in globalna duktilnost.245.4.1Splošno.245.4.2Modificirani faktorji obnašanja.245.5Analize po posegu (določitev notranjih sil).245.6Togost in odpornost konstrukcije po posegu.25

SIST ENV 1998-1-4 : 199935.6.1Splošno.255.6.2Analitična ocenitev odpornosti in togosti.255.6.3Poenostavljena ocenitev togosti in odpornosti.265.7Potrditev rezultatov.276Zagotavljanje kakovosti posegov.276.1Zagotavljanje kakovosti kot merilo izvedbe.276.2Kontrola kakovosti projektne dokumentacije.276.3Kontrola kakovosti izvedbe.276.4Vzdrževanje.28Dodatek A (informativni).29Popotresni ukrepi.29A.1Splošno.29A.2Vrednotenje poškodb.29A.3Odločitve, povezane z vseljivostjo.29A.4Nujni varnostni ukrepi.29Dodatek B (informativni).31Podatki za oceno konstrukcije.31B.1Splošne informacije in zgodovina.31B.2Podatki o pregledu konstrukcije.31B.3Meritve na stavbi in preiskave v laboratoriju.31Dodatek C (informativni).33Konceptualne osnove za znižanje vrednosti projektnega pospeška ag, ki se lahkoupoštevajo v projektni dokumentaciji za oceno in preprojektiranje konstrukcij.33Dodatek D (informativni).35Metode za ugotavljanje ranljivosti.35D.1Predstavitev.35D.1.1Povzetek.35D.1.2Nevarnost.35D.1.3Ranljivost.35D.1.4Izpostavljenost.36D.2Ranljivost stavb.37D.2.1Zidane stavbe.37D.2.2Armiranobetonske stavbe.38D.2.3Industrijske stavbe.38D.2.4Monumentalne stavbe.38D.3Pripombe k III. ravni.39Dodatek E (informativni).40Zagotavljanje kakovosti posegov.40E.1Zagotavljanje kakovosti.40E.2Kontrola kakovosti projektne dokumentacije.40E.3Kontrola kakovosti konstrukcije.40E.3.1Splošno.41E.3.2Obdelava površin.41E.3.3Popravilo razpok in/ali praznin.41E.3.4Povečani prerezi.41E.3.5Dodatno povzročene obremenitve.42E.4Vzdrževanje.42

SIST ENV 1998-1-4 : 20004Dodatek F (informativni).43Upoštevanje posebnosti pri kulturno-zgodovinskih stavbah in spomenikih.43F.1Namen.43F.2Podatki za ocenitev konstrukcije.43F.3Ocenitev.44F.3.1Splošno.44F.3.2Ocenitev v primeru, ko so na voljo zanesljivi podatki o potresni zgodovini.44F.3.3Ocenitev v drugih primerih.44F.4Odločanje o protipotresni zaščiti in ohranitvi.44F.4.1Takojšnji popotresni ukrepi.44F.4.2Merila za poseganje v konstrukcijo.44F.4.3Protipotresna zaščita in ohranitev.44F.4.4Ohranitev in stopnje varnosti.44F.5Tehnike in tehnologije posegov.45F.6Zagotavljanje kakovosti posegov.45Dodatek G (informativni).46Posebna določila za betonske konstrukcije.46G.1Namen.46G.2Podatki za vrednotenje konstrukcije.46G.3Ocenitev obstoječih stavb.46G.3.1Trdnost materialov.46G.3.2Delni varnostni faktorji, ki se nanašajo na odpornosti.46G.3.3Dejanske konstrukcijske lastnosti poškodovanih armiranobetonskih elementov(odpornost in togost).47G.3.4Analiza pred posegom.49G.3.5Potrditev.49G.4Odločitve za poseg v konstrukcijo.49G.5Preprojektiranje popravil in/ali utrditev.50G.5.1Popravljeni faktorji γM.50G.5.2Prenos sil prek stikov.51G.5.3Duktilnost.58G.5.4Ponovna analiza po posegu.59G.5.5Togost in odpornost po posegu.59Dodatek H (informativni).66Posebna določila za jeklene konstrukcije.66H.1Podatki za ocenitev konstrukcije.66H.1.1Minimalni vhodni podatki.66H.2Ocenitev.67H.2.1Modificirane trdnosti materialov in odpornosti konstrukcijskih elementov.67H.2.2Ocenitev celotne varnosti.67H.3Poseg v konstrukcijo.67H.3.1Splošno.67H.3.2Povečanje odpornosti konstrukcije.67H.3.3Povečanje duktilnosti konstrukcije.68H.4Projektiranje popravil in/ali utrditev.68H.4.1Splošno.68H.4.2Načini posegov v konstrukcijo.68H.5Primeri posegov v jekleno konstrukcijo stavbe.70H.5.1Stebri.70H.5.2Nosilci.70H.5.3Povezja.71H.5.4Spoji.71

SIST ENV 1998-1-4 : 19995H.5.5Montažne jeklene medetažne konstrukcije.72H.5.6Temelji.72H.5.7Dodatno navpično povezje.72H.5.10Obložena jeklena konstrukcija.73Dodatek J (informativni).76Lesene konstrukcije.76J.1Podatki za vrednotenje konstrukcije.76J.1.1Splošno.76J.1.2Elementi nosilne konstrukcije in konstrukcijski sistem.77J.2Vrednotenje konstrukcije.77J.2.1Uvod.77J.2.2Opis poškodb.78J.2.3Ocenitev dejanskih lastnosti konstrukcije.79J.3Posegi.81J.3.1Splošno.81J.3.2Načini popravil in utrditev.81J.4Preprojektiranje.82J.4.1Analiza.83J.4.3Delni varnostni faktorji za lastnosti materiala.83J.5Trajnost.83Dodatek K (informativni).84Posebna določila za zidane konstrukcije.84K.1Podatki za ocenitev konstrukcije.84K.2Vrednotenje.85K.2.1Analiza konstrukcije.85K.2.2Trdnost materiala.85K.2.3Delni varnostni faktorji.86K.2.4Ocenitev varnosti v celoti.86K.3Posegi v konstrukcijo.86K.3.1Vrste posegov v zidane stavbe.86K.3.2Načini popravljanja in utrditve.87K.4Preprojektiranje popravil in utrditev.89K.4.1Popravljeni faktorji γM.89K.4.2Duktilnost.89K.4.3Ponovna analiza po posegu.90K.4.4Togost in odpornost po posegu.90

SIST ENV 1998-1-4 : 20006PREDGOVORCilji evropskih standardov za konstrukcije (Eurocode; EC)(1) Evropski standardi za konstrukcije “Structural Eurocodes” obsegajo skupino standardov zaprojektiranje stavb in inženirskih objektov s konstruktorskega in geotehničnega vidika.∗ (2)Izvedba in kontrola sta v EC obravnavani samo toliko, kot je potrebno za opredelitev kakovostiizdelkov v konstrukciji ter standardov izdelave. Le-ti morajo biti skladni s predpostavkami, na katerihtemeljijo pravila za projektiranje.(3)Dokler ne bo sprejet niz usklajenih tehničnih specifikcij za izdelke in metode preskušanjanjihovega obnašanja, bodo nekateri EC obravnavali te vidike v ustreznih dodatkih.Ozadje programa EC(4) Komisija Evropske skupnosti (ES) je spodbudila razvoj niza usklajenih tehničnih pravil zaprojektiranje stavb in inženirskih objektov. Ta bi bila sprva alternativa različnim pravilom, ki veljajo vrazličnih državah članicah Evropske skupnosti, in bi jih končno nadomestila. Tehnični pravilniki s temipravili so postali znani pod imenom “Structural Eurocodes” (Evropski standardi za konstrukcije).(5) Leta 1990 je s pristankom držav članic ES komisija ES prenesla delo pri nadaljnjem razvoju,izdaji in dopolnjevanju evropskih standardov za konstrukcije Evropskemu komiteju za standardizacijoCEN. Sekretariat držav EFTA je soglašal, da bo podpiral delo CEN.(6)Tehnični odbor CEN/TC 250 je odgovoren za vse EC za konstrukcije.Program EC(7)Delo trenutno poteka na naslednjih EC za konstrukcije, od katerih vsak na splošno vsebuje večdelov:EN 1991 EC1Osnove projektiranja in obtežbe konstrukcijEN 1992 EC2Projektiranje betonskih konstrukcijEN 1993 EC3Projektiranje jeklenih konstrukcijEN 1994 EC4Projektiranje sovprežnih konstrukcijEN 1995 EC5Projektiranje lesenih konstrukcijEN 1996 EC6Projektiranje zidanih konstrukcijEN 1997 EC7Projektiranje geotehničnih objektovEN 1998 EC8Projektiranje potresnoodpornih konstrukcijEN 1999 EC9Projektiranje konstrukcij iz aluminijskih zlitin(8)CEN/TC 250 je oblikoval posebne pododbore za naštete EC.(9)Ta predstandard je bil izdan kot evropski predstandard (ENV) s triletnim začetnim obdobjemveljavnosti.(10)Predstandard je namenjen preskusni uporabi in zbiranju pripomb.(11)Po približno dveh letih bodo članice CEN povabljene, da podajo uradne pripombe k temupredstandardu, ki se bodo upoštevale pri odločitvah za nadaljnje ukrepanje.(12) Medtem naj se povratne informacije in komentarji pošiljajo sekretariatu pododboraCEN/TC250/SC8 na naslov:
∗ Opomba prevajalca:Od tu naprej bomo besedo “Eurocode” nadomeščali s kratico “EC” in ji dodali številko ustreznegapredstandarda (n.pr. EC8/1-2 za del 1-2 v sklopu predstandarda EC8 za projektiranje potresno odpornihkonstrukcij).

SIST ENV 1998-1-4 : 19997IPQ c/o LNECAvenida do Brasil 101P-1799 LISBOA CedexPORTUGALali na nacionalni naslov:Ministrstvo za znanost in tehnologijoUrad RS za standardizacijo in meroslovjeKotnikova 61000 LjubljanaNacionalni dokumenti za uporabo (NAD)(13)Zaradi odgovornosti pristojnih služb v državah članicah za varnost, zdravje in druge zadeve, kiso zajete v bistvenih zahtevah direktive za gradbene proizvode (CPD – Construction ProductsDirective), so določenim varnostnim elementom tega predstandarda pripisane orientacijske vrednosti,ki so v besedilu označene znotraj oglatega oklepaja [ ]. Od pristojnih služb vsake države članice jepričakovati, da bodo pregledale te orientacijske vrednosti in jih po potrebi zamenjale s svojimi zauporabo v lastni državi.(14)Morda v času izdaje tega predstandarda še ne bo na voljo usklajenih spremljajočih standardov.Zato je pričakovati, da bo vsaka država članica ali njen urad za standardizacijo izdal nacionalnidokument za uporabo (NAD – National Application Document), v katerem bodo orientacijske vrednostizamenjane z dokončnimi. Pri tem se je treba sklicevati na ustrezne spremljajoče standarde in določitismernice za uporabo tega predstandarda v posamezni državi.(15)Ta predstandard naj se uporablja v povezavi z NAD, ki velja v državi, v kateri se nahaja stavbaali inženirski objekt.Določila, specifična za ta predstandard(16)Področje uporabe EC8 je definirano v členu 1.1.1 EC8/1-1, področje uporabe tegapredstandarda pa v členu 1.1. Dodatni načrtovani deli EC8 so našteti v poglavju 1.1.3 EC8/1-1: 1994.(17)Popravilo in utrditev∗ konstrukcij zaradi obremenitev, ki jih ne povzroča potres, še nista pokrita zustreznim EC, ki bi temeljil na lastnostih materiala, iz katerega je zgrajena konstrukcija. Ta del EC8 jebil posebej razvit, ker:− v času projektiranja in gradnje večine starih konstrukcij niso upoštevali potresne obtežbe,temveč le navadno obtežbo vsaj na podlagi tradicionalnih pravil konstruiranja,− se na podlagi vrednotenja potresne ogroženosti v skladu s sodobnimi spoznanji lahko pokažepotreba po utrditvi konstrukcije,− delovanje potresov lahko povzroči potrebo po resnem popravilu konstrukcije. (18)V skladu s filozofijo EC8 protipotresno snovanje konstrukcij temelji na sprejemljivosti določenestopnje poškodovanosti konstrukcije pri delovanju projektirane potresne obtežbe. Zato bodo merila zapreprojektiranje (konstrukcij, ki so bile projektirane po EC8 in nato poškodovane) integralni delcelotnega procesa doseganja potresne odpornosti konstrukcije.(19)Poseganje v temelje, tam kjer je to potrebno, zahteva posebno pozornost. Ta predstandard nepokriva v celoti problematike utrditve in popravila temeljev, ker se pri takih posegih običajno zahtevasvetovanje specialistov. Obstaja namen, da se v času poskusne veljavnosti tega predstandardapripravi poseben dodatek, posvečen posegom v temelje.
∗ Opomba prevajalca: Pojem "popravilo" je po pomenu enak pojmu "sanacija", pojem "utrditev" pa pojmu "ojačitev".

SIST ENV 1998-1-4 : 20008(20)Pri utrditvenih posegih in popravilih kakor tudi pri projektiranju novih konstrukcij je treba težiti koptimizaciji med začetnimi stroški in pričakovanim zmanjšanjem bodočih stroškov. Dodatni stroškipovečanja odpornosti konstrukcije ali njene duktilnosti lahko presegajo stroške popravil in utrditvenihposegov. Zato je pod določenimi pogoji sprejemljivo zmanjšanje potresne obtežbe pri preprojektiranju(glej 3.2(2)).(21)Modeliranje poškodovanih in nato popravljenih ali utrjenih delov konstrukcije (prekinjenost insestava iz večih materialov) je bolj težavno in manj zanesljivo kot modeliranje novih konstrukcijskihelementov. Zato predstandard v glavnem vsebuje osnovne informacije, katerih namen je postavljanjeracionalnega okvira na področju, kjer zanašanje zgolj na izkušnje lahko privede do nevarnih alineekonomičnih rešitev.(22)V informativnih dodatkih so vključena izbrana pravila, ki naj bi zadovoljila nujne potrebe. Pogoji,pod katerimi veljajo ta pravila, so podrobno specificirani za vsako skupino konstrukcijskih materialovposebej. Podani so tudi postopki za običajne tehnike posegov.(23)Kvalitativne potrditve ugotovitev pojava bistvenih poškodb konstrukcije in njihove odstranitve solahko zelo pomembne pri utrditvah in popravilih. Te ne smejo izostati zaradi nekoliko boljkvantitativnega pristopa, zaradi katerega je bil ta predstandard razvit. Čeprav to presega okvire tegapredstandarda, se predvideva, da bo mogoče za določene primere razviti posebna priporočila zapreprojektiranje, pri katerih bo prevladoval kvalitativni pristop.(24)Popravilo in utrditev konstrukcij zaradi obremenitev, ki jih ne povzroča potres, še ni pokrita zustreznim EC, ki bi temeljil na lastnostih materiala, iz katerega je zgrajena konstrukcija. Zato tapredstandard problematiko obravnava v širšem pomenu. Vzporedno s posegi v konstrukcijo zaradivpliva potresne obtežbe mora obravnavati tudi vplive drugih vrst obtežb. Vendar pa ta predstandardne obravnava posegov v konstrukcijo zaradi problemov, kot je zmanjšanje trajnosti materiala.(25)Ta predstandard je posvečen konstruktorskim vidikom popravil in utrditve, ki so le ena izmedkomponent širšega pristopa k zmanjšanju potresnega tveganja. Ta vključuje pred in/ali popotresneukrepe, ki jih morajo izvajati razne za to področje dejavnosti odgovorne institucije. V dodatku A soprikazani medsebojni odnosi teh ukrepov.(26)Na podlagi 2. poglavja EC8/1-1 se pri preprojektiranju obstoječih konstrukcij zahteva le to, da sekonstrukcija ne poruši. Vendar pa je treba težiti k izpolnitvi zahtev po omejeni poškodovanosti, kjer jele-to mogoče in ekonomsko upravičeno, in povsod tam, kjer je lahko ogrožena varnost (npr. padecnekonstrukcijskih elementov ).(27)Na območjih z nizko stopnjo seizmičnosti je treba ta predstandard prirediti lokalnim razmeram zustreznimi priporočili.(28)Določila tega standarda predvidevajo, da je odgovorni projektant kvalificiran in ima ustrezneizkušnje z vrsto konstrukcije, ki se popravlja in utrjuje.

SIST ENV 1998-1-4 : 199991Splošno1.1Področje uporabe(1)PPredstandard EC8/1-4 obravnava popravila in utrditve stavb vključno z objekti kulturnedediščine. Pri slednjih se to nanaša zlasti na obravnavanje materialov, ki se običajno uporabljajo priprenovi zgradb (beton, jeklo, zidovina∗ in les). Predstandard se navezuje na temeljne zahteve, podanev EC8/1-1, EC8/1-2 in EC8/1-3.(2)PNamen predstandarda je:− določiti merila oziroma pogoje za oceno potresnega obnašanja posameznih obstoječihkonstrukcij1;− opisati pristop in izbiro ukrepov za izvedbo izboljšav konstrukcij;− razložiti merila za načrtovanje popravil in utrditev (zasnova, analiza konstrukcij, vključno znujnimi posegi, končno dimenzioniranje novih konstrukcijskih elementov in njihovih povezav zobstoječimi konstrukcijskimi elementi). Ta predstandard ne obravnava objektov, ki sopoškodovani zaradi korozije.Opomba:Predstandard se lahko uporablja tudi kot izhodišče za analizo konstrukcij ter popravila in utrditve zgradb napotresno neogroženih območjih.(3)PČeprav določbe tega predstandarda veljajo za vse kategorije stavb, so za popravila in utrditvekulturno-zgodovinskih objektov potrebne dodatne določbe (vključno z alternativnimi pristopi).Konstrukcijske rešitve, metode in postopke, kot tudi stopnjo njihove uporabnosti, je treba uskladiti spomembnostjo kulturno-zgodovinskega objekta. Pristop k reševanju problemov, povezanih s tokategorijo objektov, se posebej obravnava v dodatku F.(4)PObstoječe konstrukcije:(i)odražajo stopnjo znanja na področju gradbeništva v času njihove gradnje,(ii)imajo lahko velike skrite napake,(iii)so bile lahko izpostavljene neznanim potresom že prej.Zaradi navedenih vzrokov sta ocena nosilnosti konstrukcije in načrtovanje posegov v konstrukcijopovezana z razmeroma visoko stopnjo negotovosti, ki se razlikuje od države do države.1.2Razlika med načeli in navodili(1)PDoločila predstandarda se glede na svojo naravo med seboj ločijo na načela in navodila.(2)PNačela vsebujejo:− splošne navedbe in definicije, ki ne dopuščajo alternative;− zahteve in analitične modele, pri katerih ni dovoljena alternativa, razen če ni izrecno navedeno.(3)PNavodila so splošno priznana pravila, ki upoštevajo načela in izpolnjujejo njihove zahteve.(4)Načela so označena s črko P, ki sledi številki člena. Členi, ki so označeni samo s številko brezčrke P, vsebujejo navodila.
∗ Opomba prevajalca: Zidovina je material postavljenega zidu, ki ga tvorijo zidaki (kamniti, opečni, betonski, ipd.) in malta.(Vir: Dopis Sekcije za terminološke slovarje pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRCSAZU, Ljubljana, 27.6.1996).1
Metode, ki jih obravnava ta predstandard (še posebej to velja za metodo določanja ranljivosti, ki je predstavljena v dodatkuD), se lahko na splošno uporabljajo v zgrajenih in drugih okoljih v obliki, kot so predstavljene, ali v dodatno poenostavljenienačici. Ustrezni členi predstandarda se lahko uporabljajo tudi pri obravnavanju posameznih objektov, v zgrajenih urbanihokoljih, kjer so potrebna popravila in utrditev objektov.

SIST ENV 1998-1-4 : 200010(5)Pri
...