SIST 1192:2023

SIST 1192
SL O V EN S K I
S T ANDAR D april 2023
Terapevtski psi
Therapy dogs
Referenčna oznaka
ICS 03.080.99 SIST 1192:2023 (sl)

Nadaljevanje na straneh 2 do 28

© 2023-04. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST 1192 : 2023
NACIONALNI UVOD
Slovenski osnutek standarda SIST 1192 (sl), Terapevtski psi, 2023, je izvirni standard in ima status
slovenskega nacionalnega standarda.

NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski osnutek standarda SIST 1192:2023 je pripravil tehnični odbor SIST/TC IPV Psi pomočniki.

Odločitev za izdajo tega standarda je 16. decembra 2020 sprejel SIST/TC IPV Psi pomočniki.

OPOMBA
‒ Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

SIST 1192 : 2023
VSEBINA Stran
1 PREDGOVOR . 6
2 UVOD . 6
3 IZRAZI IN DEFINICIJE . 6
3.1 KRATICE IN POIMENOVANJA PROGRAMOV . 6
3.1.1 PPP – posredovanje s pomočjo psa . 7
3.1.2 TPP – terapija s pomočjo psa . 7
3.1.3 APP – aktivnost s pomočjo psa . 7
3.1.4 IPP – izobraževanje s pomočjo psa . 7
3.2 SPECIFIČNI IZRAZI IN DEFINICIJE – SODELUJOČI NA USPOSABLJANJU IN PROGRAMIH PPP
.................................................................................................................................................................. 8
3.2.1 Inštruktor terapevtskih parov . 8
3.2.2 Mentor terapevtskih parov . 8
3.2.3 Ocenjevalec dela terapevtskih parov . 8
3.2.4 Organizacija PPP . 8
3.2.5 Strokovni sodelavec PPP . 8
3.2.6 Šolski pes . 9
3.2.7 Terapevtski par . 9
3.2.8 Terapevtski pes . 9
3.2.9 Vodnik terapevtskega psa . 9
3.2.10 Uporabnik . 9
3.2.11 Ustanova . 9
3.3 SPECIFIČNI IZRAZI IN DEFINICIJE – ŠOLANJE IN DELO TERAPEVTSKEGA PSA . 9
3.3.1 Dobrobit psa . 9
3.3.2 Miritveni signali . 9
3.3.3 Osebnost .10
3.3.4 Poslušnost in vodljivost psa .10
3.3.5 Pripomoček .10
3.3.6 Stresni signali .10
3.3.7 Svarilni signali .12
3.3.8 Šolanje po principih pozitivne motivacije .12
4 OSEBNOST, SPOSOBNOSTI IN VEŠČINE TERAPEVTSKEGA PSA; KOMPETENCE
VODNIKA TERAPEVTSKEGA PSA, STROKOVNEGA SODELAVCA PPP,
OCENJEVALCA, INŠTRUKTORJA IN MENTORJA TERAPEVTSKIH PAROV .12
4.1 OSEBNOST, SPOSOBNOSTI IN VEŠČINE TERAPEVTSKEGA PSA .12
4.1.1 Splošno .12
4.1.2 Socialna interakcija.13
4.1.3 Poslušnost in vodljivost .13
4.1.4 Okolje in pripomočki .13
4.2 KOMPETENCE VODNIKA TERAPEVTSKEGA PSA .14
4.3 KOMPETENCE STROKOVNEGA SODELAVCA PPP .14
SIST 1192 : 2023
4.4 KOMPETENCE OCENJEVALCA VODNIKOV DELA TERAPEVTSKIH PAROV .15
4.5 KOMPETENCE INŠTRUKTORJA TERAPEVTSKIH PAROV .15
4.6 KOMPETENCE MENTORJA TERAPEVTSKIH PAROV .16
5 PREVERJANJE PRIMERNOSTI ZA VKLJUČEVANJE V PPP, USPOSABLJANJE VODNIKA
IN STROKOVNIH SODELAVCEV PPP TER ŠOLANJE PSA .16
5.1 PREVERJANJE PRIMERNOSTI VODNIKA IN PSA PRED SAMOSTOJNIM VKLJUČEVANJEM
V PPP .16
5.1.1 Testiranje vodnikov in psov za vključevanje v programe PPP .17
5.2 OSNOVNO USPOSABLJANJE VODNIKA ZA VKLJUČEVANJE V PROGRAME PPP .18
5.3 OSNOVNO ŠOLANJE PSA ZA VKLJUČEVANJE V PROGRAME PPP .18
5.4 PREVERJANJE PRIMERNOSTI TERAPEVTSKEGA PARA TER USPOSABLJANJE
MED SAMOSTOJNIM DELOVANJEM .18
5.5 USPOSABLJANJE STROKOVNEGA SODELAVCA PPP .19
5.6 PREVERJANJE KOMPETENC OCENJEVALCA, INŠTRUKTORJA IN MENTORJA
TERAPEVTSKIH PAROV .19
6 ZDRAVSTVENI UKREPI IZVAJANJA PPP.19
6.1 UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA PSA .19
6.2 VETERINARSKI KLINIČNI PREGLED .19
6.2.1 Termini veterinarskih pregledov .19
6.2.2 Kaj klinični pregled zajema .20
6.2.3 Veterinarsko spričevalo .20
6.3 UKREPI ZA OHRANJANJE ZDRAVJA IN PREPREČEVANJE ZDRAVSTVENEGA TVEGANJA
UDELEŽENCEV PPP .20
6.3.1 Prepoved sodelovanja v PPP .20
6.3.2 Prepoved vstopa v ustanovo .20
6.3.3 Preprečevanje poškodb in okužb .21
6.4 POSLABŠANJE ZDRAVJA PSA IN/ALI OSEBE MED IZVAJANJEM PROGRAMA PPP .22
6.5 ZAVAROVANJE .22
7 VKLJUČEVANJE PPP V USTANOVO – DOSTOPNOST V JAVNE USTANOVE IN
JAVNE PROSTORE .22
7.1 FORMALNA PODPORA VODSTVA USTANOVE .22
7.2 OZNAKE .22
7.3 DOGOVOR Z ORGANIZACIJO PPP .22
7.4 INFORMIRANJE IN SKRB ZA VARNOST ZAPOSLENIH, UPORABNIKOV IN
OBISKOVALCEV .22
7.5 SOGLASJA UPORABNIKOV .23
7.6 ZADRŽKI .23
7.7 SODELOVANJE Z VODNIKOM PSA .23
7.8 POSEBNA TVEGANJA .23
7.9 PODPORA USTANOVE STROKOVNEMU SODELAVCU PPP .23
7.10 MATERIALNI POGOJI .23
7.11 ČASOVNA PRILAGODITEV .23
7.12 USTREZNOST PROSTOROV .23
SIST 1192 : 2023
7.13 SKRB ZA VARNO RAVNANJE UPORABNIKOV .24
7.14 ZAVEZA K SPOŠTLJIVEMU RAVNANJU S PSOM .24
7.15 EVALVACIJA IN ZAGOTAVLJANJE STROKOVNOSTI .24
7.16 USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH V USTANOVI .24
8 DOBROBIT TERAPEVTSKEGA PSA .24
8.1 OSNOVNE PRAVICE TERAPEVTSKEGA PSA .24
8.2 IZBIRA TERAPEVTSKEGA PSA .25
8.3 SKRB ZA DOBROBIT PSA MED ŠOLANJEM.25
8.4 SKRB ZA DOBROBIT PSA MED IZVAJANJEM PPP .25
8.4.1 Časovne omejitve .25
8.4.2 Prihod v ustanovo in priprava na vključevanje v programe PPP .26
8.4.3 Delovno okolje .26
8.4.4 Pripomočki in oprema .26
8.4.5 Socialna interakcija in naloge .26
8.4.6 Prisotnost drugih živali.27
8.4.7 Komuniciranje vodnika s psom .27
8.4.8 Sprostitev in počitek psa .27
9 LITERATURA .28

SIST 1192 : 2023
1 PREDGOVOR
Slovenski izvirni standard Terapevtski psi je nastal na pobudo organizacij, ki so dolgoletno aktivne na
področju vključevanja psov v programe pomoči ljudem na zdravstvenem, psihosocialnem in vzgojno-
izobraževalnem področju. Nastal je na podlagi dolgoletnega dela, izkušenj in raziskav naslednjih
organizacij:
‒ PET – Pasja enota terapevtov, Zavod za posredovanje s pomočjo psov

‒ Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke

‒ Slovensko združenje inštruktorjev, Center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov SLO-
CANIS
‒ Zveza paraplegikov Slovenije

2 UVOD
Vključevanje terapevtskih psov v programe zdravstvenih, rehabilitacijskih, izobraževalnih in
socialnovarstvenih ustanov v Sloveniji poteka že od leta 2004. Dobro znani in dokumentirani so
blagodejni učinki psov na uporabnike teh ustanov.

Organizacije, ki so dolgoletno aktivne na tem področju, imajo že uveljavljene postopke in strategije
preverjanja primernosti ter usposabljanja psov in vodnikov za vključevanje v programe PPP, uveljavljene
postopke usposabljanja strokovnih sodelavcev PPP, uveljavljene načine sodelovanja z ustanovami,
postopke in strategije za zagotavljanje zdravja in varnosti pri izvajanju programov ter zagotavljanje
dobrobiti vseh udeleženih v programih. Posebno pozornost posvečajo skrbi za zdravje in dobrobit psov,
ki jih vključujejo v programe. Delovanje organizacij temelji na strokovnih izhodiščih in dolgoletnih
izkušnjah njihovih aktivnih članov. Z namenom zagotavljanja kakovostnega, strokovnega in učinkovitega
delovanja na področju PPP organizacije sodelujejo tudi s sorodnimi evropskimi in svetovnimi
organizacijami in zvezami organizacij.

Uporabnikom pripada pravica do vključitve v program PPP ne glede na spol, raso, narodnost, versko ali
politično prepričanje, starost, spolno usmerjenost, gmotni ali družbeni položaj, življenjski slog ter
zmanjšane telesne sposobnosti. Uporabnik ima pravico sodelovati s psom, ki najbolj ustreza njegovim
potrebam, zmožnostim in željam.

Z namenom zagotavljanja kakovostnega in strokovnega dela, ocenjevanja učinkovitosti izvajanja
posameznih programov, zagotavljanja napredka ter z namenom pretoka potrebnih informacij med
sodelujočimi organizacija PPP vodi in shranjuje vso potrebno dokumentacijo.

Organizacija PPP se zaveže odgovornosti ravnanja z dokumentacijo, ki jo določajo zakonodaja in drugi
deležniki.
Ta standard določa osnovno izrazoslovje, ki se uporablja v PPP, pravila in smernice za preverjanje
primernosti ter usposabljanje vodnikov, psov in strokovnih sodelavcev PPP, za strokovno, varno in
učinkovito izvajanje programov PPP v ustanovah ter pravila in smernice za zagotavljanje dobrobiti vseh
udeležencev in sodelujočih v PPP.

Ta standard predstavlja shemo za certificiranje storitve PPP. Zajema splošne in specifične smernice za
izvajanje programov PPP.
3 IZRAZI IN DEFINICIJE
3.1 KRATICE IN POIMENOVANJA PROGRAMOV

V Sloveniji so, po zgledu tujih organizacij, uveljavljene kratice in poimenovanja, ki se nanašajo na živali
na splošno, in kratice ter poimenovanja v angleškem jeziku.

Standard Terapevtski psi navaja kratice in polna poimenovanja dejavnosti v slovenskem jeziku. Nanaša
SIST 1192 : 2023
se le na delo s psi, zato se tudi kratice in poimenovanja programov v besedilu nanašajo na pse.
Organizacija PPP po lastni presoji uporablja ali angleške ali slovenske kratice in poimenovanja
programov (preglednica 1).
SLOVENSKO ANGLEŠKO
PPŽ – posredovanje s pomočjo živali AAI – Animal Assisted Intervention
PPP – posredovanje s pomočjo psa DAI – Dog Assisted Intervention
TPŽ – terapija s pomočjo živali AAT – Animal Assisted Therapy
TPP – terapija s pomočjo psa DAT – Dog Assisted Therapy
APŽ – aktivnost s pomočjo živali AAA – Animal Assisted Activity
APP – aktivnost s pomočjo psa DAA – Dog Assisted Activity
IPŽ – izobraževanje s pomočjo živali AAE – Animal Assisted Education
IPP – izobraževanje s pomočjo psa DAE – Dog Assisted Education
1)
Branje s pomočjo psa R.E.A.D.® – Reading Education Assistance Dogs ®

Preglednica 1: Kratice in njihova poimenovanja

3.1.1 PPP – posredovanje s pomočjo psa

Posredovanje, ki kot del terapevtskega procesa ali za izboljšanje kakovosti življenja posameznika na
motoričnem, senzoričnem, socialnem, emocionalnem in kognitivnem področju namensko vključuje
terapevtskega psa.
Izvaja se v obliki naslednjih programov:

3.1.2 TPP – terapija s pomočjo psa

Ciljno usmerjeno posredovanje, v katerem je terapevtski pes sestavni del terapevtskega procesa. TPP
izvajajo strokovni sodelavci PPP. Ti v terapevtski proces vključujejo svojega terapevtskega psa ali
sodelujejo s terapevtskim parom.

Ključne značilnosti so: točno določeni cilji za vsakega posameznika, beleženje in ovrednotenje
napredka.
3.1.3 APP – aktivnost s pomočjo psa

Posredovanje, ki zagotavlja možnosti za motivacijske, izobraževalne, rekreacijske in/ali terapevtske
koristi, s katerimi izboljšamo kakovost življenja posameznika. APP izvaja strokovni sodelavec PPP, ki v
program vključi svojega terapevtskega psa ali sodeluje z drugim terapevtskim parom. APP lahko izvaja
tudi terapevtski par sam. Prisotnost strokovnega sodelavca PPP ni obvezna.

Ključne značilnosti: cilji niso točno določeni, beleženje in ovrednotenje napredka ni obvezno, vsebina
obiska je spontana.
3.1.4 IPP – izobraževanje s pomočjo psa

Ciljno usmerjeno posredovanje s pomočjo psa v vzgojno-izobraževalnem procesu. Izvaja se lahko s
posameznikom ali skupino, kot enkratno srečanje ali kot sklop srečanj v daljšem časovnem obdobju.
IPP izvaja strokovni sodelavec PPP, ki v program vključi svojega terapevtskega psa ali sodeluje z

1)
R.E.A.D.® je program INTERMOUNTAIN THERAPY ANIMALS, organizacije iz Salt Lake Cityja v Združenih državah Amerike.
Organizacije PPP, ki program izvajamo v Sloveniji, delujemo kot njene pridružene članice. Izvaja se v knjižnicah in vzgojno-
izobraževalnih ustanovah.
SIST 1192 : 2023
2)
drugim terapevtskim parom. IPP se lahko izvaja tudi v sklopu Mreže šolski pes.

3.1.4.1 R.E.A.D.® – Reading Education Assistance Dogs® – Branje s pomočjo psa

Program, ki se izvaja v sklopu IPP. Izvaja se s posameznikom. Cilj je izboljšanje bralne pismenosti otrok,
povečanje motivacije, interesa ter pozitivnega odnosa do knjig in branja. Izvaja se v knjižnicah in
vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

3.1.4.2 Bralne urice
Program, ki se izvaja v slopu IPP. Izvaja se s skupino, z namenom izboljšanja bralnih spretnosti v
prisotnosti terapevtskega psa.

Ključne značilnosti: cilji niso točno določeni, beleženje in ovrednotenje napredka ni obvezno.

3.2 SPECIFIČNI IZRAZI IN DEFINICIJE – SODELUJOČI NA USPOSABLJANJU IN V PROGRAMIH
PPP
3.2.1 Inštruktor terapevtskih parov

Oseba z večletnimi izkušnjami na področju vzgoje in šolanja psov, ki mu je organizacija PPP podelila
naziv inštruktor terapevtskih parov zaradi dodatnih znanj in izkušenj na področju PPP. Inštruktor
terapevtskih parov usposablja vodnike in pse za samostojno vključevanje v programe PPP in dodatno
usposablja terapevtske pare.
3.2.2 Mentor terapevtskih parov

Oseba, ki mu je organizacija PPP podelila naziv mentor terapevtskih parov zaradi znanj in izkušenj na
področju PPP. Mentor terapevtskih parov je lahko vodnik terapevtskega psa ali strokovni sodelavec
PPP, ki s svojim strokovnim znanjem pomaga vodniku in psu med usposabljanjem za delovanje na
področju PPP ter je vezni člen med vodnikom psa in ustanovo.

3.2.3 Ocenjevalec dela terapevtskih parov

Oseba, ki mu je organizacija PPP podelila naziv ocenjevalec dela terapevtskih parov zaradi znanj in
izkušenj na področju vedenja psov ter znanja in izkušenj s področja PPP. Odgovoren je za ocenjevanje
primernosti vodnikov in psov pred samostojnim vključevanjem v PPP in za redno ocenjevanje dela
terapevtskih parov.
3.2.4 Organizacija PPP
Nevladna organizacija (društvo, zavod, zveza), ustanovljena v RS, ki deluje na področju PPP in ima v
temeljnem aktu zavedene naslednje dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD 2008):

‒ Q86.90 – Druge dejavnosti za zdravje

‒ Q88.991 – Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij

‒ P85.590 – Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

‒ P85.600 – Pomožne dejavnosti za izobraževanje

3.2.5 Strokovni sodelavec PPP

Oseba, ki je poleg osnovne izobrazbe za delo z uporabniki usposobljena tudi na področju PPP in ga
izvaja v okviru svoje stroke. Pri tem lahko hkrati deluje kot vodnik terapevtskega psa ali v PPP vključuje
drug terapevtski par.
2)
Mreža Šolski pes združuje vzgojno-izobraževalne ustanove, ki v svoje delo redno vključujejo delovanje šolskega psa.
SIST 1192 : 2023
PPP v okviru svoje stroke izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, psihoterapevti, psihologi, socialni
delavci, logopedi, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju ter zdravstveni delavci.

3.2.6 Šolski pes
Terapevtski pes, ki je v programe IPP vključen v sklopu Mreže Šolski pes.

3.2.7 Terapevtski par
Vodnik in pes, ki sta usposobljena za vključevanje v programe PPP in na tem področju delujeta v okviru
delovnega članstva organizacije PPP.

3.2.8 Terapevtski pes
Dobro socializiran, vzgojen in v namene izvajanja PPP šolan pes z visokim tolerančnim pragom do ljudi,
drugih živali in nenavadnih situacij, zvokov, predmetov. Je zdrav in negovan. V Centralnem registru
psov (CRPsi) nima zavedenega ugriza. Pes je z vodnikom uspešno opravil usposabljanje po programu
3)
za terapevtske pare.
3.2.9 Vodnik terapevtskega psa

Polnoletna oseba, s strani organizacije PPP usposobljena na področju PPP. Je delovni član ene od
organizacij, ki delujejo na področju PPP. Je lastnik in skrbnik psa. Psa pri vključevanju v programe vodi.

3.2.10 Uporabnik
Posameznik, ki se prostovoljno odloči za vključitev v enega ali več programov PPP.

3.2.11 Ustanova
Je pravna oseba, s katero organizacija PPP sodeluje na formalni ali neformalni ravni. Namen ustanove
je splošnokoristen (šport, vzgoja in izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, otroško, invalidsko in
socialno varstvo) in dobrodelen, če je ustanovljena z namenom pomagati pomoči potrebnim osebam.
Ustanova je lahko tudi nevladna organizacija.

3.3 SPECIFIČNI IZRAZI IN DEFINICIJE – ŠOLANJE IN DELO TERAPEVTSKEGA PSA

3.3.1 Dobrobit psa
Fizično in mentalno zdravje psa glede na pogoje v okolju, v katerem živi, pri čemer je ključnega pomena
spoštovanje psa kot čutečega živega bitja. Izraz opredeljuje kakovost življenja psa, kot jo zaznava pes
4)
in to izraža z vedenjem.
3.3.2 Miritveni signali
Telesna ali glasovna govorica psa, s katero izraža svoje počutje v socialnih situacijah in s pomočjo
katere se želi izogniti konfliktnim situacijam ali jih umiriti.

Najbolj značilni miritveni signali so: umikanje pogleda, mežikanje oz. zapiranje oči, obračanje glave ali

3)
V Sloveniji poznamo poleg terapevtskih psov in psov pomočnikov tudi t.i. pse družabnike v ustanovi (ang. residential
companion dog). Pes družabnik je s strani organizacije, ki je stanovsko akreditirana po mednarodnih standardih in deluje na
področju šolanja psov pomočnikov, posebej izbran in šolan za življenje z uporabniki v ustanovah za dolgotrajno oskrbo.
Formalni lastnik psa družabnika v ustanovi je lahko ustanova sama ali organizacija, ki psa izšola, eden od uporabnikov, ki
prebiva v ustanovi in koristi njene usluge, pa je formalni skrbnik psa. Pes prebiva v ustanovi in je družabnik, motivator in
spremljevalec uporabnikov.
Pes družabnik ni terapevtski pes, se pa standard lahko smiselno uporablja tudi za t.i. pse družabnike v ustanovi.

4)
Definicija izvira iz naslednjih dokumentov: Duncan, Ian. 2005. Science-based assessment of animal welfare: farm animals.
Stvarnopravni zakonik (15.a člen) in definicije, navedene na portalu gov.si, področje veterinarstva.
SIST 1192 : 2023
celotnega telesa stran od dejavnika, ki sproža nelagodje, oblizovanje smrčka in/ali gobčka, oblizovanje
drugih oseb, zehanje, cmokanje, dvigovanje robov ustnic, vohljanje, dvigovanje tačke, praskanje,
raztegovanje v predklon z raztegnjenima sprednjima tacama, nenadno uleganje na tla (v prežo),
mahanje z repom, otrplost, gibanje v loku in zelo počasna ter previdna hoja.

3.3.3 Osebnost
Je trajna in edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

3.3.4 Poslušnost in vodljivost psa

Stopnja, do katere se pes zanesljivo odziva na navodila v zvezi z naučenimi veščinami in/ali vedenjem.
Pes, ki deluje v APP, se odzove na navodila vodnika minimalno v 80 %. Pes, ki deluje v TPP ali IPP, se
na navodila vodnika odzove minimalno v 90 %.

3.3.5 Pripomoček
Delovni pripomoček, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti in za dosego določenega cilja
med izvajanjem PPP.
3.3.6 Stresni signali
Telesna in/ali glasovna govorica psa, s katero izraža, da je v stresu. Zajemajo raznolike signale telesne
in/ali glasovne govorice psa ter njihove sekvence, ki se lahko izražajo tudi kot miritveni ali svarilni signali.

Najbolj značilni stresni signali so:

a) Telesna drža in način premikanja:

‒ otopelost, napete mišice
‒ povešenost telesa, kot da je pes utrujen

‒ prenašanje teže na zadnji del telesa

‒ počasno gibanje
‒ tresenje
‒ prestopanje, stopicanje
‒ vrtenje v krogu
‒ hoja sem in tja
‒ nenadna sprememba ritma
‒ usedanje ali uleganje
‒ dvigovanje tačke
‒ mahanje z repom, ki je drugačno od poznanega

b) Oči:
‒ razširjene zenice
‒ steklen pogled
‒ mežikanje
‒ begajoče oči
‒ vidna beločnica
SIST 1192 : 2023
‒ pordelost okoli oči
c) Način pogleda:
‒ izogibanje očesnemu stiku (obračanje glave vstran)

‒ preplašen pogled
‒ večkratno pogledovanje psa proti vodniku

d) Usta:
‒ usta so zaprta in napeta
‒ dvigovanje ustnic in kazanje zob

‒ kotički ust potegnjeni nazaj

‒ pospešeno dihanje, ki je lahko pregloboko ali preplitvo

‒ lizanje smrčka ali ustnic, tudi zraka

‒ zehanje
‒ prekomerno slinjenje
‒ šklepetanje z zobmi oz. s čeljustmi

e) Ušesa:
‒ potegnjena nazaj, napeta
‒ napeta in obrnjena vsako uho v svojo smer

‒ pordela notranjost uhlja
f) Obraz:
‒ napete mišice oz. napet celoten izraz

‒ dvignjene oz. nasršene obrvi

‒ vidne vene pod očmi
g) Rep:
‒ nošen nižje kot navadno ali celo spodvit med nogama

h) Drugi fiziološki znaki:
‒ potenje
‒ pojav prhljaja
‒ pospešena peristaltika
‒ opravljanje potrebe
‒ bruhanje
i) Druga vedenja:
‒ praskanje ali grizenje samega sebe

‒ kopanje po tleh
SIST 1192 : 2023
‒ vohljanje
‒ prihaja k vodniku in zahteva pozornost

‒ slaba pozornost in neupoštevanje povelj

‒ umikanje in skrivanje
‒ ščipanje oz. grizljanje
‒ druga vedenja, ki odstopajo od normale

j) Glasovna govorica
‒ vzdihovanje
‒ cviljenje
‒ renčanje
‒ lajanje
3.3.7 Svarilni signali
Telesna ali glasovna govorica psa, s katero v neki socialni situaciji nekoga/nekaj posvari ali mu/nečemu
zagrozi z napadom. Najpogosteje jih pes izraža v situacijah, v katerih z miritvenimi signali ne doseže
umiritve ali prekinitve konfliktne ali za psa ogrožajoče situacije, v katerih želi ubraniti socialni položaj ali
resurs ali kadar si želi nek resurs prisvojiti. Lahko se kažejo kot najmilejše opozorilo, resna odkrita
grožnja ali napad.
Najbolj značilni svarilni signali: pes obmiruje, težo prenese na sprednji del telesa, mirujoč rep ali
odsekano premikanje repa, spodvit rep, neuklonljiv, v nasprotnikove oči uperjen pogled, napeta drža in
naježena dlaka, napeta hoja, hitro približevanje v ravni črti ali zaletavanje v nasprotnika, privzdignjen in
namrščen smrček, privzdignjene ustnice in kazanje zob, šavsanje, renčanje, opozorilno lajanje in
dotikanje nekaterih delov nasprotnikovega telesa.

3.3.8 Šolanje po principih pozitivne motivacije

Uporaba pozitivnih ojačevalcev, ki povečujejo verjetnost vedenja z namenom učenja novega in
utrjevanja želenega vedenja ali veščine psa. Kateri spodbujevalni dejavnik bomo v določeni situaciji
uporabili, je odvisno od odziva psa.

4 OSEBNOST, SPOSOBNOSTI IN VEŠČINE TERAPEVTSKEGA PSA; KOMPETENCE
VODNIKA TERAPEVTSKEGA PSA, STROKOVNEGA SODELAVCA PPP,
OCENJEVALCA, INŠTRUKTORJA IN MENTORJA TERAPEVTSKIH PAROV

4.1 OSEBNOST, SPOSOBNOSTI IN VEŠČINE TERAPEVTSKEGA PSA

4.1.1 Splošno
‒ Je socializiran, psihično stabilen in vodljiv.

‒ Je družaben, odziven, učljiv, radoveden, umirjen in igriv.

‒ V novih okoljih ali stresnih situacijah ne kaže prevelikega vznemirjenja, nobenega agresivnega ali
paničnega vedenja ter dlje časa trajajočih znakov stresa.

‒ Pri nenavadnih, nepričakovanih in potencialno motečih slušnih, vidnih, vonjalnih in taktilnih
dražljajih iz okolja ne kaže burnega čustvenega in posledično fizičnega odziva. Pes je med
opravljanjem naloge praviloma ravnodušen do dogajanja v okolici. Če ga predmeti, živali, ljudje,
zvoki, vonjave zmotijo, se na poziv vodnika brez težav vrne k nalogi.

SIST 1192 : 2023
‒ Pes prikaže splošno mirnost in sproščeno obnašanje v vseh situacijah. Ni razdražljiv. Kljub temu je
mogoče pričakovati, da bo pes reagiral na moteče dejavnike v okolju. V takšnih okoliščinah vodnik
posreduje in pes se takoj odzove na njegova navodila.

‒ Ostane samozavesten tudi ob spremembi rutine.

‒ Prikaže visoko sposobnost učenja in željo po učenju novih nalog v vseh okoljih. Ne pokaže tesnobe,
ki bi negativno vplivala na njegovo učenje, vedenje, delovanje ali prilagodljivost.

4.1.2 Socialna interakcija
‒ Izraža željo po stiku z ljudmi (različnimi populacijami, s posamezniki in s skupino).

‒ V interakciji z ljudmi se odziva umirjeno in prijazno ter kaže sproščen odnos in ugodje ob delu z
znanimi in neznanimi ljudmi, kaže zanimanje in željo po sodelovanju z uporabnikom.

‒ K uporabniku pristopi umirjeno, brez dotikanja in skakanja po njem, razen če se to vedenje od njega
zahteva.
‒ Med dotikanjem, negovanjem in vodenjem s strani drugih ljudi je sproščen in sposoben prenesti
neposredno fizično bližino ali stik z ljudmi, opremo in predmeti ter posebnostmi znotraj okolja.

‒ Nežno vzame priboljšek z dlani (brez hlastanja ali praskanja s tačko).

‒ Med igro se vede primerno: ne ščipa in/ali grize ter se – po navodilu vodnika – hitro umiri.

‒ Ob hrani, igračah in drugih predmetih ne kaže znakov posesivnega vedenja.

‒ Glede na okolje, situacijo in populacijo, s katero je v interakciji, ni pretirano glasen (npr. lajež,
zavijanje).
‒ Pri izvajanju nalog v neposredni bližini drugih živali, še posebej psov, mačk in drugih domačih živali,
kaže sproščen odnos.
4.1.3 Poslušnost in vodljivost

Pes prikaže takojšen odziv na vsa navodila vodnika v raznih socialnih in delovnih situacijah.

Dosledno se odziva na svoje ime ter na znake in navodila vodnika (glasovna in s telesno mimiko).

Je vodljiv na povodcu in brez njega (giba se na ohlapnem povodcu v različnih pozicijah glede na
uporabnika in je sposoben prilagoditi hitrost gibanja).

Odzove se na klic uporabnika in pride k njemu.

Sposoben je zadržati osredotočenost na vodnika ali uporabnika, navkljub motnjam, spremembam
okolja, rutine ali odločanju, povezanem z nalogo, če je od njega tako pričakovano.

Na znak se usede, uleže, stoji ali počaka na mestu.

Po navodilu vodnika opusti neko vedenje ali dejanje (npr. spusti igračo ali ne seže po predmetu ali hrani
na tleh oz. v dlani uporabnika).

4.1.4 Okolje in pripomočki
Zna zavzeti in zadržati položaje ter se gibati po različnih površinah.

Zna zavzeti in zadržati položaje ter se gibati na različnih višinah (npr. na tleh, mizi, stolu, postelji).

Zna zavzeti in zadržati položaje ter hoditi ob raznih medicinsko-tehničnih pripomočkih.

Je vajen vožnje z dvigalom.
SIST 1192 : 2023
4.2 KOMPETENCE VODNIKA TERAPEVTSKEGA PSA

Kompetence vodnika pred samostojnim vključevanjem v dejavnosti PPP so:

‒ Izkazuje sočuten odnos do živali in ljudi.

‒ Izkazuje sposobnost dela s posamezniki in skupinami.

‒ Izkazuje dobre komunikacijske spretnosti in sposobnost vzpostaviti dobro delovno ozračje.

‒ Pri izvajanju dejavnosti je prilagodljiv, iznajdljiv in ustvarjalen.

‒ Izkazuje sposobnost načrtovanja vključevanja terapevtskega psa v program PPP in predvidevanja
morebitnih težav ali nevarnih okoliščin.

‒ Je proaktiven in izkazuje sposobnost reševanja problemov.

‒ Izkazuje poznavanje okolja, v katerem se izvajajo programi PPP, pripomočkov, ki se pri programih
uporabljajo, medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo uporabniki in možnih nevarnosti
v povezavi z njimi.
‒ Izkazuje poznavanje dokumentacije, potrebne za izvajanje PPP.

‒ Izkazuje poznavanje zakonov, standardov in pravilnikov, neposredno ali posredno vezanih na
izvajanje PPP.
‒ Izkazuje poznavanje posebnih potreb uporabnikov in njihovih zmožnosti sodelovanja v programu.

‒ Izkazuje poznavanje svoje vloge, vloge terapevtskega psa, strokovnega sodelavca PPP in
uporabnika v posameznem programu PPP.

‒ Izkazuje splošno znanje o psih in poznavanje pasemskih ter individualnih psihofizičnih posebnosti
svojega psa, razvojnih (fizičnih, mentalnih in psihičnih) mejnikov ter individualnih potreb in
sposobnosti svojega psa.
‒ Izkazuje splošno znanje o skrbi za psa (prehrana, nega, zdravstveno stanje in osnovna prva
veterinarska pomoč) in specifično znanje o zdravstvenem stanju terapevtskega psa (preprečevanje
okužb in poškodb).
‒ Izkazuje znanje tehnik učenja psa, metod dela s psom in načinov vodenja psa, ki temeljijo na
pozitivni motivaciji. Izkazuje poznavanje tehnik umirjanja in sproščanja psa ter uporabe primerne
opreme za psa.
‒ Izkazuje poznavanje komunikacije in vedenja psa (poznavanje miritvenih in svarilnih signalov,
prepoznavanje znakov slabega počutja, bolezni, poškodbe, preobremenjenosti in stresa) ter zna
ustrezno ukrepati.
‒ Izkazuje poznavanje principov skrbi za dobrobit psa ter upoštevanje teh pri vključevanju v programe
PPP in v zasebnem življenju.
‒ Vključenim v program PPP zna predstaviti osnove ravnanja s psom in uporabo pripomočkov ter pri
tem upoštevati specifike uporabnikov.

4.3 KOMPETENCE STROKOVNEGA SODELAVCA PPP

Kompetence strokovnega sodelavca PPP pred samostojnim izvajanjem PPP so:

‒ Izkazuje splošno znanje o programih PPP.

‒ Izkazuje splošno znanje o psih in vzpostavljanju vezi med psom in človekom.

‒ Izkazuje znanja in veščine, potrebne za izvedbo programa PPP (uvedba programov v ustanovo,
izbira uporabnika(-ov), priprava prostora in pripomočkov, priprava na izvajanje PPP in izvedba
programa po korakih, končna evalvacija izvedbe, dokumentacija, komunikacija in sodelovanje z
vodniki terapevtskih psov, omogočanje pogojev za zagotavljanje dobrobiti vseh, ki sodelujejo ali so
vključeni v program).
SIST 1192 : 2023
‒ Seznanjen je s sanitarnimi tveganji vključevanja terapevtskih parov v programe in preventivnimi
ukrepi.
‒ Izkazuje znanje o zakonih in pravilnikih, neposredno ali posredno vezanih na izvajanje PPP.

4.4 KOMPETENCE OCENJEVALCA VODNIKOV DELA TERAPEVTSKIH PAROV

‒ Ima vsaj pet let izkušenj na področju vzgoje in šolanja psov ter vsaj dve leti izkušenj na področju
vključevanja psov v PPP kot vodnik terapevtskega psa ali oseba, ki je drugače aktivno vključena v
proces usposabljanja vodnikov in psov ter v proces dela terapevtskih parov.

‒ Ima dobre komunikacijske spretnosti in sposobnost vzpostaviti dobro delovno ozračje.

‒ Izkazuje poznavanje zakonov, standardov in pravilnikov, neposredno ali posredno vezanih na
izvajanje PPP.
‒ Izkazuje poznavanje programov, okolja, v katerem se izvajajo programi PPP, pripomočkov, ki se
pri izvajanju programov uporabljajo, različnih populacij uporabnikov in situacij, s katerimi se
terapevtski pari srečujejo.
‒ Izkazuje poznavanje veščin usposobljenega terapevtskega para.

‒ Za ocenjevanje ustreznosti vodnikov in psov pred samostojnim vključevanjem v programe PPP in
redno preverjanje terapevtskih parov zna pripraviti in izvesti primerne teste, ki so v skladu s skrbjo
za dobrobit psa.
‒ Izkazuje odlično poznavanje komunikacije in vedenja psa.

‒ Izkazuje odlično poznavanje principov socializacije psa in zna oceniti, ali se pes vede primerno za
vključevanje v programe PPP. Zna oceniti, kakšno je individualno vedenje psa, v odnosu do
posameznikov, v skupini ljudi, ob drugih psih in v različnih situacijah, ter medsebojni odnos vodnika
in psa.
‒ Sposoben je prepoznati osebnostne lastnosti psa, ki za vključevanje v programe niso primerne.

‒ Prepozna znake stresa pri psu in spremembe v vedenju, vezane na okolje ali situacijo, s katero se
pes sooči.
‒ Dobro pozna tehnike učenja psa, metode dela z njim in načine vodenja psa, ki temeljijo na pozitivni
motivaciji. Izkazuje poznavanje tehnik umirjanja in sproščanja psa ter uporabe primerne opreme za
psa.
‒ Izkazuje poznavanje priprave poročil o vodniku in psu pred samostojnim vključevanjem v programe
PPP oz. o terapevtskemu paru, ki že deluje samostojno, in zna svetovati vodniku glede nadaljnje
priprave na vključevanje v programe PPP.

4.5 KOMPETENCE INŠTRUKTORJA TERAPEVTSKIH PAROV

‒ Ima vsaj tri leta izkušenj na področju vzgoje in šolanja psov in vsaj dve leti izkušenj na področju
dela s terapevtskimi psi kot vodnik terapevtskega psa ali oseba, ki je drugače aktivno vključena v
proces usposabljanja terapevtskih vodnikov in psov. Prav tako je vključena v proces dela
terapevtskih parov ter seznanjena z vsemi postopki in načinom dela, katerih poznavanje je
odločilnega pomena za šolanje psa za vključevanje v PPP.

‒ Ima dobre komunikacijske spretnosti in sposobnost vzpostaviti dobro delovno ozračje.

‒ Izkazuje poznavanje zakonov, standardov in pravilnikov, neposredno ali posredno vezanih na
izvajanje PPP.
‒ Izkazuje poznavanje veščin usposobljenega terapevtskega para.

‒ Odlično pozna tehnike učenja psa, metode dela z njim in načine vodenja psa, ki temeljijo na
pozitivni motivaciji. Izkazuje odlično poznavanje tehnik umirjanja in sproščanja psa ter uporabe
primerne opreme za psa. Izkazuje znanje uporabe teh tehnik pri šolanju terapevtskega psa.

SIST 1192 : 2023
‒ Izkazuje odlično poznavanje komunikacije in vedenja psa.

‒ Izkazuje poznavanje programov, posebnih potreb različnih populacij uporabnikov, okolja, v katerem
se izvajajo programi, in pripomočkov, ki se pri programih uporabljajo, in glede na to zna pripraviti
program usposabljanja vodnika in psa.

‒ Sposoben je prepoznati osebnostne lastnosti in vedenja psa, ki za vključevanje v program PPP
niso primerni.
‒ Izkazuje poznavanje priprave poročil o poteku usposabljanja vodnika in psa ter vodniku svetovati
glede nadaljnje priprave vključevanja v programe PPP.

‒ Vedenje psa zna oceniti individualno, v odnosu do posameznikov, v skupini ljudi, ob drugih psih ter
v različnih okoljih in situacijah.

‒ Sposoben je prepoznati znake stresa pri psu in spremembe v vedenju, vezane na okolje ali
situacijo, s katero se pes sooči, ter vodnika opozoriti, da primerno ukrepa.

‒ Izkazuje sposobnost podajanja znanja in svetovanja vodniku.

4.6 KOMPETENCE MENTORJA TERAPEVTSKIH PAROV

‒ Ima vsaj dve leti izkušenj na področju PPP kot vodnik terapevtskega psa ali kot strokovni sodelavec
PPP.
‒ Ima dobre komunikacijske spretnosti in sposobnost vzpostaviti dobro delovno ozračje.

‒ Rad dela z ljudmi, je dostopen, zanesljiv in vreden zaupanja. Je empatičen, spoštljiv in potrpežljiv.

‒ Pripravljen je deliti informacije ter zna predajati znanje in demonstrirati naloge vodnika in psa. S
tem vodniku in psu med usposabljanjem pomaga razviti potencial.

‒ Izkazuje organizacijske sposobnosti, sposobnost načrtovanja dejavnosti ter prilagajanje slednje
posameznemu vodniku in psu.
‒ Izkazuje poznavanje zakonov, standardov in pravilnikov, neposredno ali posredno vezanih na
izvajanje PPP.
‒ Izkazuje poznavanje dokumentacije, ki jo organizacija vodi, terapevtski pari pa uporabljajo pri delu.
Izkazuje poznavanje vodenja poročil o delu vodnika in psa.

‒ Izkazuje poznavanje programov PPP, okolja, v katerem se programi izvajajo, in pripomočkov, ki se
pri izvajanju programov uporabljajo, in glede na to zna pripraviti program praktičnega
usposabljanja.
‒ Izkazuje poznavanje veščin usposobljenega terapevtskega para.

‒ Pozna metode dela s psom in načine vodenja psa, ki temeljijo na pozitivni motivaciji. Izkazuje
poznavanje tehnik umirjanja in sproščanja psa ter uporabe primerne opreme za psa. Izkazuje
znanje uporabe teh tehnik pri praktičnem delu v ustanovah.

‒ Izkazuje sposobnost vodenja in usmerjanja vodnika v procesu usposabljanja. Zna dajati jasna in
razumljiva navodila in ob morebitnih nesoglasjih primerno ukrepati.

‒ Izkazuje sposobnost opazovanja, analize in ovrednotenja dela terapevtskega para.

5 PREVERJANJE PRIMERNOSTI ZA VKLJUČEVANJE V PPP, USPOSABLJANJE
VODNIKA IN STROKOVNIH SODELAVCEV PPP TER ŠOLANJE PSA

5.1 PREVERJANJE PRIMERNOSTI VODNIKA IN PSA PRED SAMOSTOJNIM VKLJUČEVANJEM
V PPP
Minimalna starost psa pred testiranjem in/ali usposabljanjem je 12 mesecev, minimalna starost vodnika
pa 18 let.
SIST 1192 : 2023
Kompetence vodnika, osebnost psa, njegovo znanje veščin ter medsebojni odnos vodnika in psa
organizacija PPP preveri pred pričetkom samostojnega vključevanja vodnika in psa v PPP na posebnem
testiranju, ki ga organizacija PPP izvede pred vključitvijo obeh v usposabljanje in/ali med procesom
usposabljanja.
Za preverjanje primernosti vodnika in psa za vključevanje v PPP je odgovoren ocenjevalec terapevtskih
parov.
Vodnika in psa opazuje in ocenjuje v različnih
...