SIST EN ISO 10628:2002

SLOVENSKI SIST EN ISO 10628

STANDARD
februar 2002













Sheme procesnih obratov – Splošna pravila (ISO 10628:1997)

(enakovreden EN ISO 10628:2000)

Flow diagrams for process plants – General rules (ISO 10628:1997)



Schémas de procédé pour les unités de fabrication/de production –

Régles générales (ISO 10628:1997)



Fließschemata für verfahrenstechnische Anlagen - Allgemeine Regeln

(ISO 10628:1997)

















Deskriptorji: Risbe, tehnične risbe, kemijski obrati, grafične metode, sheme, procesne sheme,
blokovne sheme, grafični simboli, črkovno-številčne oznake, splošno.




Referenčna številka

ICS 01.080.30 SIST EN ISO 10628:2002 (sl)




Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 62





2003-05. Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
©

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN ISO 10628:2002 (sl), Sheme procesnih obratov – Splošna pravila (ISO 10628:1997)
2002, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu EN ISO 10628:2000 (en),
Flow diagrams for process plants – General rules (ISO 10628:1997), 2000-11-16.
NACIONALNI PREDGOVOR
Mednarodni standard ISO 10628:1997 je pripravil tehnični odbor Mednarodne organizacije za
standardizacijo ISO/TC 10 Tehnične risbe, opredelitev izdelka in sorodna dokumentacija in ga je kot
evropski standard privzel CMC.
Slovenski standard SIST EN ISO 10628:2002 je prevod evropskega standarda EN ISO 10628:2000. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen evropski standard v
angleškem jeziku.
Slovensko izdajo standarda je dne 2001-12-14 sprejel tehnični odbor SIST/TC TRS Tehnično risanje,
veličine, enote, simboli in grafični simboli.
OPOMBI
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN ISO 10628:2002 to pomeni “slovenski standard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN ISO 10628:2000 in je objavljen z dovoljenjem

CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija

This national document is identical with EN ISO 10628:2000 and is published with the
permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II

---------------------- Page: 2 ----------------------

EVROPSKI STANDARD EN ISO 10628
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM december 2000

ICS: 01.080.30




Slovenska izdaja

Sheme procesnih obratov - Splošna pravila (ISO 10628:1997)

Flow diagrams for process Fließschemata für Schémas de procédé pour les
plants – General rules verfahrenstechnische Anlagen - unités de fabrication/de
(ISO 10628:1997) Allgemeine Regeln production – Régles générales
(ISO 10628:1997) (ISO 10628:1997)





Ta evropski standard je 16. novembra 2000 odobril CEN.

Člani CEN morajo ravnati v skladu s poslovnikom CEN/CENELEC, ki določa pogoje, pod katerimi dobi
ta standard status nacionalnega standarda brez kakršnih koli sprememb. Sezname najnovejših izdaj
teh nacionalnih standardov in njihove bibliografske podatke je možno dobiti na zahtevo pri Centralnem
sekretariatu ali članih CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski, nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalne organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.












CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation

Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2000 CEN Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. št. EN ISO 10628:2000 E

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
VSEBINA Stran
1 Namen .4
2 Zveza z drugimi standardi .4
3 Definicije .5
4 Razvrstitev, vsebina in predstavitev shem .5
5 Pravila risanja.8
Dodatek A (informativni): Enakovredni izrazi v drugih jezikih .12
Dodatek B (informativni): Primeri shem za procesne obrate .13
Dodatek C (informativni): Izbira grafičnih simbolov.20
Dodatek D (informativni): Črkovne oznake .62




2

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
Sheme procesnih obratov – Splošna pravila

1 Namen

Ta mednarodni standard uvaja splošna pravila za pripravo shem procesnih obratov. Sheme pomenijo
zgradbo in delovanje procesa ter so sestavni del tehnične dokumentacije, potrebne za načrtovanje,
konstruiranje, gradnjo, upravljanje, zagon, obratovanje, vzdrževanje in razgradnjo  obrata.

Sheme poenostavljajo izmenjavo informacij med posameznimi udeleženci pri razvoju, konstruiranju,
gradnji, obratovanju in vzdrževanju takih procesnih obratov.

Ta mednarodni standard se ne uporablja za elektrotehnične sheme.

2 Zveza z drugimi standardi

Spodaj navedeni standardi vsebujejo določila, ki z navedbami v besedilu sestavljajo določila tega
mednarodnega standarda. Navedene izdaje so bile veljavne ob objavi. Vsi standardi se spreminjajo in
udeleženke dogovorov, ki temeljijo na tem mednarodnem standardu, naj si prizadevajo za uporabo
najnovejših izdaj spodaj navedenih standardov. Člani IEC in ISO vzdržujejo sezname trenutno
veljavnih mednarodnih standardov.

ISO 128:1982, Tehnične risbe – Splošna načela prikazovanja

ISO 1000:1992, Mednarodni sistem (SI) enot ter priporočila za uporabo njihovih večkratnikov in
nekaterih drugih enot

ISO 3098-1:1974, Tehnične risbe – Pisava – 1. del: Priporočena pisava

ISO 3461-2:1987, Splošna načela oblikovanja grafičnih simbolov – 2. del: Grafični simboli za rabo v
tehnični dokumentaciji izdelkov

ISO 3511-1:1977, Merilne krmilne funkcije in instrumentalna oprema v procesni tehniki – Simboličen
prikaz – 1. del: Osnovne zahteve

ISO 3511-2:1984, Merilne krmilne funkcije in instrumentalna oprema v procesni tehniki – Simboličen
prikaz – 2. del: Razširitev osnovnih zahtev

ISO 3511-4:1985, Merilne krmilne funkcije in instrumentalna oprema v procesni tehniki – Simboličen
prikaz – 4. del: Osnovni simboli procesnih računalnikov, vmesnikov in skupnih prikazovalnih/krmilnih
funkcij

ISO 4196:1984, Grafični simboli – Uporaba puščic

ISO 5457:1980, Tehnične risbe – Velikosti in ureditev risalnih listov

ISO 7200:1984, Tehnične risbe – Glave

ISO 10209-1:1992, Tehnična dokumentacija izdelkov – Slovar – 1. del: Izrazi, ki se nanašajo na
tehnične risbe – Splošno in vrste risb

3

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
3 Definicije

V tem mednarodnem standardu se uporabljajo definicije iz ISO 10209−1 in definicije, navedene v nadaljevanju.

OPOMBA: Izrazi v tem delu ISO 10628 so razen v uradnih jezikih ISO (angleškem, francoskem in ruskem) tudi v nemškem,
italijanskem in španskem jeziku. Zadnji so objavljeni z odgovornostjo ustreznih organov za Nemčijo (DIN), Italijo
(UNI) in Španijo (AENOR). Kot izrazi ISO pa veljajo samo tisti, ki so v uradnih jezikih.

3.1 Proces: zaporedje kemijskih, fizikalnih ali bioloških operacij za presnovo, transport ali
skladiščenje snovi ali energije.

3.2 Procesna stopnja: del procesa, ki je pretežno neodvisen in ga sestavlja ena ali več osnovnih operacij.

3.3 Osnovna operacija: po teoriji procesne tehnike najpreprostejša operacija v procesu.

3.4 Tovarna: celota proizvodnih kompleksov in pripadajoče infrastrukture na eni lokaciji.

3.5 Industrijski kompleks: več samostojnih ali povezanih procesnih obratov skupaj z zgradbami,
proizvodni kompleks.

3.6 Procesni obrat: postroji in konstrukcije, potrebni za izvedbo procesa.

OPOMBA: Različni procesi ali procesne stopnje lahko potekajo v istem procesnem obratu ali delu obrata (glej 3.7) v
različnih časovnih obdobjih.

3.7 Del obrata: del procesnega obrata, ki lahko, vsaj občasno, obratuje samostojno.

3.8 Oprema: posamezni deli obrata, npr. posode, kolone, toplotni prenosniki, črpalke, kompresorji.

3.9 Shema: grafični prikaz postopka, zgradbe in delovanja procesnega obrata ali dela obrata.

OPOMBA: Glede na informacije in predstavitve je treba razlikovati tri vrste shem, in sicer:
- blokovno (glej 4.1),
- procesno (glej 4.2),
- shemo ocevja in instrumentacije (shema OI) (glej 4.3).

3.10 Referenčno označevanje: črkovne oznake za razpoznavanje opreme v procesu glede na
njihovo funkcijo.

4 Razvrstitev, vsebina in predstavitev shem

Vsaka vrsta sheme naj upošteva funkcionalne zahteve.Grafična predstavitev naj bo skladna s pravili iz
5. poglavja. Poti in smer toka naj bodo označeni s črtami in puščicami.

4.1 Blokovna shema

Z blokovno shemo se ponazori proces ali procesni obrat s pravokotniki in ustreznimi vpisi imen ali
oznak. Pravokotnike povezujejo tokovnice (glej sliki B.1 in B.2 kot primera).

Pravokotniki lahko predstavljajo:
• procese,
• procesne stopnje,
• osnovne operacije,
• procesne obrate ali skupine procesnih obratov,
• dele obrata,
• opremo.
4

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
Tokovnice lahko pomenijo snovne ali energijske tokove (glej sliko 1 kot primer).

Proces




Procesna stopnja



Osnovna operacija




Tovarna




Industrijski kompleks



Procesni obrat




Del obrata



Oprema


Slika 1

4.1.1 Osnovne informacije

Blokovna shema naj vsebuje vsaj naslednje informacije:
a) imena pravokotnikov,
b) imena vstopajočih in izstopajočih snovnih in energijskih tokov,
c) pot in smer glavnih tokov med pravokotniki.

4.1.2 Dodatne informacije

Blokovna shema lahko vsebuje tudi:
a) imena glavnih tokov med pravokotniki,
b) pretoke vstopajočih in izstopajočih snovi,
c) pretoke vstopajočih in izstopajočih energijskih tokov,
d) pretoke glavnih tokov med pravokotniki,
e) značilne obratovalne pogoje.

4.2 Procesna shema

Procesna shema opiše proces ali procesni obrat z grafičnimi simboli, povezanimi s tokovnicami (glej
sliki B.3 in B.4 kot primera).

Grafični simboli pomenijo opremo, črte pa ponazarjajo masne ali energijske tokove ali energente.
5

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
4.2.1 Osnovne informacije

V procesni shemi naj bodo uporabljeni grafični simboli (glej dodatek C za osnovne vrste) in naj
vsebuje vsaj naslednje informacije:
a) vrsto opreme, potrebne v procesu, razen pogonov,
b) referenčno oznako opreme, razen pogonov,
c) poti in smeri vstopajočih in izstopajočih snovnih in energijskih tokov,
d) imena in pretoke ali količine vstopajočih in izstopajočih snovi,
e) imena energijskih tokov ali energentov,
f) značilne obratovalne pogoje.

4.2.2 Dodatne informacije

V procesni shemi se uporabljajo grafični simboli (glej dodatek C za osnovne in/ali podrobne vrste) in
lahko vsebuje tudi naslednje informacije:
a) imena tokov in pretoke ali količine procesnih fluidov med procesnimi stopnjami,
b) pretoke ali količine energije ali energentov,
c) bistvena zapirala v logičnem procesnem položaju glede na njihovo funkcijo,
d) funkcionalne zahteve po procesnem merjenju in krmiljenju na pomembnih točkah,
e) dodatne obratovalne pogoje,
f) imena opreme in značilne podatke o opremi, navedeni na risbi ali v ločenih seznamih,
g) imena pogonov in značilne podatke o pogonih, navedenih na risbi ali v ločenih seznamih,
h) višine ploščadi in približne relativne položajne višine opreme.

4.2.3 Predstavitev

Oprema, tokovnice in zapirala naj bodo predstavljeni z grafičnimi simboli skladno z dodatkom C, zlasti
s tistimi iz osnovnih vrst.

Oprema naj bo označena skladno z dodatkom D.

Funkcionalne zahteve po procesnem merjenju in krmiljenju naj bodo navedene skladno z
ISO 3511-1, ISO 3511-2 in ISO 3511-4.

4.3 Shema ocevja in instrumentacije (shema OI)

Shema ocevja in instrumentacije (shema OI), ki temelji na procesni shemi, je z grafičnimi simboli za
opremo in ocevje ter za merilne in krmilne funkcije predstavljena tehnična izvedba procesa (glej sliki
B.5 in B.6 kot primera).

Shema pogonskih sredstev (shema PS) je posebna vrsta sheme ocevja in instrumentacije. Shematsko
pomeni sisteme pogonskih sredstev v procesnem obratu z vsemi vodi in drugimi elementi, potrebnimi za
transport, razdeljevanje in zbiranje pogonskih sredstev. Procesna oprema v shemi PS je lahko
predstavljena z grafičnimi simboli in oznakami z vpisom (npr. razpoznavnimi številkami), tokovnice PS
pa s črtami (glej sliko B.7 kot primer).





6

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
4.3.1 Osnovne informacije

V shemi ocevja in instrumentacije se uporabljajo grafični simboli (glej npr. dodatek C za osnovne in/ali
podrobne vrste) in naj vsebuje vsaj naslednje informacije:

a) funkcijo ali vrsto opreme, vključno s pogoni, transportnimi napravami ter vgrajenimi rezervnimi
enotami,
b) razpoznavno številko opreme, vključno s pogoni, transportnimi napravami in vgrajenimi
rezervnimi enotami,
c) značilne podatke opreme, navedene v posebnih seznamih, če je potrebno,
d) navedbo nominalnega premera, tlačnega razreda, materiala in izvedbe cevovoda npr. s številko
cevovoda, razredom cevovoda ali razpoznavno številko,
e) podatke o toplotni izolaciji opreme, ocevja in cevovodne armature,
f) merilne in krmilne funkcije v procesu z razpoznavno številko,
g) značilne podatke za pogone, navedene v posebnih seznamih, če je potrebno.

4.3.2 Dodatne informacije

Shema ocevja in instrumentacije lahko vsebuje tudi naslednje informacije:
a) imena tokov in pretoke ali količine energije ali nosilcev energije,
b) poti in smeri energijskih tokov ali nosilcev energije,
c) vrsto pomembnih primarnih elementov in senzorjev,
d) pomembnejše konstrukcijske materiale opreme,
e) višino ploščadi in približno relativno položajno višino opreme,
f) referenčno oznako za zapirala in drugo cevovodno armaturo,
g) imena opreme.

4.3.3 Predstavitev

Predstavitev celotne opreme, zapiral in druge cevovodne armature mora biti skladna z dodatkom C.

Oprema, zapirala in druga cevovodna armatura morajo biti označeni skladno z dodatkom D.

Pomožni sistemi so lahko predstavljeni s pravokotniki ob sklicevanju na posebne sheme.

Merilne in krmilne funkcije procesa naj ustrezajo ISO 3511-1, ISO 3511-2 in ISO 3511-4.

5 Pravila risanja

5.1 Splošna pravila risanja

Za predstavitev shem procesnih obratov naj se uporabljajo standardna pravila risanja.

5.1.1 Formati risalnih listov

Uporabljajo naj se formati, ki ustrezajo ISO 5457 (vrsta X). Upoštevaje različne razpoložljive tehnike
kopiranja naj bi se izogibali podaljšanim formatom in formatom, večjim od A0.

5.1.2 Glava

Glave risb in kosovnice (z dodatnimi polji) naj bodo skladne z ISO 7200.
7

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
5.2 Razporeditev shem

Velikost grafičnih simbolov za opremo (razen črpalk, pogonov, zapiral in druge cevovodne armature)
naj odraža dejansko relativno velikost glede na merilo in položajno višino.

Naprave, za katere pričakujemo, da bodo nameščene najvišje v obratu, naj bodo tudi na risbi
prikazane zgoraj, tiste najnižje pa spodaj.

Grafični simboli procesa, ki se nanašajo na merilne in krmilne funkcije opreme in ocevja, ter samo
ocevje in zapirala naj bodo prikazani na logičnem mestu glede na njihove funkcije.

5.3 Vezne črte

5.3.1 Debelina črt

Debelina črt naj bo skladna z modulom rastrske mreže za sheme, M = 2,5 mm.

Za jasen in nazoren prikaz naj se uporabljajo črte različnih debelin. Črte za glavne tokove ali glavno
ocevje naj bodo poudarjene.

Uporabljajo naj se naslednje debeline črt, izbrane po ISO 128:
a) 1 mm (0,4 M) za glavne tokovnice;
b) 0,5 mm (0,2 M) za:
- grafične simbole opreme, razen zapiral in druge cevovodne armature ter dodatkov ocevja,
- pravokotnike, ki prikazujejo osnovne operacije, procesno opremo itd.,
- pomožne tokovnice,
- tokovnice energentov in črte pomožnih sistemov;
c) 0,25 mm (0,1 M) za:
- grafične simbole zapiral in druge cevovodne armature ter dodatkov ocevja,
- simbole merilnih in krmilnih funkcij procesa, tokovnice za krmiljenje in prenos podatkov,
- referenčne črte,
- druge pomožne črte.

Črte, tanjše od 0,25 mm (0,1 M), naj se ne uporabljajo.

5.3.2 Razmik med črtami

Razmik med dvema vzporednima črtama naj ne bi bil manjši od dvakratne debeline najdebelejše črte
(glej ISO 128), vendar najmanj 1 mm.

Med tokovnicami je zaželen razmik, večji od 10 mm.

5.3.3 Smer toka

Na splošno je glavni tok usmerjen od leve proti desni in od zgoraj navzdol.

Vtočne in iztočne puščice, risane skladno z ISO 4196, se uporabljajo za prikaz vstopajočih in
izstopajočih tokov pomembnih snovi.

Puščice za prikaz smeri tokov so v shemi risane na tokovnice. Za boljše razumevanje se puščice
lahko uporabljajo na vtoku v opremo (razen pri črpalkah) in na tokovnicah pred razcepom.

Če je shema narisana na več listih, je priporočljivo, da so črte za vstopajoče in izstopajoče tokove ter ocevje
narisane tako, da se nadaljujejo na istem nivoju, če so posamezni listi položeni vodoravno eden poleg drugega.
8

---------------------- Page: 10 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
5.3.4 Povezave

Spoji med tokovnicami ali cevmi naj bodo narisani, kot je prikazano na slikah 2 in 3.





ali




Slika 2 Slika 3



Sliki 4 in 5 prikazujeta dve možnosti prikaza tokovnic ali cevi, ki nista spojeni. Način prikaza na sliki 5 je
boljši.









Slika 4 Slika 5


5.3.5 Povezave tokovnic pomožnih sistemov

Tokovnice pomožnih sistemov (npr. tokovnice energentov) naj bodo prikazane s črtkanimi črtami,
nakazano smerjo toka in navedeno vrsto energenta in po možnosti številko risbe (glej sliki B.5 in B.6).

5.4 Vpisi

5.4.1 Vrsta črk

Priporoča se pokončna pisava tipa B skladno z ISO 3098-1:1974.

5.4.2 Višina črk

Višina črk naj bo:
a) 5 mm za oznake glavne opreme;
b) 2,5 mm za druge vpise.

5.4.3 Razporeditev vpisov

a) Oprema:
Referenčne oznake opreme naj bodo v bližini ustreznega grafičnega simbola, vendar ne znotraj
njega. Druge podrobnosti (npr. oznaka, nominalna kapaciteta, tlak, material) so lahko prikazane
pod referenčnimi oznakami ali ločeno v preglednicah.
9

---------------------- Page: 11 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
b) Tokovnice ali ocevje:
Oznake tokovnic ali ocevja naj bodo napisane nad vodoravnimi tokovnicami in vzporedno z
njimi ter levo od navpičnih tokovnic in vzporedno z njimi. Če začetek in konec tokovnic ali
ocevja nista takoj razpoznavna, je ustrezne elemente treba označiti z istimi črkami.
c) Zapirala in druga cevovodna armatura:
Referenčne oznake zapiral in druge cevovodne armature naj bodo napisane poleg grafičnega
simbola in vzporedno s smerjo toka.
d) Merilne in krmilne funkcije v procesu:
Predstavitev mora biti skladna z ISO 3511-1, ISO 3511-2 in ISO 3511-4.
e) Pretoki, pogoji obratovanja, termofizikalne lastnosti:
Pretoki, pogoji obratovanja in termofizikalne lastnosti naj bodo vpisani v pravokotnike ali v
posebno preglednico. Pravokotnike naj z referenčnimi točkami povezujejo referenčne črte.
Pravokotniki naj bodo vzporedni z vodoravnimi tokovnicami in nad njimi ter levo ali desno od
navpičnih tokovnic. Če so podatki prikazani v preglednici, se v pravokotnike vpišejo ustrezne
številke s seznama podatkov.
f) Uporabljajo naj se enote SI, ki so skladne z ISO 1000.


10

---------------------- Page: 12 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
Dodatek A
(informativni)



Enakovredni izrazi v drugih jezikih

V tem dodatku so za izraze iz 3. poglavja navedeni enakovredni izrazi v slovenskem, angleškem,
francoskem, ruskem, nemškem, italijanskem in španskem jeziku.

Slovensko Angleško Francosko Rusko Nemško Italijansko Špansko
proces process procédé технологический Verfahren processo proceso
процесс
procesna process step étape de procédé cтадия процесса Verfahrens- fase etapa de
stopnja abschnitt proceso
osnovna unit operation opération de oсновная Grundoperation operazione di operacion
operacija base операция base basica
tovarna works usine завод Werk stabilimento fabrica
industrijski industrial complexe производственный Anlagenkomplex complesso complejo
kompleks complex industriel комплекс industriale industrial
unité de
procesni process plant tехнологическая verfahrenstechnische impianto di planta de
fabrication/
obrat установка Anlage produzione proceso
de production
del obrata plant section section, unité, цех, отделение Teilanlage reparto seccion de
partie planta, unidad
d’instalation/
atelier
oprema equipment équipement оборудование Anlageteil unità equipo
shema flow diagram schémas de схема Flieβbild schema di diagrama de
procédé = PCF технологических impianto flujo de plantas
установок de proceso
blokovna block diagram schéma de блок-схема Grundflieβbild schema a diagrama de
shema principe blocchi bloques
procesna process flow Plan de технологическая Verfahrensflieβbild schema di diagrama de
shema diagram circulation des схема processo proceso
fluides
(PCF = schéma
de procédé
shema
piping and plan de cхема Rohrleitungs und schema diagrama de
ocevja in instrument tuyauterie et трубопроводов и Instrumentenflieβ- tubazioni e tuberias
instrumentacije diagram (P&ID) d’instrumentation КИП bild, RI-Flieβbild strumenti, instrumentacion,
(shema OI) (TI) ou schéma schema P&ID diagrama T&I
détaillé (P&ID)


11

---------------------- Page: 13 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
Dodatek B
(informativni)



Primeri shem za procesne obrate

Slike v tem dodatku prikazujejo vrste shem, opisanih v tem mednarodnem standardu, vendar njihova
tehnična vsebina ni sestavni del tega standarda.






Slika B.1: Blokovna shema z osnovnimi informacijami


















12

---------------------- Page: 14 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002





Slika B.2: Blokovna shema z osnovnimi in dodatnimi informacijami
13

---------------------- Page: 15 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002



Slika B.3: Procesna shema z osnovnimi informacijami


14

---------------------- Page: 16 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002



Slika B.4: Procesna shema osnovnimi in dodatnimi informacijami
15

---------------------- Page: 17 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

OPOMBA: Za jasnejšo predstavitev so oznake za instrumentacijo, ocevje, zapirala in drugo cevovodno armaturo prikazane samo ponekod.


Slika B.5: Shema ocevja in instrumentacije (shemaOI) z osnovnimi informacijami
16

---------------------- Page: 18 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

OPOMBA: Za jasnejšo predstavitev so oznake za instrumentacijo, ocevje, zapirala in drugo cevovodno armaturo prikazane samo ponekod.


Slika B.6: Shema ocevja in instrumentacije (shemaOI) z osnovnimi in dodatnimi informacijami
17

---------------------- Page: 19 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002



Slika B.7: Shema ocevja in instrumentacije kot shema tokov pogonskih sredstev (shema PS)
18

---------------------- Page: 20 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
Dodatek C
(informativni)



Izbira grafičnih simbolov

Ta dodatek bo po potrebi pregledan in popravljen, če bo rezultat usklajevalnega dela
ISO/TC 10/SC 10 in IEC/TC 3/SC 3A nova splošno veljavna knjižnica grafičnih simbolov. Nov
standard bo nato lahko objavljen kot združeni standard simbolov.

C.1 Načela

Da bi se velikosti grafičnih simbolov ujemale z velikostjo drugih narisanih znakov, naj se upoštevajo
pravila iz ISO 3461-2.

Mreža, na kateri je narisan grafični simbol, prikazuje njegova razmerja in olajša njegovo umeščanje in
razmnoževanje.

Prednostna mesta stikov tokovnic z grafičnim simbolom so prikazana z   A . Ta znak ni del
grafičnega simbola. Če so procesne sheme izdelane z računalniško podprtimi sistemi (CAD), potem
se lahko tokovnice stikajo z grafičnimi simboli samo v mrežnih presečiščih.

C.2 Prikaz

Grafični simboli so lahko obrnjeni ali zrcaljeni, če njihov pomen ni odvisen od usmerjenosti. Njihov
prikaz ( kolon, posod itd.) se lahko prilagodi dejanskemu merilu glede na procesni obrat.

C.3 Razvrščanje

Grafični simboli so razvrščeni po skupinah glede na funkcijo in/ali konstrukcijske značilnosti.
Razvrščeni so v osnovne vrste, podrobne vrste in primere uporabe.

Osnovne vrste je zaželeno uporabljati v predhodni stopnji načrtovanja (procesna shema), medtem ko
naj bi podrobne vrste uporabljali v končni stopnji (shema ocevja in instrumentacije).

Dodatno je priporočena uporaba grafičnih simbolov osnovne vrste v shemah ocevja in instrumentacije,
ker je pogosto nemogoče prikazati vsako podrobno značilnost opreme v grafičnem simbolu. Podrobne
značilnosti so navedene v specifikacijskih seznamih opreme.

C.4 Pregled grafičnih simbolov

C.4.1 Skupine

Standard razlikuje naslednje skupine:

1 Posode
2 Posode z vgrajenimi deli, kolone z vgrajenimi deli, kemijski reaktorji z vgrajenimi deli
3 Naprave za gretje in hlajenje
4 Toplotni prenosniki, generatorji pare, peči
5 Filtri, filtri za tekočine, filtri za pline
6 Vejalniki, sejalne naprave, sejalniki, sortirne naprave, sortirniki
7 Izločevalniki
8 Centrifuge
9 Sušilniki
10 Drobilniki in mlini
11 Mešala
19

---------------------- Page: 21 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002
12 Mešalniki, gnetilniki
13 Predelovalni stroji, oblikovalni stroji
14 Črpalke za tekočine
15 Kompresorji, vakuumske črpalke, puhala, ventilatorji
16 Dvižne in transportne naprave
17 Tehtnice
18 Odmerilniki, dodajalniki in razdelilniki
19 Motorji, pogonski stroji, pogoni
20 Druga oprema
21 Cevna zapirala
22 Protipovratna cevna zapirala
23 Krmilni ventili
24 Varovala
25 Druga cevovodna armatura
26 Drugi grafični simboli

C.4.2 Grafični simboli za opremo, stroje in ocevje

Glej preglednico C.1.

Grafični simboli so v procesnih shemah prikazani v priporočenih velikostih (merilo mreže M 2,5 mm).

C.4.3 Dodatna pojasnila

V procesnih shemah se prednostno uporabljajo grafični simboli prikazani v tem dodatku. Zato
podrobnosti namenoma niso prikazane, vključene so samo funkcionalne značilnosti.

Če uporabnik meni, da grafični simboli niso dovolj jasni, lahko:

a) dopolni grafični simbol s pojasnilom ali
b) dopolni grafični simbol s prikazom dodatnih podrobnosti.
20

---------------------- Page: 22 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002


21
Preglednica C.1

---------------------- Page: 23 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

22

---------------------- Page: 24 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

23

---------------------- Page: 25 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

24

---------------------- Page: 26 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

25

---------------------- Page: 27 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

26

---------------------- Page: 28 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

27

---------------------- Page: 29 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

28

---------------------- Page: 30 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

29

---------------------- Page: 31 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

30

---------------------- Page: 32 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

31

---------------------- Page: 33 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

32

---------------------- Page: 34 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

33

---------------------- Page: 35 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

34

---------------------- Page: 36 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

35

---------------------- Page: 37 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

36

---------------------- Page: 38 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

37

---------------------- Page: 39 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

38

---------------------- Page: 40 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

39

---------------------- Page: 41 ----------------------

SIST EN ISO 10628 : 2002

40

---------------------- Page: 42 ----------------
...