EN 12354-5:2009
(Main)Building acoustics - Estimation of acoustic performance of building from the performance of elements - Part 5: Sounds levels due to the service equipment
Building acoustics - Estimation of acoustic performance of building from the performance of elements - Part 5: Sounds levels due to the service equipment
This document describes calculation models to estimate the sound pressure level in buildings due to service equipment. As for the field measurement document (EN ISO 16032) it covers sanitary installations, mechanical ventilation, heating and cooling, service equipment, lifts, rubbish chutes, boilers, blowers, pumps and other auxiliary service equipment, and motor driven car park doors, but can also be applied to others equipment attached to or installed in buildings. The estimation is primarily based on measured data that characterises both the sources and the building constructions. The models given are applicable to calculations in frequency bands.
This document describes the principles of the calculation models, lists the relevant quantities and defines its applications and restrictions. It is intended for acoustical experts and provides the framework for the development of application documents and tools for other users in the field of building construction, taking into account local circumstances.
The calculation models described use the most general approach for engineering purposes, with a link to measurable quantities that specify the performance of building elements and equipment. The known limitations of these calculation models are described in this document. Users should, however, be aware that other calculation models also exist, each with their own applicability and restrictions.
The models are based on experience with predictions for dwellings and offices; they could also be used for other types of buildings provided the constructional dimensions are similar to those in dwellings.
The models are based on experience with predictions for dwellings and offices; they could also be used for other types of buildings provided the constructional dimensions are similar to those in dwellings.
Bauakustik - Berechnung der akustischen Eigenschaften von Gebäuden aus den Bauteileigenschaften - Teil 5: Installationsgeräusche
Dieses Dokument beschreibt Berechnungsmodelle für die durch haustechnische Anlagen in Gebäuden erzeugten Schalldruckpegel. Dieses Dokument beschreibt Berechnungsmodelle für die durch haustechnische Anlagen in Gebäuden erzeugten Schalldruckpegel. Wie in dem Dokument zur Vor Ort Messung der Schallpegel (EN ISO 16032) werden Sanitärinstallationen, mechanische Lüftungssysteme, Heizung und Kühlung, haustechnische Anlagen, Aufzüge, Müllrutschen, Heizkessel, Gebläse, Pumpen und anderes Zubehör zu haustechnischen Anlagen sowie Garagentüren mit Motorantrieb erfasst, das Dokument kann aber auch auf andere Ausrüstungs¬gegenstände angewendet werden, die in Gebäuden angebracht oder installiert sind. Die Berechnung basiert vorrangig auf Messdaten, die sowohl die Schallquellen als auch die Gebäudekonstruktionen kennzeichnen. Die angegebenen Modelle sind für Berechnungen in Frequenzbändern anwendbar.
Das vorliegende Dokument beschreibt die Grundlagen der Berechnungsmodelle, führt die entsprechenden Größen auf und legt ihre Anwendung sowie geltende Einschränkungen fest. Das Dokument bietet Akustik Fachleuten einen Rahmen zur Erstellung von Anwendungsdokumenten und Hilfsmitteln, die von anderen Anwendern im Bereich Bauausführung unter Berücksichtigung der örtlichen Gegebenheiten genutzt werden.
Die Berechnungsmodelle beschreiben die Anwendung der für technische Zwecke gebräuchlichsten Methode unter Verweis auf messbare Größen, die der Festlegung der Eigenschaften von Bauteilen und Ausrüstungs-gegenständen dienen. In diesem Dokument werden auch die bekannten Grenzen dieser Berechnungsmodelle angegeben. Die Anwender sollten jedoch bedenken, dass es auch andere Berechnungsmodelle gibt, von denen jedes für bestimmte Bereiche gut und für andere Bereiche nur eingeschränkt anwendbar ist.
Acoustique du bâtiment - Calcul des performances acoustiques des bâtiments à partir des performances des éléments - Partie 5 : Niveaux sonores dus aux équipements de bâtiment
Le présent document décrit des modèles de calcul pour estimer le niveau de pression acoustique dans les bâtiments dû aux équipements techniques. Comme le document de mesurage sur site (EN ISO 16032), il couvre les installations sanitaires, la ventilation mécanique, le chauffage et le refroidissement, les équipements techniques, les ascenseurs, les vide-ordures, les chaudières, les appareils soufflants, les pompes et autres équipements techniques auxiliaires et les portes de garage motorisées. Il peut aussi s’appliquer à d’autres équipements fixés aux bâtiments ou installés dans ceux-ci. L’estimation est principalement basée sur des données mesurées qui caractérisent les sources et les structures des bâtiments. Les modèles présentés sont applicables à un calcul par bandes de fréquences.
Le présent document décrit les principes des modèles de calcul, énumère les grandeurs significatives et définit les applications et les limites de ces modèles. Il est destiné aux experts en acoustique et fournit un cadre de développement de documents applicatifs et d’outils destinés à d’autres utilisateurs dans le domaine du bâtiment, tenant compte de conditions locales.
Les modèles de calcul décrits utilisent l’approche la plus générale pour les besoins d’ingénierie avec un lien avec des grandeurs mesurables spécifiant les performances des éléments et équipements du bâtiment. Les limitations connues de ces modèles de calcul sont décrites dans la présente norme. Il convient de savoir, toutefois, qu’il existe également d’autres modèles de calcul, chacun ayant sa propre applicabilité et ses propres restrictions.
Ces modèles s’appuient sur l’expérience en prédiction pour des bâtiments d’habitation et des bureaux ; ils peuvent aussi être utilisés pour d’autres types de bâtiments, dans la mesure où les dimensions constructives sont similaires à celles des habitations.
Akustika v stavbah - Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov - 5. del: Zvočne ravni obratovalne opreme
Ta dokument opisuje računske modele za izračun ravni zvočnega tlaka v stavbah zaradi obratovalne opreme. Kot dokument, ki obravnava meritve na terenu (EN 16032), se nanaša na sanitarne inštalacije, mehansko prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, obratovalno opremo, dvigala, jaške za smeti, kotle, ventilatorje, črpalke in drugo pomožno obratovalno opremo ter parkirna vrata na mehaniziran pogon za avtomobile, vendar se lahko uporablja tudi za drugo pritrjeno ali vgrajeno opremo v stavbi. Računanje temelji predvsem na merskih podatkih, ki so značilni tako za vir hrupa kot za konstrukcijo stavbe. Opisani modeli so uporabni za računanje po frekvenčnih pasovih. Ta dokument opisuje načela računskih modelov, navaja relevantne veličine in opredeljuje njihovo uporabnost in omejitve. Namenjen je akustičnim strokovnjakom in daje, upoštevajoč lokalne okoliščine, okvir za razvoj uporabnih dokumentov in orodij za druge uporabnike na področju graditve objektov.
Opisani računski modeli uporabljajo najsplošnejši pristop za inženirske namene s povezavami z merilnimi veličinami, ki specificirajo lastnosti gradbenih elementov in opreme. V tem dokumentu so opisane znane omejitve teh računskih modelov. Vendar naj se uporabniki zavedajo, da obstajajo tudi drugi računski modeli, vsak z lastno uporabnostjo in omejitvami. Modeli temeljijo na izkušnjah za napovedovanje za bivalne prostore in za urade; lahko se uporabljajo tudi za druge vrste stavb, če so gradbene dimenzije podobne tistim za stanovanja.
General Information
- Status
- Withdrawn
- Publication Date
- 31-Mar-2009
- Withdrawal Date
- 20-Jan-2026
- Technical Committee
- CEN/TC 126 - Acoustic properties of building products and of buildings
- Current Stage
- 9960 - Withdrawal effective - Withdrawal
- Start Date
- 14-Jun-2023
- Completion Date
- 28-Jan-2026
Relations
- Effective Date
- 18-Jan-2023
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
- Effective Date
- 28-Jan-2026
Get Certified
Connect with accredited certification bodies for this standard
ICC Evaluation Service
Nonprofit organization that performs technical evaluations of building products.
Aboma Certification B.V.
Specialized in construction, metal, and transport sectors.
BBA (British Board of Agrément)
UK construction product certification.
Sponsored listings
Frequently Asked Questions
EN 12354-5:2009 is a standard published by the European Committee for Standardization (CEN). Its full title is "Building acoustics - Estimation of acoustic performance of building from the performance of elements - Part 5: Sounds levels due to the service equipment". This standard covers: This document describes calculation models to estimate the sound pressure level in buildings due to service equipment. As for the field measurement document (EN ISO 16032) it covers sanitary installations, mechanical ventilation, heating and cooling, service equipment, lifts, rubbish chutes, boilers, blowers, pumps and other auxiliary service equipment, and motor driven car park doors, but can also be applied to others equipment attached to or installed in buildings. The estimation is primarily based on measured data that characterises both the sources and the building constructions. The models given are applicable to calculations in frequency bands. This document describes the principles of the calculation models, lists the relevant quantities and defines its applications and restrictions. It is intended for acoustical experts and provides the framework for the development of application documents and tools for other users in the field of building construction, taking into account local circumstances. The calculation models described use the most general approach for engineering purposes, with a link to measurable quantities that specify the performance of building elements and equipment. The known limitations of these calculation models are described in this document. Users should, however, be aware that other calculation models also exist, each with their own applicability and restrictions. The models are based on experience with predictions for dwellings and offices; they could also be used for other types of buildings provided the constructional dimensions are similar to those in dwellings. The models are based on experience with predictions for dwellings and offices; they could also be used for other types of buildings provided the constructional dimensions are similar to those in dwellings.
This document describes calculation models to estimate the sound pressure level in buildings due to service equipment. As for the field measurement document (EN ISO 16032) it covers sanitary installations, mechanical ventilation, heating and cooling, service equipment, lifts, rubbish chutes, boilers, blowers, pumps and other auxiliary service equipment, and motor driven car park doors, but can also be applied to others equipment attached to or installed in buildings. The estimation is primarily based on measured data that characterises both the sources and the building constructions. The models given are applicable to calculations in frequency bands. This document describes the principles of the calculation models, lists the relevant quantities and defines its applications and restrictions. It is intended for acoustical experts and provides the framework for the development of application documents and tools for other users in the field of building construction, taking into account local circumstances. The calculation models described use the most general approach for engineering purposes, with a link to measurable quantities that specify the performance of building elements and equipment. The known limitations of these calculation models are described in this document. Users should, however, be aware that other calculation models also exist, each with their own applicability and restrictions. The models are based on experience with predictions for dwellings and offices; they could also be used for other types of buildings provided the constructional dimensions are similar to those in dwellings. The models are based on experience with predictions for dwellings and offices; they could also be used for other types of buildings provided the constructional dimensions are similar to those in dwellings.
EN 12354-5:2009 is classified under the following ICS (International Classification for Standards) categories: 91.120.20 - Acoustics in building. Sound insulation. The ICS classification helps identify the subject area and facilitates finding related standards.
EN 12354-5:2009 has the following relationships with other standards: It is inter standard links to EN 12354-5:2023, EN 12354-1:2000, EN ISO 3740:2019, EN ISO 3822-3:2018, EN ISO 3747:2010, EN ISO 3743-2:2019, EN ISO 3746:2010, EN ISO 10846-3:2002, EN ISO 3741:2010, EN 13141-2:2010, EN ISO 12354-2:2017, EN ISO 3822-1:1999, EN ISO 3743-1:2010, EN ISO 10846-2:2008, EN ISO 3744:2010. Understanding these relationships helps ensure you are using the most current and applicable version of the standard.
EN 12354-5:2009 is available in PDF format for immediate download after purchase. The document can be added to your cart and obtained through the secure checkout process. Digital delivery ensures instant access to the complete standard document.
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Bauakustik - Berechnung der akustischen Eigenschaften von Gebäuden aus Bauteileigenschaften - Teil 5: Schallpegel von haustechnischen AnlagenAcoustique du bâtiment - Calcul de la performance acoustique des bâtiments a partir de la performance des éléments - Partie 5: Niveaux sonores dus aux équipements du bâtimentBuilding acoustics - Estimation of acoustic performance of building from the performance of elements - Part 5: Sounds levels due to service equipment91.120.20L]RODFLMDAcoustics in building. Sound insulationICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 12354-5:2009SIST EN 12354-5:2009en01-julij-2009SIST EN 12354-5:2009SLOVENSKI
STANDARD
EUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE NORMEN 12354-5April 2009ICS 91.120.20 English VersionBuilding acoustics - Estimation of acoustic performance ofbuilding from the performance of elements - Part 5: Soundslevels due to the service equipmentAcoustique du bâtiment - Calcul des performancesacoustiques des bâtiments à partir des performances deséléments - Partie 5 : Niveaux sonores dûs aux équipementsde bâtimentBauakustik - Berechnung der akustischen Eigenschaftenvon Gebäuden aus den Bauteileigenschaften - Teil 5:InstallationsgeräuscheThis European Standard was approved by CEN on 5 March 2009.CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this EuropeanStandard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such nationalstandards may be obtained on application to the CEN Management Centre or to any CEN member.This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translationunder the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN Management Centre has the same status as theofficial versions.CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland,France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal,Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATIONCOMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATIONEUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNGManagement Centre:
Avenue Marnix 17,
B-1000 Brussels© 2009 CENAll rights of exploitation in any form and by any means reservedworldwide for CEN national Members.Ref. No. EN 12354-5:2009: ESIST EN 12354-5:2009
List of symbols . 35 Annex B (informative)
Airborne sound sources in duct systems . 38 B.1 Sound power level of fans . 38 B.2 Sound power level of flow-generated sound . 38 SIST EN 12354-5:2009
Airborne sound sources . 39 C.1 Sound sources . 39 C.1.1 Service equipment, such as whirlpool baths . 39 C.1.2 Waste water appliances . 39 C.1.3 Heating systems . 39 C.2 Sound transmission in source room . 39 Annex D (informative)
Structure-borne sound sources . 41 D.1 Measurement of characteristic structure-borne sound power level . 41 D.1.1 General . 41 D.1.2 Service equipment with high source mobility . 42 D.1.3 Service equipment with known source mobility . 46 D.1.4 Service equipment with low source mobility. 47 D.2 Mounting with elastic supports . 48 D.3 Estimation of data on source strength, elastic supports and source mobilities. 49 Annex E (informative)
Sound transmission through elements of duct and pipe systems . 50 E.1 Introduction . 50 E.2 Duct wall . 50 E.3 Along straight, unlined duct . 51 E.4 Along straight, lined duct / silencer . 51 E.5 Area changes . 52 E.6 Branches . 52 E.7 Air terminal devices and openings . 52 E.8 Radiation by openings . 53 Annex F (informative)
Sound transmission in buildings . 55 F.1 Transmission through junctions . 55 F.2 Adjustment term . 56 F.3 Mobility of supporting building elements . 57 F.3.1 Essentially homogeneous elements . 57 F.3.2 Elements with beams . 57 F.3.3 Excitation near borders and corner . 58 F.4 Measurement of total transmission . 58 F.4.1 Airborne sound transmission . 58 F.4.2 Structure-borne sound transmission . 59 Annex G (informative)
Sound levels at low frequencies . 61 Annex H (informative)
Guidance for the design of service equipment systems . 63 H.1 General . 63 H.2 Choice of equipment . 63 H.3 Location of a service equipment room and air-handling unit . 63 H.4 Airborne sound insulation of service equipment room . 64 H.5 Structure borne sound and vibration insulation . 64 H.5.1 Heavy structure . 64 H.5.2 Lightweight structure . 64 H.6 Pipes and ductwork . 65 Annex I (informative)
Calculation examples . 66 I.1 Example for a ventilation system . 66 I.2 Example for a whirlpool bath . 68 I.3 Example for a sanitary system . 71 Bibliography . 73
NOTE The calculations can be extended to higher or lower frequencies if acoustic data are available for such a larger frequency range. However, especially at the lower frequencies no information is currently available on the accuracy of such calculations (see also Annex G). The models assume a diffuse sound field in the receiving room. Though often a sufficiently realistic assumption, large deviations may occur at low frequencies. Since sound from some service equipment will be dominated by low frequencies, such deviations cannot be neglected. Special attention will be given to this aspect for the application of the models to specific service equipment and installations. General information on this aspect is given in Annex G. 4.2 Airborne sound transmission through pipes and ducts 4.2.1 General Each element of a duct system can be a transmission element as well as a sound source. In the predictions each sound source is considered separately and the sources and elements are considered to be independent, thus interference between elements, modal effects and resonances are neglected. SIST EN 12354-5:2009
Figure 1 – System of a pipe with a sound source, transmission elements and receiving rooms (a and b) The resulting normalized sound pressure level in a room, Ln,d, due to a sound source in a duct follows from: dB4lg10û1irefW,iWdn,∑=+−=eALLL (3a) where LW is the sound power level of the source, in decibels; ∆LW,i is the sound power level reduction by element i, in decibels; e is the number of elements between source and receiving room; Aref is the reference absorption area (= 10 m2), in square metres. NOTE 1 This relation assumes a diffuse sound field in the room. However, that is often not the case. In EN 12354-6 indications are given of the effect of non-diffuse spaces on the resulting sound levels. These indications can be used to correct the estimation of the sound pressure level in the room. NOTE 2 If the room average is not of interest but the sound pressure level at a specific position in the room, this level may be influenced or even dominated by the direct sound of the sound-radiating element in the room. For a position at distance r of that element with a directivity factor Q, the last term in Equation (3a) could be replaced by: +ref424lg10ArQ. (3b) The radiated sound power into a room is influenced by the position of the radiating element in the room (last element in the chain, i = e) with respect to its boundaries. This effect shall be included in the sound power level reduction of that last element. For some elements this is already included through the measurement method applied, but if that is not the case it shall be added to the sound power level reduction of the radiating element; see Annex E. SIST EN 12354-5:2009
is the sound power transmission loss for a duct opening or device for transmission from outside to inside, in decibels; Lo is the sound pressure level in the source room, in decibels; Sco is the area of the cross section of the duct opening, in square metres. NOTE The transmission loss of the opening device can be based on direct measurements. Since there is by definition a relation between the transmission loss of an air-terminal device, i.e. an opening, from outside to inside the duct and vice versa, the one can be deduced also from the other; see Annex E. Since this sound transmission is also influenced by the position of the opening or device with respect to the room boundaries, this effect shall be included in
...
SLOVENSKI SIST EN 12354-5
STANDARD
julij 2009
Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 5. del: Zvočne ravni obratovalne opreme
Building acoustics – Estimation of acoustic performance of building from the
performance of elements – Part 5: Sounds levels due to the service equipment
Acoustique du bâtiment – Calcul des performances acoustiques des bâtiments à
partir des performances des éléments – Partie 5: Niveaux sonores dûs aux
équipements de bâtiment
Bauakustik – Berechnung der akustischen Eigenschaften von Gebäuden aus den
Bauteileigenschaften – Teil 5: Installationsgeräusche
Referenčna oznaka
ICS 91.120.20 SIST EN 12354-5:2009 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in III in od 1 do 67
© 2011-04 Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 12354-5 : 2009
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12354-5 (sl), Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz
lastnosti sestavnih delov – 5. del: Zvočne ravni obratovalne opreme (EN 12354-5:2009), 2009, ima
status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu EN 12354-5 (en; de; fr),
Building acoustics – Estimation of acoustic performance of building from the performance of elements
– Part 5: Sounds levels due to the service equipment, 2009.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12354-5 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 126, Akustične lastnosti gradbenih proizvodov in stavb. Slovenski standard SIST EN 12354-
5:2009 je prevod evropskega standarda EN 12354-5:2009. V primeru spora glede besedila
slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard. Slovensko izdajo
standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC AKU Akustika.
Odločitev za izdajo tega standarda je dne 21. maja 2009 sprejel SIST/TC AKU Akustika.
ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omenjeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 12354-1 Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku med prostori
SIST EN 12354-2 Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori
SIST EN 13141-1 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti stanovanjskih prezračevalnih
komponent/izdelkov – 1. del: Zunanje in notranje vgrajeni zračni prenosniki
SIST EN 13141-2 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti stanovanjskih prezračevalnih
komponent/izdelkov – 2. del: Odvodne in dovodne zračne naprave
SIST EN ISO 3740 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa – Smernice za
uporabo temeljnih standardov
SIST EN ISO 3741 Akustika – Določanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z
zvočnim tlakom – Precizijska metoda za odmevnice (ISO 3741:1999)
SIST EN ISO 3743 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov
(oba dela) hrupa z zvočnim tlakom – Inženirske metode za majhne premične vire v
odmevnih poljih (ISO 3743-1 in ISO 3743-2)
SIST EN ISO 3744 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem
zvočnega tlaka – Inženirska metoda v pretežno prostem polju nad odbojno
ravnino (ISO 3744:1994)
SIST EN ISO 3745 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa – Precizijska metoda
za gluhe in polgluhe prostore (ISO 3745:2003)
SIST EN ISO 3746 Akustika – Določanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov
hrupa z zvočnim tlakom – Informativna metoda z merilno ploskvijo,
sklenjeno okrog vira hrupa nad odbojno ravnino (ISO 3746:1995)
SIST EN ISO 3747 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči in in ravni zvočne energije virov
hrupa z zvočnim tlakom – Inženirska/informativna metoda, uporabna na
kraju samem (in situ) v odmevnem okolju (ISO 3747:2000)
SIST EN ISO 3822-1 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 1. del: Metode merjenja (ISO 3822-1:1999)
II
SIST EN 12354-5 : 2009
SIST EN ISO 3822-2 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 2. del: Pogoji za priključitev in delovanje
izpustnih armatur in mešalnih ventilov (ISO 3822-2:1995)
SIST EN ISO 3822-3 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 3. del: Pogoji za priključitev in delovanje
pretočnih armatur
SIST EN ISO 3822-4 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 4. del: Pogoji za priključitev in delovanje
posebnih armatur
SIST EN ISO 7235 Akustika – Laboratorijski merilni postopki za dušilnike v kanalih in elementih
za dovod in odvod zraka – Dodano dušenje, hrup zaradi pretoka in padec
celotnega tlaka (ISO 7235:2003)
SIST EN ISO 10846-1 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 1. del: Načela in smernice (ISO 10846-1:2008)
SIST EN ISO 10846-2 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 2. del: Neposredna metoda za določanje
dinamične togosti elastičnih podpor za translatorno gibanje (ISO 10846-
2:2008)
SIST EN ISO 10846-3 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 3. del: Posredna metoda za ugotavljanje
dinamične togosti elastičnih podpor za translatorno gibanje (ISO 10846-
3:2002)
SIST EN ISO 10846-4 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 4. del: Dinamična togost elementov, razen
elastičnih podpor za translatorno gibanje (ISO 10846-4:2003)
SIST EN ISO 11691 Akustika – Merjenje dodanega dušenja dušilnika zvoka v kanalu brez
pretoka – Laboratorijska informativna metoda (ISO 11691:1995)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 12354-5:2009
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 12354-5:2009 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruselj
Belgija
– This national document is identical with EN 12354-5:2009 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
EVROPSKI STANDARD EN 12354-5
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM april 2009
ICS 91.120.20
Slovenska izdaja
Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 5. del: Zvočne ravni obratovalne opreme
Building acoustics – Estimation Acoustique du bâtiment – Calcul des Bauakustik – Berechnung der
of acoustic performance of performances acoustiques des akustischen Eigenschaften von
building from the performance of bâtiments à partir des performances Gebäuden aus den
elements – Part 5: Sounds des éléments – Partie 5: Niveaux Bauteileigenschaften – Teil 5:
levels due to the service sonores dûs aux équipements de Installationsgeräusche
equipment bâtiment
Ta evropski standard je CEN sprejel 5. marca 2009.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi
dobi ta standard status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Seznami najnovejših
izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri Upravnem centru ali
članih CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske,
Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Upravni center: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj
© 2009 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. oznaka EN 12354-5:2009 E
SIST EN 12354-5 : 2009
VSEBINA Stran
Predgovor .5
Uvod .6
1 Področje uporabe .7
2 Zveza s standardi .7
3 Relevantne veličine .8
3.1 Veličine za izražanje lastnosti stavb.8
3.2 Veličine za izražanje lastnosti proizvodov.10
4 Računske metode.10
4.1 Splošna načela.10
4.2 Prenos zvoka v zraku skozi cevi in kanale.11
4.2.1 Splošno.11
4.2.2 Viri.12
4.2.3 Prenos .14
4.3 Prenos zvoka v zraku skozi konstrukcijo stavbe .15
4.3.1 Splošno.15
4.3.2 Viri.17
4.3.3 Prenos v prostoru z virom .17
4.3.4 Prenos skozi stavbo .18
4.4 Prenos strukturnega zvoka skozi konstrukcijo stavbe.18
4.4.1 Splošno.18
4.4.2 Viri.19
4.4.3 Prenos prek pritrditve .19
4.4.4 Prenos skozi stavbo .20
5 Uporaba modelov .21
5.1 Uporaba pri prezračevalnih sistemih.21
5.1.1 Splošno.21
5.1.2 Smernice za uporabo .22
5.2 Uporaba pri inštalacijah za ogrevanje .23
5.2.1 Splošno.23
5.2.2 Smernice .23
5.3 Uporaba pri inštalacijah dvigal .24
5.3.1 Splošno.24
5.3.2 Smernice .24
5.4 Uporaba pri vodovodnih inštalacijah .24
5.4.1 Splošno.24
5.4.2 Smernice .28
5.5 Uporaba pri inštalacijah za odpadno vodo .30
5.5.1 Splošno.30
5.5.2 Smernice za uporabo .30
SIST EN 12354-5 : 2009
5.6 Uporaba pri različni obratovalni opremi.31
5.6.1 Splošno.31
5.6.2 Smernice .31
6 Točnost.31
Dodatek A (informativni): Seznam simbolov .33
Dodatek B (informativni): Viri zvoka v zraku v sistemih kanalov.35
B.1 Raven zvočne moči ventilatorjev .35
B.2 Ravni zvočne moči zvoka pretoka .35
Dodatek C (informativni): Viri zvoka v zraku .36
C.1 Viri zvoka .36
C.1.1 Obratovalna oprema, kot je masažna kad.36
C.1.2 Naprave za odpadno vodo.36
C.1.3 Sistemi za ogrevanje.36
C.2 Prenos zvoka v prostoru z virom .36
Dodatek D (informativni): Viri strukturnega zvoka.38
D.1 Merjenje karakteristične ravni moči strukturnega zvoka.38
D.1.1 Splošno .38
D.1.2 Obratovalna oprema z veliko admitanco vira .38
D.1.3 Obratovalna oprema z znano admitanco vira.42
D.1.4 Obratovalna oprema z majhno admitanco vira.43
D.2 Pritrditev z elastičnimi podporami.44
D.3 Ocenjevanje podatkov o intenzivnosti vira, elastičnih podpor in admitanc vira.44
Dodatek E (informativni): Prenos zvoka skozi elemente sistema kanalov in cevi.46
E.1 Uvod.46
E.2 Stena kanala .46
E.3 Vzdolž ravnega neobloženega kanala .47
E.4 Vzdolž ravnega obloženega kanala/dušilnika.47
E.5 Spremembe prereza .47
E.6 Razvejanje .47
E.7 Končne naprave in odprtine za prezračevanje .48
E.8 Sevanje odprtin .48
Dodatek F (informativni): Prenos zvoka v stavbah .50
F.1 Prenos skozi spoje .50
F.2 Sklopitveni člen .51
F.3 Admitanca podpornih gradbenih elementov .51
F.3.1 V glavnem homogeni elementi.51
F.3.2 Elementi s tramovi.52
F.3.3 Vzbujanje v bližini robov in kotov .52
F.4 Merjenje celotne prepustnosti .52
F.4.1 Prenos zvoka v zraku.52
F.4.2 Prenos strukturnega zvoka .53
SIST EN 12354-5 : 2009
Dodatek G (informativni): Zvočne ravni pri nizkih frekvencah.55
Dodatek H (informativni): Navodilo za načrtovanje sistemov obratovalne opreme.57
H.1 Splošno .57
H.2 Izbira opreme.57
H.3 Lokacija prostora za naprave in za prezračevano enoto.57
H.4 Izolacija prostora z opremo proti zvoku v zraku .57
H.5 Izolacija pred strukturnim zvokom in vibracijami .58
H.5.1 Težka konstrukcija .58
H.5.2 Lahka konstrukcija .58
H.6 Cevi in sistem kanalov .58
Dodatek I (informativni): Računski primeri .59
I.1 Primer prezračevanega sistema.59
I.2 Primer masažne kadi.61
I.3 Primer sanitarnega sistema.64
Literatura.66
SIST EN 12354-5 : 2009
Predgovor
Ta dokument (EN 12354-5:2009) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 126 Akustične lastnosti gradbenih
proizvodov in stavb, katerega sekretariat vodi AFNOR.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje oktobra 2009, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba razveljaviti
najpozneje oktobra 2009.
Opozoriti je treba na možnost, da so lahko nekateri elementi tega standarda predmet patentnih pravic.
CEN (in/ali CENELEC) ne prevzemata odgovornosti za identifikacijo katerih koli ali vseh takih
patentnih pravic.
Ta standard je prva izdaja standarda, ki ga sestavlja skupina standardov, ki določajo modele
izračunov akustike v stavbah:
– 1. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku med prostori
– 2. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori
– 3. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
3. del: Izolirnost pred zvokom v zraku iz zunanjosti
– 4. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
4. del: Prenos zvoka iz notranjosti v okolico
– 5. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
5. del: Zvočne ravni obratovalne opreme
– 6. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
6. del: Absorpcija zvoka v zaprtih prostorih
Čeprav ta del zajema najpogostejše vrste obratovalne opreme in namestitve v stavbah, doslej ne
more zajeti vseh vrst in vseh primerov. Določa pot za pridobivanje izkušenj za izboljšave in razvoj v
prihodnje.
Točnost tega standarda se lahko podrobno določi šele s široko primerjavo podatkov s terena, ki se
lahko zberejo šele po daljšem času po uvedbi modela za napovedovanje. V vmesnem času so
uporabnikom v pomoč navedbe o točnosti, ki temeljijo na prejšnjih primerjavah s primerljivimi modeli
za napovedovanje. Odgovornost uporabnika (tj. osebe, organizacije, uradne osebe) je, da opozori na
posledice točnosti, povezane z merilnimi postopki ali metodami napovedovanja, s tem, da določi
zahteve za vhodne podatke in/ali navede varne meje rezultatov ali uporabi nekatere druge popravke.
Dodatek A je sestavni del tega dela EN 12354, dodatki B, C, D, E in F, G in H so le informativni.
Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne privzeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nizozemske, Nemčije, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške,
Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
SIST EN 12354-5 : 2009
Uvod
Ocenjevanje ravni hrupa zaradi obratovalne opreme v stavbah je zapletena naloga ter strukturnega
zvoka in prevajanja ni mogoče v celoti razumeti. Poleg tega so velike razlike med različno opremo ter
namestitvami in je določena namestitev pogosto vir obeh, zvoka v zraku in strukturnega zvoka. Ta
dokument vsebuje okvir za možno obravnavanje te teme. Glavni del (točka 4) opisuje splošne modele
prevajanja zvoka ter pripadajoče vire za kanale in za zvok v zraku in strukturni zvok skozi stavbo. Za
prevajanje zvoka v zraku in strukturnega zvoka se uporabljata dela 1 in 2 EN 12354, kjerkoli je to
mogoče.
Točka 5 je namenjena uporabi teh modelov za različne vrste obratovalne opreme in stavb in navaja,
kaj je že znanega ter je na voljo, in česa ni. Informativni dodatki dajejo dodatna pojasnila z različnih
vidikov, ki se nanašajo na vire in njihovo proizvajanje zvoka, kot tudi posebne vidike prevajanja zvoka
skozi stavbo. Kjer je to mogoče, so navedeni napotki na razpoložljive priročnike, literaturo ali pripravo
standardov. Sčasoma bodo lahko nekateri dodatki ali njihovi deli izbrisani, posebno tisti, ki se
nanašajo na nastajanje zvoka virov, ko bodo na voljo ustrezni standardi.
Za prevajanje zvoka skozi kanale so na voljo standardizirane metode za določanje zvočne moči virov
ali prenosnih izgub elementov. Za ocenjevanje se obširno uporabljajo različni priročniki.
Za prevajanje zvoka v zraku skozi stavbo obstajajo pojasnila o virih in prevajanju, vendar so nekateri
pojavi, ki so posebno pomembni v zvezi z obratovalno opremo, manj znani, kot so to vpliv bližnjega
zvočnega polja, nedifuzni pojavi ter vzbujanje in prevajanje pri nizkih frekvencah. Za te pojave so
podane nekatere indikacije, na kakšen način se lahko obravnavajo, in tudi možne usmeritve kot
indikacija za nadaljnje raziskave in prihodnje dopolnitve metod.
Za prevajanje strukturnega zvoka obstajajo podobni problemi in rešitve, kot se uporabljajo za zvok v
zraku. Vendar se primerne metode za podrobni opis virov in vzbujanja strukturnega zvoka šele
pričenjajo uveljavljati, večinoma znotraj CEN (TC 128/WG7) z delom na področju standardizacije. Zato
je bila v tem dokumentu v modelih izbrana uporaba splošne veličine, imenovane »karakteristična
raven moči strukturnega zvoka« virov, celo tistih, za katere trenutno ni na voljo praktične merske
metode. To dovoljuje splošno obliko za ocenjevalne modele, ki bodo lahko v prihodnje razviti in
izboljšani. Za nekatere vrste opreme so podana pojasnila v informativnih dodatkih o tem, kako se ta
veličina lahko izvede ali oceni iz razpoložljivih ali obstoječih merskih metod, kot so jih že razvili v CEN.
Namen tega dokumenta je zagotoviti splošni temelj za praktično približevanje k ocenjevanju ravni
zvoka zaradi obratovalne opreme. Razjasnjuje tudi potrebo po delu pri karakterizaciji virov z označbo
področij, na katerih so potrebne nadaljnje raziskave.
SIST EN 12354-5 : 2009
1 Področje uporabe
Ta dokument opisuje računske modele za izračun ravni zvočnega tlaka v stavbah zaradi obratovalne
opreme. Kot dokument, ki obravnava meritve na terenu (EN 16032), se nanaša na sanitarne
inštalacije, mehansko prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, obratovalno opremo, dvigala, jaške za
smeti, kotle, ventilatorje, črpalke in drugo pomožno obratovalno opremo ter parkirna vrata na
mehaniziran pogon za avtomobile, vendar se lahko uporablja tudi za drugo pritrjeno ali vgrajeno
opremo v stavbi. Računanje temelji predvsem na merskih podatkih, ki so značilni tako za vir hrupa kot
za konstrukcijo stavbe. Opisani modeli so uporabni za računanje po frekvenčnih pasovih.
Ta dokument opisuje načela računskih modelov, navaja relevantne veličine in opredeljuje njihovo
uporabnost in omejitve. Namenjen je akustičnim strokovnjakom in daje, upoštevajoč lokalne
okoliščine, okvir za razvoj uporabnih dokumentov in orodij za druge uporabnike na področju graditve
objektov.
Opisani računski modeli uporabljajo najsplošnejši pristop za inženirske namene s povezavami z
merilnimi veličinami, ki specificirajo lastnosti gradbenih elementov in opreme. V tem dokumentu so
opisane znane omejitve teh računskih modelov. Vendar naj se uporabniki zavedajo, da obstajajo tudi
drugi računski modeli, vsak z lastno uporabnostjo in omejitvami.
Modeli temeljijo na izkušnjah za napovedovanje za bivalne prostore in za urade; lahko se uporabljajo
tudi za druge vrste stavb, če so gradbene dimenzije podobne tistim za stanovanja.
2 Zveza s standardi
Za uporabo tega dokumenta so neizogibni naslednji viri. Pri datiranih sklicevanjih se uporablja samo
citirana izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja citiranega dokumenta (vključno z
vsemi dopolnili).
EN 12354-1:2000 Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku med prostori
EN 12354-2 Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori
EN 13141-1 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti stanovanjskih prezračevalnih
komponent/proizvodov – 1. del: Zunanje in notranje vgrajeni zračni prenosniki
EN 13141-2 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti stanovanjskih prezračevalnih
komponent/proizvodov – 2. del: Odvodne in dovodne zračne naprave
EN ISO 3740 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa – Smernice za
uporabo temeljnih standardov (ISO 3740:2000)
EN ISO 3741 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z zvočnim tlakom –
Precizijska metoda za odmevnice (ISO 3741:1999)
EN ISO 3743 (vsi deli) Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa – Inženirske metode
za majhne premične vire v odmevnih poljih (ISO 3743-1:1995 in ISO 3743-
2:1996)
EN ISO 3744 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem zvočnega
tlaka – Inženirska metoda v pretežno prostem polju nad odbojno ravnino (ISO
3744:1994)
EN ISO 3745 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa – Precizijska metoda
za gluhe in polgluhe prostore (ISO 3745:2003)
SIST EN 12354-5 : 2009
EN ISO 3746 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem zvočnega
tlaka – Informativna metoda z merilno ploskvijo, sklenjeno okrog vira hrupa
nad odbojno ravnino (ISO 3746:1995)
EN ISO 3747 Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z zvočnim tlakom –
Primerjalna metoda in situ (ISO 3747:2000)
EN ISO 3822-1 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 1. del: Metode merjenja (ISO 3822-1:1999)
EN ISO 3822-2 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 2. del: Zahteve za priključitev in delovanje
izpustnih armatur in mešalnih ventilov (ISO 3822-2:1995)
EN ISO 3822-3 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 3. del: Zahteve za priključitev in delovanje
pretočnih armatur
EN ISO 3822-4 Akustika – Laboratorijski preskusi emisije hrupa armatur in naprav pri
inštalacijah za oskrbo z vodo – 4. del: Zahteve za priključitev in delovanje
posebnih armatur
EN ISO 7235 Akustika – Laboratorijski merilni postopki za dušilnike v kanalih in elementih
za dovod in odvod zraka – Dodano dušenje, hrup zaradi pretoka in padec
celotnega tlaka (ISO 7235:2003)
EN ISO 10846-1 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 1. del: Načela in smernice (ISO 10846-
1:2008)
EN ISO 10846-2 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 2. del: Neposredna metoda za določanje
dinamične togosti elastičnih podpor za translatorno gibanje (ISO 10846-
2:2008)
EN ISO 10846-3 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 3. del: Posredna metoda za ugotavljanje
dinamične togosti elastičnih podpor za translatorno gibanje (ISO 10846-
3:2002)
EN ISO 10846-4 Akustika in vibracije – Laboratorijsko merjenje vibro-akustičnih prenosnih
lastnosti elastičnih elementov – 4. del: Dinamična togost elementov, razen
elastičnih podpor, za translatorno gibanje (ISO 10846-4:2003)
EN ISO 11691 Akustika – Merjenje dodanega dušenja dušilnika zvoka v kanalu brez pretoka
– Laboratorijska informativna metoda (ISO 11691:1995)
3 Relevantne veličine
3.1 Veličine za izražanje lastnosti stavb
Varovanje pred zvokom opreme in strojev v skladu z EN ISO 16032 se lahko izrazi z ravnmi zvočnega
tlaka na različne načine. Te veličine se določajo po oktavnih pasovih kot najvišja raven z uporabo
časovnih vrednotenj »S« ali »F« ali kot ekvivalentna raven; v vseh primerih se lahko uporabi
referenčna normirana absorpcijska površina ali referenčni standardizirani odmevni čas. Lastnosti
stavbe se običajno izražajo z A- ali C-vrednoteno ravnijo zvočnega tlaka, ki se izračuna iz ravni po
oktavnih pasovih.
OPOMBA: Ravni po oktavnih pasovih se uporabljajo tudi za določanje tako imenovanih ocen NC, NR ali RC, kot so
opisane v številnih učbenikih. To velja posebno za stavbe, kot so uradi, poslovne stavbe, šole in prostori za
prireditve.
SIST EN 12354-5 : 2009
3.1.1
A-vrednotena najvišja raven zvočnega tlaka L
Amax
A-vrednotena najvišja raven zvočnega tlaka v prostoru zaradi zvoka, ki ga povzročajo oprema ali stroji
v stavbi
OPOMBA: Ta raven zvočnega tlaka se dobi iz najvišje ravni zvočnega tlaka v oktavnih pasovih od 63 Hz do 8 kHz pri
časovnem vrednotenju »S« (L ) ali časovnem vrednotenju »F« (L ). Ravni zvočnega tlaka po oktavnih
AS max AF max
pasovih so lahko tudi normirane (L , L ali standardizirane (L , L ).
AS max, n AF max, n) AS max, nT AF max, nT
3.1.2
A-vrednotena ekvivalentna neprekinjena raven zvočnega tlaka L
Aeq
ekvivalentna A-vrednotena raven zvočnega tlaka v prostoru zaradi zvoka, ki ga povzročajo oprema ali
stroji v stavbi
OPOMBA: Ta raven zvočnega tlaka se dobi iz ekvivalentne ravni v oktavnih pasovih od 63 Hz do 8 kHz. Ravni zvočnega
tlaka v oktavnih pasovih so lahko tudi normirane (L ) ali standardizirane (L ).
Aeq, n Aeq, nT
3.1.3
C-vrednotena najvišja raven zvočnega tlaka L
C max
C-vrednotena najvišja raven zvočnega tlaka v prostoru zaradi zvoka, ki ga povzročajo oprema ali stroji
v stavbi
OPOMBA: Ta raven zvočnega tlaka se dobi iz najvišje ravni v oktavnih pasovih od 31,5 Hz do 8 kHz z uporabo časovnega
vrednotenja »S« (L ) ali časovnega vrednotenja »F« (L ). Ravni zvočnega tlaka v oktavnih pasovih so
CS max CF max
lahko tudi normirane (L , L ) ali standardizirane (L , L ).
SC max, n SF max, n SC max, nT SF max, nT
3.1.4
C-vrednotena ekvivalentna raven zvočnega tlaka L .
Ceq
ekvivalentna C-vrednotena raven zvočnega tlaka v prostoru zaradi zvoka, ki ga povzročajo oprema ali
stroji v stavbi
OPOMBA: Ta raven zvočnega tlaka se dobi iz ekvivalentne ravni zvočnega tlaka v oktavnih pasovih od 31,5 Hz do 8 kHz.
Ravni zvočnega tlaka v oktavnih pasovih so lahko tudi normirane (L ) ali standardizirane (L ).
Ceq, n Ceq,, nT
3.1.5
odnosi med veličinami
vse A-vrednotene in C-vrednotene veličine se dobijo iz ravni zvočnega tlaka v oktavnih pasovih
Te ravni zvočnega tlaka (L) so odvisne od uporabljenega časovnega vrednotenja, tj. »S«, »F« ali
integracije prek cikla (ekvivalent). Ravni s temi različnimi časovnimi vrednotenji so odvisne od vrste
zvoka in se v splošnem ne morejo izvesti ena iz druge. Zato se morajo po oktavnih pasovih ocenjene
ravni nanašati na isto časovno vrednotenje kot določena veličina.
V vsakem primeru obstaja neposredni odnos med ravnijo zvočnega tlaka (L), normirano ravnijo
zvočnega tlaka (L ) in standardizirano ravnijo zvočnega tlaka (L ) po oktavnih pasovih. Ti odnosi so
n nT
podani z:
A
ref
L= L +10log dB (1a)
n
A
A T
ref ref
L = L +10log dB (1b)
nT n
0,16 V
kjer so:
A ekvivalentna absorpcijska površina v prostoru, v kvadratnih metrih
A referenčna ekvivalentna absorpcijska površina (A = 10 m ), v kvadratnih metrih
ref ref
T referenčni odmevni čas (T = 0,5 s), v sekundah
ref ref
V prostornina prostora, v kubičnih metrih
SIST EN 12354-5 : 2009
V tem dokumentu je normirana raven zvočnega tlaka L v oktavnih pasovih s primerno povprečno
n
vrednostjo in časovnim vrednotenjem izbrana kot primarna veličina za napovedovanje. Druge veličine
se lahko dobijo neposredno iz nje.
3.2 Veličine za izražanje lastnosti proizvodov
Veličine za izražanje lastnosti proizvodov se nanašajo na eni strani na vire zvoka in na drugi strani na
prenos zvoka. V splošnem se to nanaša na zvok v zraku in na strukturni zvok.
Ustrezni viri zvoka se razlikujejo glede na različno obravnavano opremo in inštalacije. Zato bodo
relevantne veličine za izražanje lastnosti virov zvoka obravnavane v ustreznih točkah. Vendar se
morajo veličine za posamezne vire v vsakem primeru nanašati na isto časovno vrednotenje kot
veličine za izračun lastnosti stavbe.
Ustrezni elementi za prenos zvoka so deloma tisti iz drugih dokumentov te serije standardov, kot npr.
iz EN 12354-1 in EN 12354-2, kje so relevantne veličine specificirane in so deloma specifične za
vsako obravnavano vrsto opreme. Zato bodo relevantne veličine tudi označene v ustreznih točkah.
4 Računske metode
4.1 Splošna načela
V splošnem zvočno raven v prostoru zaradi inštalacij in opreme tvorita zmes zvoka v zraku in
strukturnega zvoka. Kateri od obeh prevladuje, je odvisno od vrste opreme in inštalacij ter tudi od vrste
konstrukcije stavbe. Poleg tega obratovalno opremo in inštalacije pogosto tvorijo različni viri zvoka in
različne točke povezave med inštalacijo in gradbeno konstrukcijo. Zato je splošni postopek za
napovedovanje razmeroma zapleten.
OPOMBA: Dodatno težavo povzroča to, da je le malo primerno uveljavljenih merilnih metod za kvantificiranje jakosti
opreme. Posebno na področju strukturnega zvoka manjkajo te metode in veličine, čeprav je s tem delom pričel
CEN/TC126/WG7. Napotki so v dodatkih B, C in D.
Predpostavljeno je, da se lahko celotna inštalacija razdeli na več virov zvoka v zraku in strukturnega
zvoka, ki se lahko obravnavajo neodvisno drug od drugega. Taki viri so lahko fizični objekt, delni vir ali
kombinacije različnih delnih virov ali stičnih točk v odvisnosti od vrste obravnavane opreme ali
inštalacije. Po modelu se posamezni vir obravnava v določenem času in uporabi se enodimenzionalni
model ob izbiri najustreznejšega modela za določeno vrsto vira. Posledična raven zvočnega tlaka v
prostoru je seštevek prispevkov vseh obravnavanih virov.
V splošnem se proučujejo tri poti prenosa:
– prenos zvoka v zraku skozi cevi in/ali kanale;
– prenos zvoka v zraku skozi konstrukcijo stavbe;
– prenos strukturnega zvoka po gradbeni konstrukciji.
Za vsakega od teh primerov je v nadaljnjih podtočkah te točke opisan splošni pristop. Za različne vrste
opreme in inštalacij so v točki 5 podane najprimernejše uporabe teh splošnih modelov.
Posledična normirana raven zvočnega tlaka v oktavnih pasovih, L , v prostoru izhaja iz vsote
n
prenesenega zvoka vseh relevantnih virov in razmer pri prenosu obravnavane inštalacije ali
obratovalne opreme:
m n o
⎡ ⎤
L /10 L /10 L /10
n,a, j
n,d,i n,s,k
L = 10log 10 + 10 + 10 (2)
∑ ∑ ∑
n
⎢ ⎥
i=1 j=1 k=1
⎣ ⎦
kjer so:
L celotna normirana raven zvočnega tlaka v prostoru zaradi zvočnih virov i, j in k, v decibelih
n
SIST EN 12354-5 : 2009
L normirana raven zvočnega tlaka zaradi prenosa skozi cev ali kanal za vir i, v decibelih
n,d,i
L normirana raven zvočnega tlaka zaradi prenosa zvoka po zraku skozi strukturo stavbe za vir j, v
n,a,j
decibelih
L normirana raven zvočnega tlaka zaradi prenosa strukturnega zvoka skozi konstrukcijo stavbe
n,s,k
za vir k, v decibelih
m število virov zvoka, ki se nanašajo na prenos skozi kanal
n število virov zvoka v zraku
o število virov strukturnega zvoka
Kadar se lastnost stavbe izrazi kot najvišja raven, posebej s časovnim vrednotenjem »F«, se lahko
rezultati štejejo po enačbi (2) kot ocena zgornje meje. Ocena spodnje meje bi bila potem največja
vrednost od vseh obravnavanih virov posamično.
Modeli se lahko uporabijo za računanje lastnosti stavbe v oktavnih pasovih na podlagi akustičnih
podatkov po oktavnih pasovih za vire zvoka in elemente stavbe. Računati je treba za oktavne pasove
od 63 Hz do 4000 Hz, razen če za posamezno vrsto obravnavane opreme zadostuje ožji interval. Iz
tega se lahko izpelje enoštevilčna vrednost za lastnost stavbe (A- in C-vrednotena) kot za merilne
rezultate v skladu z EN ISO 16032.
OPOMBA: Računanje se lahko razširi na višje ali nižje frekvence, če so za takšno širše področje na voljo akustični podatki.
Vendar, posebno za nižje frekvence, trenutno ni podatkov o točnosti takšnih izračunov (glej tudi dodatek G).
Modeli predpostavljajo difuzno zvočno polje v sprejemnem prostoru. Čeprav je to pogosto realistična
predpostavka, so lahko pri nizkih frekvencah mogoča velika odstopanja. Če pri določeni obratovalni
opremi prevladuje nizkofrekvenčni zvok, se takšnih odstopanj ne sme zanemariti. Posebno pozornost
je treba temu nameniti pri uporabi modelov za posebne vrste obratovalne opreme ali inštalacije.
Splošni podatki o tem so v dodatku G.
4.2 Prenos zvoka v zraku skozi cevi in kanale
4.2.1 Splošno
Vsak element sistema kanalov je lahko prenosni element in tudi vir zvoka. Pri napovedi se vsak vir
obravnava ločeno in se predpostavlja, da se viri in elementi med seboj obravnavajo kot neodvisni,
tako da se lahko zanemarijo interferenca med elementi, modalni učinki in resonance.
Običajna veličina za izražanje intenzivnosti vira je raven zvočne moči v zraku L , ki vstopa v kanal.
W
Prenos zvoka skozi kanal se opisuje z zmanjšanjem zvočne ravni moči ∆L , ki nastane v vsakem
W
ločenem elementu kanala. Posledična raven zvočnega tlaka v sprejemnem prostoru je lahko zaradi
sevanja zvoka iz odprtine kanala (prostor a) ali sevanja samega kanala (prostor b). Posledična raven
zvočnega tlaka je odvisna od absorpcije v tem prostoru, ki je normirana na A = 10 m .
ref
Vir zvoka
Prostor a
Element i
Element 2
L
w
A
ref
Element n
Prostor b
Element 1 Element 3
A
ref
Slika 1: Sistem cevi z virom zvoka, prenosnimi elementi in sprejemnimi prostori (a in b)
-----
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...