SIST EN 1338:2003

SLOVENSKI SIST EN 1338
STANDARD
september 2003
Betonski tlakovci – Zahteve in preskusne metode

(vključen popravek SIST EN 1338:2003/AC:2006)

Concrete paving blocks – Requirements and test methods

Pavés en béton – Prescriptions et méthodes d'essai

Pflastersteine aus Beton – Anforderungen und Prüfverfahren

Referenčna oznaka
ICS 91.100.30; 93.080.20 SIST EN 1338:2003 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in III ter od 1 do 63

© 2013-07. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 1338 : 2003
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1338 (sl), Betonski tlakovci – Zahteve in preskusne metode (vključen popravek
evropskemu standardu EN 1338 (en), Concrete paving blocks – Requirements and test methods,
2003-05, z vključenim popravkom EN 1338:2003/AC:2006.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1338:2003 in popravek EN 1338:2003/AC:2006 je pripravil tehnični odbor
Evropskega komiteja za standardizacijo CEN/TC 178 Tlakovci in robniki, katerega tajništvo je v
pristojnosti BSI.
Slovenski standard SIST EN 1338:2003 je prevod evropskega standarda EN 1338:2003 z vključenim
popravkom EN 1338:2003/AC:2006. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem
standardu je odločilen izvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je
pripravil tehnični odbor SIST/TC BBB Beton, armirani beton in prednapeti beton.
Odločitev za privzem tega standarda je dne 3. aprila 2003 sprejel SIST/TC BBB Beton, armirani beton
in prednapeti beton.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen standardov, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:

SIST EN 10083-2 Poboljšana jekla – 2. del: Tehnični dobavni pogoji za kakovostna nelegirana
jekla
SIST EN 13369 Skupna pravila za montažne betonske izdelke
SIST EN ISO 4288 Specifikacija geometrijskih veličin izdelka – Tekstura površine: profilna
metoda – Pravila in postopki za ocenitev teksture površine (ISO 4288)
SIST EN ISO 6506-1 Kovinski materiali – Preskus trdote po Brinellu – 1. del: Preskusna metoda
(ISO 6506-1)
SIST EN ISO 6506-2 Kovinski materiali – Preskus trdote po Brinellu – 2. del: Preverjanje in
umerjanje naprav za preskušanje (ISO 6506-2)
SIST EN ISO 6506-3 Kovinski materiali – Preskus trdote po Brinellu – 3. del: Umerjanje
primerjalnih ploščic (ISO 6506-3)
SIST ISO 7873 Control charts for arithmetic average with warning limits (Kontrolne karte za
aritmetično povprečje z opozorilnimi mejami)
SIST ISO 7966 Acceptance control charts (Kontrolne karte za sprejetje)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 1338:2003, vključno s popravkom EN 1338:2003/AC:2006

OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 1338:2003
to pomeni “slovenski standard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
II
SIST EN 1338 : 2003
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 1338:2003 z vključenim popravkom EN
1338:2003/AC:2006 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 1338:2003, including EN 1338:2003/AC:2006, and is
published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
SIST EN 1338 : 2003
(Prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD EN 1338
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM maj 2003
ICS 93.080.20
Slovenska izdaja
Betonski tlakovci – Zahteve in preskusne metode

Concrete paving blocks – Pavés en béton – Prescriptions et Pflastersteine aus Beton –
Requirements and test methods méthodes d'essai Anforderungen und Prüfverfahren

Ta evropski standard je CEN sprejel dne 16. oktobra 2002.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi
dobi ta evropski standard status nacionalnega standarda brez kakršnih koli sprememb. Seznami
najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri Upravnem
centru ali članih CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru,
veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske,
Norveške, Portugalske, Slovaške, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Upravni center: rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2003 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. oznaka EN 1338:2003 E

SIST EN 1338 : 2003
VSEBINA Stran
Predgovor .6
1 Področje uporabe .7
2 Zveze s standardi .7
3 Izrazi in definicije .8
4 Zahteve za materiale.10
4.1 Splošno.10
4.2 Azbest.10
5 Zahteve za proizvode .10
5.1 Splošno.10
5.2 Oblika in mere .10
5.2.1 Splošno.10
5.2.2 Nazivne mere .11
5.2.3 Distančniki, nagib ali stranske ploskve z utorom.11
5.2.4 Dovoljena odstopanja.11
5.3 Fizikalne in mehanske lastnosti.11
5.3.1 Splošno.11
5.3.2 Odpornost proti vremenskim vplivom.12
5.3.3 Razcepna natezna trdnost .12
5.3.4 Odpornost proti obrusu.12
5.3.5 Odpornost proti zdrsu/drsenju.13
5.3.6 Obnašanje pri požaru .13
5.3.7 Toplotna prevodnost.13
5.4 Zunanjost.14
5.4.1 Videz.14
5.4.2 Tekstura.14
5.4.3 Barva .14
6 Vrednotenje skladnosti in merila skladnosti .14
6.1 Splošno.14
6.1.1 Dokazovanje skladnosti.14
6.1.2 Ocenjevanje skladnosti .14
6.2 Preskušanje tipa proizvoda .15
6.2.1 Začetno preskušanje tipa .15
6.2.2 Nadaljnje preskušanje tipa .15
6.2.3 Vzorčenje, preskušanje in merila skladnosti .15
6.3 Kontrola proizvodnje v obratu.16
6.3.1 Splošno.16
6.3.2 Oprema.17
6.3.3 Surovine in drugi vhodni materiali .17
6.3.4 Proizvodni proces.17
SIST EN 1338 : 2003
6.3.5 Preskušanje proizvoda .17
6.3.6 Označevanje, skladiščenje in dostava proizvodov.17
6.3.7 Neskladni proizvodi .17
6.3.8 Merila skladnosti za proizvod .17
7 Označevanje.19
8 Poročilo o preskusu.20
Dodatek A (informativni): Načrti kontrole.21
A.1 Kontrola opreme.21
A.2 Kontrola materialov .22
A.3 Kontrola proizvodnega postopka .23
A.4 Kontrola proizvodov .23
A.5 Pravila za prehajanje med stopnjami kontrole .24
Dodatek B (normativni): Postopek prevzemnega preskušanja pošiljke ob dostavi.25
B.1 Splošno .25
B.2 Postopek vzorčenja.25
B.3 Merila skladnosti .26
Dodatek C (normativni): Merjenje dimenzij posameznega tlakovca .27
C.1 Priprava.27
C.2 Tlorisne mere.27
C.3 Debelina.27
C.4 Ravnost površine in upognjenost.27
C.5 Posneti robovi .27
C.6 Debelina obložnega sloja.28
C.7 Primeri merilnih naprav.28
C.8 Poročilo o preskusu .29
Dodatek D (normativni): Določanje odpornosti proti zmrzovanju-tajanju s solmi za tajanje .30
D.1 Načelo.30
D.2 Preskušanec .30
D.3 Materiali .30
D.4 Oprema .30
D.5 Priprava preskušancev .31
D.6 Postopek .32
D.7 Izračun rezultatov preskusa.34
D.8 Poročilo o preskusu .34
Dodatek E (normativni): Določanje celotnega vpijanja vode.35
E.1 Načelo .35
E.2 Preskušanec .35
E.3 Materiali.35
E.4 Oprema .35
E.5 Priprava preskušancev.35
E.6 Postopek .35
SIST EN 1338 : 2003
E.7 Izračun rezultatov preskusa .36
E.8 Poročilo o preskusu.36
Dodatek F (normativni): Merjenje razcepne natezne trdnosti .37
F.1 Oprema .37
F.2 Priprava .38
F.3 Postopek .38
F.4 Izračun rezultatov preskusa .38
F.5 Poročilo o preskusu.39
Dodatek G (normativni): Merjenje odpornosti proti obrusu .40
G.1 Načelo preskusa obrusa s širokim kolesom .40
G.2 Brusno sredstvo.40
G.3 Oprema.40
G.4 Umerjanje .44
G.5 Priprava preskušanca.44
G.6 Postopek.45
G.7 Merjenje brazde.45
G.8 Izračun rezultatov preskusa.46
G.9 Poročilo o preskusu .46
Dodatek H (normativni): Meritev obrusa po Böhmejevi metodi.47
H.1 Načelo.47
H.2 Brusno sredstvo.47
H.3 Oprema .47
H.4 Priprava preskušancev .48
H.5 Postopek .49
H.6 Izračun rezultatov preskusa.49
H.7 Poročilo o preskusu .49
Dodatek I (normativni): Metoda za določanje vrednosti odpornosti proti zdrsu na nepolirani
površini (VOZN) .50
I.1 Načelo.50
I.2 Preskuševalna naprava.50
I.3 Umerjanje .53
I.4 Vzorčenje.53
I.5 Postopek.54
I.6 Izračun rezultatov preskusa .54
I.7 Poročilo o preskusu.54
Dodatek J (normativni): Preverjanje zunanjosti.55
J.1 Priprava .55
J.2 Postopek.55
Dodatek K (informativni): Primer uporabe metode preverjanja skladnosti razcepne
natezne trdnosti po spremenljivkah (6.3.8.3.B) .56
K.1 Splošno .56
SIST EN 1338 : 2003
K.2 Osnovna enačba.56
K.3 Faktorji sprejetja.56
K.4 Standardni odkloni s.56
K.5 Uporaba pravil za prehajanje med stopnjami kontrole.56
K.6 Rezultati .57
Dodatek ZA (informativni): Točke tega evropskega standarda, ki se nanašajo na določbe
Direktive EU o gradbenih proizvodih (89/106/EGS) .59
ZA.1 Področje uporabe in ustrezne značilnosti.59
ZA.2 Postopki za potrjevanje skladnosti.60
ZA.3 CE-označevanje in etiketiranje .61
SIST EN 1338 : 2003
Predgovor
Ta dokument (EN 1338:2003) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 178 "Tlakovci in robniki", katerega
sekretariat vodi BSI.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo najpozneje do novembra 2003. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem
standardom, je treba umakniti najpozneje do februarja 2005.
Ta dokument je bil pripravljen na podlagi mandatov M/119 in M/122, ki sta ju Evropska komisija in
Združenje za prosto trgovino podelila CEN, ter podpira bistvene zahteve direktive (direktiv) EU.
Zveza z Direktivo o gradbenih proizvodih je razvidna iz informativnega dodatka ZA, ki je sestavni del
tega dokumenta.
Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne privzeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske,
Norveške, Portugalske, Slovaške, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Ne nadomešča nobenega obstoječega evropskega standarda.
Dodatki B, C, D, E, F, G, H, I in J so normativni, dodatki A, K in ZA pa informativni.
SIST EN 1338 : 2003
1 Področje uporabe
Ta evropski standard predpisuje materiale, lastnosti, zahteve in preskusne metode za nearmirane
betonske tlakovce, vezane s cementom, in pripadajoče fazonske kose. Uporablja se tudi za montažne
betonske tlakovce in pripadajoče fazonske kose, ki se uporabljajo na prometnih tlakovanih površinah
in za prekrivanje streh, na primer za pešpoti, zaprte (zagrajene, pokrite) površine, kolesarske steze,
parkirne prostore, ceste, avtoceste, industrijske površine (vključno z obrežji in pristanišči), tlake na
letališčih, avtobusne postaje, bencinske črpalke.
Če se redno uporabljajo pnevmatike ježevke, so včasih potrebne dodatne zahteve.
Ta standard ne obravnava otipljivosti ali vidnosti tlakovcev in tudi ne prepustnih tlakovcev.
Ta standard določa označevanje in vrednotenje skladnosti proizvoda s tem evropskim standardom.
2 Zveze s standardi
Ta evropski standard z datiranimi in nedatiranimi sklicevanji vključuje določila iz drugih publikacij.
Zveze s standardi so navedene na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so navedene v
nadaljevanju. V tem evropskem standardu se pri datiranih sklicevanjih poznejša dopolnila ali
spremembe katere koli publikacije upoštevajo le, če so vanj vključene z dopolnilom ali revizijo. Če
navedeni standardi niso datirani, velja njihova zadnja izdaja (vključno z dopolnili).
EN 10083-2 Jekla za poboljšanje – 2. del: Tehnični dobavni pogoji za nelegirana jekla
EN 13369 Skupna pravila za montažne betonske izdelke
EN ISO 4288 Specifikacija geometrijskih veličin izdelka – Tekstura površine: profilna metoda –
Pravila in postopki za ocenitev teksture površine
EN ISO 6506-1 Kovinski materiali – Preskus trdote po Brinellu – 1. del: Preskusna metoda
(ISO 6506-1:2005)
EN ISO 6506-2 Kovinski materiali – Preskus trdote po Brinellu – 2. del: Preverjanje in umerjanje
naprav za preskušanje (ISO 6506-2:2005)
EN ISO 6506-3 Kovinski materiali – Preskus trdote po Brinellu – 3. del: Umerjanje primerjalnih
ploščic (ISO 6506-3:2005)
ISO 48 Vulkanizirana ali termoplastična guma – Določanje trdote (trdota med 10 IRHD in
100 IRHD)
ISO 4662 Vulkanizirana ali termoplastična guma – Določanje odbojne vzmetnosti vulkanizatov
ISO 7619 Vulkanizirana ali termoplastična guma – Določanje zarezne trdote – 2. del: Metoda
s pomočjo žepnega merilnika trdote
ISO 7873 Kontrolne karte za aritmetično povprečje z opozorilnimi mejami
ISO 7966 Kontrolne karte za sprejetje
ISO 8486-1 Abrazivna sredstva – Določanje in označevanje porazdelitve zrn po velikosti –
1. del: Makrogriti F4 do F220
SIST EN 1338 : 2003
3 Izrazi in definicije
V tem evropskem standardu se uporabljajo naslednji izrazi in definicije:
3.1
rob
del tlakovca, kjer se stikata dve vidni ploskvi. Lahko je poševno odrezan, zaobljen, posnet, polkrožen
ali upognjen
3.2
betonski tlakovec
montažni betonski izdelek, ki se uporablja kot material za oblaganje tal in izpolnjuje naslednje pogoje:
– vodoravna mera na razdalji 50 mm od katerega koli roba ni v nobenem prečnem prerezu manjša
od 50 mm,
– celotna dolžina, deljena z njegovo debelino, je manjša ali enaka štiri.
OPOMBA: Ta dva pogoja ne veljata za dopolnilne fazonske kose.
3.3
dopolnilni fazonski kos
izdelek, včasih del tlakovca, ki se uporablja za zapolnjevanje prostora in omogoča, da je neka
površina obložena v celoti
3.4
prepustni tlakovec
tlakovec, ki naj s svojo strukturo dovoljuje pretok (prehajanje) vode skozi tlakovec
3.5
celotna dolžina
daljša stranica pravokotnika z najmanjšo površino, v mejah katerega se tlakovec lahko nahaja, pri
čemer se distančniki ne upoštevajo

3.6
celotna širina
krajša stranica pravokotnika z najmanjšo površino, v mejah katerega se tlakovec lahko nahaja, pri
čemer se distančniki ne upoštevajo

3.7
debelina
razdalja med zgornjo vidno ploskvijo (licem) in ploskvijo naleganja (hrbtom) tlakovca
3.8
distančniki
majhni izstopajoči (izbočeni) profili na stranski ploskvi tlakovca

3.9
zgornja stran (lice)
površina, ki naj bi bila pri uporabi vidna

3.10
spodnja stran (hrbet)
površina, ki je ponavadi vzporedna z zgornjo stranjo in je po položitvi v stiku s podlago

3.11
obložni sloj
sloj betona na zgornji ploskvi tlakovca iz drugačnega materiala in/ali drugačnih lastnosti, kot je glavni
del tlakovca ali sloj pod njim
SIST EN 1338 : 2003
OPOMBA: Razlikovati ga je treba od cementnega premaza, kjer se površina tlakovca premaže s fino cementno malto ali
brozgo.
3.12
nagib, naklon
kot med stransko ploskvijo in navpično ravnino po celotni višini tlakovca, kot je prikazano na sliki 1

Legenda:
1 posneti rob 2 višina α nagib
Slika 1: Primer posnetega roba in nagiba
3.13
posneti rob
poševno odrezan rob, kot je prikazano na sliki 1

3.14
nazivna mera
predpisana mera za izdelavo tlakovca, s katero naj bo dejanska mera skladna znotraj predpisanih
dovoljenih odstopanj
3.15
naknadna obdelava
proizvodni proces teksturiranja površine celotnega tlakovca ali posamezne ploskve, ki se izvede po
osnovni proizvodnji pred strjevanjem ali po njem

3.16
dejanska mera
na tlakovcu izmerjena mera
3.17
stranska ploskev z utorom
stranska ploskev tlakovca, oblikovana na utor

3.18
odpornost proti zdrsu
zmožnost zdržati relativni premik med pnevmatiko vozila in vozno površino betonskega tlakovca

3.19
odpornost proti drsenju
zmožnost zdržati relativni premik med nogo pešca in hodno površino betonskega tlakovca

SIST EN 1338 : 2003
3.20
format
nazivne mere tlakovca, določene v naslednjem zaporedju: celotna dolžina, celotna širina in debelina

3.21
cementni premaz
fina cementna malta ali brozga, s katero se premaže površina tlakovcev
4 Zahteve za materiale
4.1 Splošno
Za izdelavo betonskih tlakovcev je treba uporabljati samo materiale, za katere je dokazana primernost
glede na njihove lastnosti in obnašanje.
Zahteve za primernost uporabljenih materialov morajo biti navedene v proizvajalčevi dokumentaciji
kontrole proizvodnje.
Če je bila za lastnosti in obnašanje materialov izkazana skladnost z ustreznimi specifikacijami, ni
potrebno nadaljnje preskušanje.
V dodatku A je informativni načrt kontrole materialov.
4.2 Azbest
Azbest ali materiali, ki vsebujejo azbest, se ne smejo uporabljati.
5 Zahteve za proizvode
5.1 Splošno
Zahteve za obnašanje betonskih tlakovcev so določene z razredi, katerih oznake so povezane s
posameznimi zahtevami.
Tlakovci so lahko izdelani v celoti z enim betonom ali pa sta betona v obložnem sloju in pod njim različna.
Če se tlakovci proizvajajo z obložnim slojem, mora debelina sloja na površini, ki jo proizvajalec
deklarira kot obloženo, znašati najmanj 4 mm, merjeno v skladu z dodatkom C. Posameznih zrn
agregata, vtisnjenih v obložni sloj, ni treba upoštevati. Obložni sloj mora biti sestavni del tlakovca.
Rob, ki je opisan kot pravokoten, je lahko poševno odrezan ali zaobljen, njegove vodoravne ali
navpične mere ne smejo presegati 2 mm.
Poševno odrezan rob, ki je večji od 2 mm, je treba opisovati kot posneti rob. Njegove mere mora
deklarirati proizvajalec.
Tlakovci so lahko izdelani s funkcionalnimi ali okrasnimi profili, ki ne smejo biti vključeni v nazivne
mere tlakovca.
Površina tlakovca je lahko teksturirana, naknadno obdelana ali kemično obdelana; proizvajalec mora
te obdelave opisati in deklarirati.
5.2 Oblika in mere
5.2.1 Splošno
Vse mere, omenjene v tej točki, so nazivne mere.
Merila skladnosti za vsako posamezno zahtevo so navedena v točki 6.3.8.1. Mere in odstopanja je
treba meriti v skladu z dodatkom C.
SIST EN 1338 : 2003
5.2.2 Nazivne mere
Nazivne mere mora določiti proizvajalec.
5.2.3 Distančniki, nagib ali stranske ploskve z utorom
Tlakovci so lahko izdelani z distančniki, z nagibom ali z utorom na stranskih ploskvah. Če to obstaja,
mora proizvajalec deklarirati njihove nazivne mere.
OPOMBA: Prostor, ki pripada tlakovcu, naj bo (od nazivnih mer) večji za stike in odstopanja.
5.2.4 Dovoljena odstopanja
Dovoljena odstopanja od proizvajalčevih deklariranih nazivnih mer so podana v preglednicah 1, 2 in 3.
Preglednica 1: Dovoljena odstopanja
Debelina tlakovca Dolžina Širina Debelina
mm mm mm mm
<100 ±2 ±2 ±3
≥100 ±3 ±3 ±4
Razlika med dvema meritvama debeline posameznega tlakovca mora biti ≤3 mm.

Pri nepravokotnih tlakovcih mora odstopanja za druge mere deklarirati proizvajalec.
Če dolžina diagonale presega 300 mm, so največje dovoljene razlike med meritvami dveh diagonal
pravokotnega tlakovca podane v preglednici 2.
Preglednica 2: Največje razlike
Največja razlika
Razred Oznaka
mm
1 J 5
2 K 3
Če največja mera tlakovca presega 300 mm in če je predvidena ravna zgornja ploskev, je treba za
ravnost površine in upognjenost upoštevati odstopanja, podana v preglednici 3. Če ni predvidena
ravna zgornja ploskev, mora proizvajalec posredovati informacijo o odstopanjih.
Preglednica 3: Odstopanja ravnosti površine in upognjenosti
Dolžina merjenja Največja izbočenost Največja vbočenost
mm mm mm
300 1,5 1,0
400 2,0 1,5
OPOMBA: Za posebne namene (npr. letališča) se lahko predpišejo drugačna odstopanja.
5.3 Fizikalne in mehanske lastnosti
5.3.1 Splošno
Ko proizvajalec deklarira tlakovce za primerne za uporabo, morajo le-ti ustrezati naslednjim zahtevam.
Če dopolnilnih fazonskih kosov ni mogoče preskusiti po tem standardu, velja, da so skladni s
standardom, če je kakovost vgrajenega betona najmanj enaka tisti v tlakovcih, ki so skladni s tem
standardom.
SIST EN 1338 : 2003
5.3.2 Odpornost proti vremenskim vplivom
5.3.2.1 Preskusna metoda
Odpornost proti vremenskim vplivom se določa s preskusi odpornosti proti zmrzovanju-tajanju v
skladu z dodatkom D ali s preskusi vpijanja vode v skladu z dodatkom E ter z merili skladnosti iz točke
6.3.8.2.
5.3.2.2 Lastnosti in razredi
Tlakovci morajo izpolnjevati zahteve iz preglednice 4.1 ali preglednice 4.2.
Priporočila za zahtevani(-e) razred(-e) odpornosti proti vremenskim vplivom se lahko pripravijo na
nacionalni ravni, da se za to državo zagotovi trajnost za uporabo, za katero se proizvod daje na trg.
Preglednica 4.1: Vpijanje vode
Vpijanje vode
Razred Oznaka
odstotek mase
1 A Lastnost se ne meri
2 B ≤6
V posebnih razmerah, na primer, ko površine ob zmrzovanju pogosto pridejo v stik s solmi za tajanje,
je treba izpolniti zahteve, določene v preglednici 4.2.
Preglednica 4.2: Odpornost proti zmrzovanju-tajanju pri uporabi soli za tajanje
Izguba mase po preskusu zmrzovanja-tajanja
Razred Oznaka
kg/m
≤1,0
3 D
Nobena posamezna vrednost >1,5
5.3.3 Razcepna natezna trdnost
5.3.3.1 Preskusna metoda
Karakteristično razcepno natezno trdnost T je treba določati s preskušanjem v skladu z dodatkom F in
z merili skladnosti v 6.3.8.3.
5.3.3.2 Lastnosti
Karakteristična razcepna natezna trdnost ne sme biti manjša od 3,6 MPa. Noben posamezen rezultat ne
sme biti manjši od 2,9 MPa, obtežba pri porušitvi pa ne sme biti manjša od 250 N/mm razcepne dolžine.
5.3.3.3 Trajnost trdnosti
Pri normalni izpostavljenosti v uporabi bodo montažni betonski tlakovci ohranili zadovoljivo trdnost, če
so skladni s 5.3.3.2 in normalno vzdrževani.
5.3.4 Odpornost proti obrusu
5.3.4.1 Preskusna metoda
Odpornost proti obrusu se določa s preskusom obrusa s širokim kolesom (glej dodatek G) ali z
alternativnim preskusom po Böhmeju (glej dodatek H). Referenčni preskus je preskus s širokim kolesom.
5.3.4.2 Lastnosti in razredi
Zahteve za odpornost proti obrusu so podane v preglednici 5.
SIST EN 1338 : 2003
Noben posamezni rezultat ne sme biti večji od zahtevane vrednosti.
Preglednica 5: Razredi odpornosti proti obrusu
Zahteva
Merjeno v skladu s Merjeno v skladu z alternativno
Razred Oznaka
preskusno metodo, opisano preskusno metodo, opisano v
v dodatku G dodatku H
1 F Lastnost se ne meri Lastnost se ne meri
3 2
3 H ≤23 mm ≤20 000 mm /5 000 mm
3 2
4 I ≤20 mm ≤18 000 mm /5 000 mm

5.3.5 Odpornost proti zdrsu/drsenju
5.3.5.1 Pogoji
Betonski tlakovci imajo zadovoljivo odpornost proti zdrsu/drsenju, če njihova celotna zgornja ploskev
ni zbrušena in/ali zglajena, zaradi česar bi nastala zelo gladka površina.
5.3.5.2 Preskusna metoda
Če se v izjemnem primeru zahteva vrednost odpornosti proti zdrsu/drsenju, je treba uporabiti
preskusno metodo, opisano v dodatku I, in deklarirati najmanjšo odpornost proti zdrsu/drsenju.
Če so na površini tlakovca brazde, žlebiči ali druge površinske značilnosti, ki onemogočajo preskus
trenja z nihalom, velja brez preskušanja, da proizvod izpolnjuje zahteve tega standarda. Če je tlakovec
premajhen in je njegova površina premajhna za izvedbo preskusa, mora proizvajalec preskusiti večji
tlakovec z enako površinsko obdelavo.
OPOMBA: Vrednost odpornosti proti zdrsu/drsenju se nanaša na gotove tlakovce in v zadostni meri zagotavlja ustrezno
odpornost proti zdrsu/drsenju po položitvi.
5.3.5.3 Trajnost odpornosti proti zdrsu/drsenju
V normalnih pogojih uporabe so montažni betonski tlakovci med življenjsko dobo proizvoda zadostno
odporni proti zdrsu/drsenju, če so normalno vzdrževani in če večji del agregatov na zgornji površini ni
izpostavljen čezmernemu glajenju (poliranju).
OPOMBA: Metodo za preskus trajnosti odpornosti proti zdrsu/drsenju, zasnovano na obnašanju, razvijajo v TC 178/WG 4.
5.3.6 Obnašanje pri požaru
5.3.6.1 Odziv na ogenj
Betonski tlakovci sodijo brez preskušanja v razred A1 odziva na ogenj.
5.3.6.2 Obnašanje pri zunanjem požaru
Za betonske tlakovce, ki se uporabljajo za kritino, velja brez preskušanja, da izpolnjujejo zahteve
glede obnašanja pri zunanjem požaru.
5.3.7 Toplotna prevodnost
Če je predvideno, da betonski tlakovci prispevajo k toplotnemu obnašanju elementa, mora
proizvajalec deklarirati toplotno prevodnost z uporabo podatkov za projektiranje iz EN 13369.

Glej Odločbo Komisije 96/603/ES z dopolnitvami.
Glej Odločbo Komisije 2000/553/ES.
SIST EN 1338 : 2003
5.4 Zunanjost
5.4.1 Videz
Pri pregledu, opravljenem v skladu z dodatkom J, na zgornji strani betonskih tlakovcev ne sme biti
napak, kot so razpoke ali luščenje.
Pri dvoslojnih tlakovcih ne sme biti pri pregledu, opravljenem v skladu z dodatkom J, ugotovljena
slojevitost, to je ločevanje slojev.
OPOMBA: Na površini izločene soli niso škodljive za obnašanje tlakovcev v uporabi in se to ne šteje za pomembno.
5.4.2 Tekstura
Če se tlakovci proizvajajo s posebnimi teksturami površine, mora proizvajalec teksturo opisati.
Če pri pregledu, opravljenem v skladu z dodatkom J, ni pomembnejših razlik v teksturi površine glede
na vzorce, ki jih je dostavil proizvajalec in odobril kupec, je treba ugotoviti skladnost.
OPOMBA: Razlike v enakomernosti teksture površine tlakovcev so lahko posledica neizogibnih sprememb lastnosti surovin
in različnih pogojev strjevanja, vendar se to ne šteje za pomembno.
5.4.3 Barva
Obarvan je lahko obložni sloj ali ves tlakovec, o čemer odloča proizvajalec.
Če pri pregledu, opravljenem v skladu z dodatkom J, ni pomembnejših razlik v barvi glede na vzorce,
ki jih je dostavil proizvajalec in odobril kupec, je treba ugotoviti skladnost.
OPOMBA: Razlike v enakomernosti barve tlakovcev so lahko posledica neizogibnih sprememb barvnega odtenka in
lastnosti surovin ter različnih pogojev strjevanja, vendar se to ne šteje za pomembno.
6 Vrednotenje skladnosti
6.1 Splošno
Za potrebe preskušanja lahko proizvajalec združuje proizvode v družine, pri čemer velja, da je
vrednost izbrane lastnosti skupna vsem proizvodom iz te družine. Takšni družini sta:
1) družina po trdnosti: tlakovci, proizvedeni z isto vrsto materialov, po istih proizvodnih postopkih ne
glede na mere in barve;
OPOMBA: Obtežba pri porušitvi je odvisna od debeline tlakovca.
2) družina po površini: tlakovci, pri katerih je mešanica za vidno ploskev pripravljena z istim glavnim
agregatom (npr. naravni rečni prodec, drobljeni granit, porfir, bazalt ali apnenec) in pri katerih je
površinska obdelava gotovega proizvoda enaka ne glede na mere in barve.
6.1.1 Dokazovanje skladnosti
Proizvajalec mora skladnost svojega proizvoda z zahtevami tega standarda in z deklariranimi
vrednostmi (ravnmi in razredi) za lastnosti proizvoda dokazati tako, da izvede oboje:
– preskušanje tipa proizvoda (glej 6.2) in
– kontrolo proizvodnje v obratu (glej 6.3), vključno s preskušanjem proizvoda.
6.1.2 Ocenjevanje skladnosti
Dodatno je mogoče skladnost proizvoda s tem standardom oceniti:
– da tretja stranka pregleda proizvajalčevo preskušanje proizvoda in postopke kontrole proizvodnje
v obratu
SIST EN 1338 : 2003
– ali s prevzemnim preskušanjem pošiljke ob dostavi (na primer v primeru spora, glej dodatek B).
6.2 Preskušanje tipa proizvoda
6.2.1 Začetno preskušanje tipa
Začetno preskušanje tipa za dokaz skladnosti s tem standardom je treba izvesti na začetku izdelave
nove vrste proizvoda ali družine več vrst proizvodov ali ob postavitvi nove proizvodne linije ter s tem
potrditi, da dosežene lastnosti proizvoda izpolnjujejo zahteve tega standarda in dosegajo vrednosti, ki
jih je zanje deklariral proizvajalec.
Če je bil proizvod že prej preskušen v skladu s tem standardom (isti proizvod, iste značilnosti, iste ali
zahtevnejše preskusne metode in postopki vzorčenja), se sme rezultat privzeti za začetno
preskušanje tipa.
6.2.2 Nadaljnje preskušanje tipa
Kadar koli se pojavijo spremembe pri surovinah in uporabljenih razmerjih mešanice ali v proizvodni
opremi ali v proizvodnem procesu, ki bi lahko pomenljivo spremenile nekatere ali vse lastnosti
gotovega proizvoda, je treba preskuse tipa ponoviti za izbrano lastnost ali lastnosti.
OPOMBA: Primeri večjih sprememb:
1) zamenjava naravnega rečnega prodca z drobljenimi agregati ali sprememba vrste ali razreda cementa;
2) delna nadomestitev cementa z mineralnimi dodatki.
Za odpornost proti obrusu in vremenskim vplivom je treba preskušanje tipa ponoviti v rednih časovnih
presledkih, navedenih v preglednici 6, tudi če ni bilo sprememb.
Preglednica 6: Preskušanje tipa proizvoda, ki ga treba ponoviti v rednih časovnih presledkih
Last
...