EN 50014:1992

SLOVENSKI SIST EN 50014
prva izdaja
STANDARD
Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere -
Splošne zahteve (istoveten EN 50014:1992)

Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres
General requirements
Matériel électrique pour atmospheres explosibles
Regles générales
Elektrische Betriebsmittel für explosionsgefährdete Bereiche
Allgemeine Bestimmungen
Deskriptorji: električna naprava, potencialno eksplozivna atmosfera, eksplozivna atmosfera,
eksplozijsko preskušanje, splošna zahteva, potopitev v olje “o”, nadtlak “p”,
polnjenje s peskom “q”, neprodirni okrov “d”, povečana varnost “e”, lastna varnost
“i”, zalivanje z zalivno maso “m”

Referenčna številka
ICS 29.260.20 SIST EN 50014:1999 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in od 2 do 53

© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 50014 : 1999
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 50014 (si), Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere - Splošne
zahteve, prva izdaja, 1999, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu
EN 50014 (en), Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - General requirements,
1992-06-16.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 50014:1992 je pripravil tehnični pododbor Evropskega komiteja za
elektrotehnično standardizacijo CENELEC/TC 31.
Pripravo tega standarda sta CENELEC poverila Evropska komisija in Evropsko združenje za prosto
trgovino. Ta evropski standard ustreza bistvenim zahtevam evropskih direktiv:
- 79/196/EEC,
- 82/130/EEC,
- 93/38/EEC.
Slovenski standard SIST EN 50014:1999 je prevod evropskega standarda EN 50014:1992. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor USM/TC EXP.
Ta slovenski standard je dne 1999-05-17 odobril direktor USM.
OPOMBI
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

II
EVROPSKI STANDARD EN 50014
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM December 1992
ICS 29.260.20   Nadomešča EN 50014:1977 in njegova dopolnila

Deskriptorji: električna naprava, potencialno eksplozivna atmosfera, eksplozivna atmosfera, eksplozijsko
preskušanje, splošna zahteva, potopitev v olje “o”, nadtlak “p”, polnjenje s peskom “q”,
neprodirni okrov “d”, povečana varnost “e”, lastna varnost “i”, zalivanje z zalivno maso “m”

Slovenska izdaja
Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere -
Splošne zahteve
Electrical apparatus for Matériel électrique pour Elektrische Betriebsmittel für
potentially explosive atmospheres explosibles - explosionsgefährdete Bereiche
atmospheres - Regles générales - Allgemeine Bestimmungen
General requirements
Ta evropski standard je sprejel CENELEC dne 1992-06-16. Članice CENELEC morajo izpolnjevati
določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez
kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard.

Spiski najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
osrednjem tajništvu ali članicah CENELEC.

Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CENELEC na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem
tajništvu CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.

Članice CENELEC so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CENELEC
Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki
European Committee for Electrotechnical Standardization
Comité Européen de Normalisation Electrotechnique
Europäisches Komitee für Elektrotechnische Normung

Centralni sekretariat: Rue de Stassart 35, B - 1050 Bruselj

© 1992 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CENELEC
Ref. št. EN 50014:1992 E
SIST EN 50014 : 1999
PREDGOVOR
Ta evropski standard je pripravil Sekretariat tehničnega odbora CENELEC/TC 31 v skladu z
odločitvami, sprejetimi na zasedanjih v
Bruslju 1990
Parizu 1990
CENELEC je standard odobril 16. junija 1992.
Druga izdaja EN 50014 temelji na prvi izdaji ter vključuje dopolnila 1, 2, 3, 4 in 5 in tudi bistvene
razlage, ki so bile do sedaj usklajene.
Sprejeta sta bila naslednja datuma:
- zadnji datum objave istovetnega nacionalnega standarda (dop) 1993-05-01
- zadnji datum preklica nasprotujočih nacionalnih standardov (dow) -
Ta evropski standard se uporablja skupaj z drugo izdajo evropskih standardov za zadevne vrste
protieksplozijske zaščite, navedene v področju uporabe tega standarda. Ne uporablja se za standarde
prve izdaje in njihova dopolnila, izdana leta 1977 in pozneje.
Dodatki, označeni kot “normativni”, so sestavni del standarda. Dodatki, označeni kot “informativni”, so
dani le v informacijo.
Dodatki A, D in E v tem standardu so informativni, dodatka B in C sta obvezna.

SIST EN 50014 : 1999
Vsebina Stran
SPLOŠNO .5
1 Področje uporabe.5
2 Publikacije .5
3 Definicije in simboli.7
4 Razdelitev električnih naprav v skupine in temperaturne razrede . 10
5 Temperature. 10
ZAHTEVE ZA VSE ELEKTRIČNE NAPRAVE . 12
6 Splošno . 12
7 Nekovinska ohišja in nekovinski deli ohišij. 13
8 Ohišja z lahkimi kovinami. 15
9 Elementi za zapiranje. 15
10 Naprave za blokiranje . 17
11 Tokovni skoznjiki . 17
12 Snov za cementiranje. 17
13 Ex-komponente . 17
14 Priključni elementi in priključne omarice . 18
15 Priključni elementi za zaščitni vodnik ali vodnik za izenačitev potencialov . 18
16 Kabelski in cevni uvodi. 19
DODATNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE ELEKTRIČNE NAPRAVE. 20
17 Električni rotacijski stroji. 20
18 Stikalne naprave. 21
19 Varovalke . 22
20 Vtiči in vtičnice. 22
21 Svetilke. 23
22 Naglavne svetilke in ročne svetilke . 23
PREVERJANJA IN PRESKUSI. 24
23 Tipska preverjanja in preskusi . 24
24 Kosovna preverjanja in preskusi . 31
25 Odgovornost proizvajalca. 31
26 Preverjanja in preskusi predelanih ali popravljenih električnih naprav . 31
OZNAČEVANJE. 31
27 Označevanje . 31
Razdelitev plinov in par glede na njihove največje eksperimentalno varne reže
in najmanjše vžigne tokove. 35
Ex-uvodi kablov. 43
Točke, katerim morajo ustrezati Ex-komponente. 49
Metode merjenja površinske upornosti delov ohišij iz umetnih mas. 52

SIST EN 50014 : 1999
Razpredelnice . Stran
Razpredelnica 1: Razporeditev najvišjih temperatur površine v temperaturne
razrede za električne naprave skupine II. 11
Razpredelnica 2: Temperature okolice med obratovanjem in dodatne oznake. 12
Razpredelnica 3: Najmanjši prerezi zaščitnih vodnikov. 18
Razpredelnica 4: Preskusi z udarom . 25
Razpredelnica 5: Navor na steblo tokovnega skoznjika, uporabljenega kot
priključni del . 27

Slike . Stran
Slika 1: Toleranca in zračnost za zapiralne elemente z navojem . 16
Slika 2: Naležna površina pod glavo elementa za zapiranje z reduciranim steblom. 16
Slika 3: Prikaz mesta uvoda in mesta razcepa . 20
Slika 4: Preskusni vzorec z elektrodami iz barve (mere v milimetrih). 31
Slika B.1: Prikaz izrazov, uporabljenih za uvode kablov. 43
Slika B.2: Zaokrožen rob na mestu uvoda zvijavega kabla . 44
Slika D.1: Primer naprave za preskus z udarom. 51
Slika E.1: Meritev toka z mikroampermetrom ali galvanometrom. 52
Slika E.2a: Meritev toka s pomočjo enosmernega ojačevalnika. 52
Slika E.2b: Meritev toka s pomočjo enosmernega ojačevalnika. 53
Slika E.3a: Določitev razmerja tokov, če je ista napetost zaporedno na dveh
upornostih . 53
Slika E.3b: Metoda z Wheatstonovim mostičem. 53

SIST EN 50014 : 1999
SPLOŠNO
1 Področje uporabe
1.1 Ta evropski standard določa splošne zahteve za konstrukcijo, preskušanja in označevanje:
- električnih naprav
- Ex-uvodov kablov
- Ex-komponent
namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi plina, pare in megle.
1.2 Ta evropski standard je dopolnjen ali spremenjen z naslednjimi evropskimi standardi za
posamezne vrste protieksplozijske zaščite:
EN 50015 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Oil immersion “o”
EN 50016 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Pressurization “p”
EN 50017 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Powder filling “q”
EN 50018 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Flameproof enclosure “d”
EN 50019 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Increased safety “e”
EN 50020 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsic safety “i”
EN 50028 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Encapsulation “m”
EN 50033 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Caplights for mines susceptible to firedamp

EN 50039 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsically safe electrical systems “i”
1.3 Navedeni evropski standardi in ta evropski standard se ne uporabljajo za konstrukcijo
elektromedicinskih naprav, strelnih strojčkov, preskusnih naprav za strelne strojčke in tokokroge,
priključene na strelne strojčke.
2 Publikacije
2.1 Publikacije Komisije Evropskih skupnosti
Sixth Report on the Specifications and Testing Conditions relating to Fire Resistant Hydraulic Fluids
used for Power Transmission (Hydrostatic and Hydrokinetic) in Mines. Commission of the European
Communities Safety and Health Commission for Mining and Extractive Industries, Luxembourg, 1983.
(Document 2786/8/81 E)
SIST EN 50014 : 1999
2.2 Evropski standardi
EN 50015:1977 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Oil immersion “o”
EN 50016:1977 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Pressurization “p”
EN 50017:1977 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Powder filling “q”
EN 50018:1977 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Flameproof enclosure “d”
EN 50019:1977 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Increased safety “e”
EN 50020:1977 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsic safety “i”
EN 50028:1987 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Encapsulation “m”
EN 50033:1991 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Caplights for mines susceptible to firedamp

EN 50039:1980 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsically safe electrical systems “i”

EN 60034-5:1986 Rotating electrical machines - Part 5: Classification of degrees of
protection provided by enclosures for rotating machines (Modified
IEC 34-5:1981)
EN 60529:1991 Degrees of protection provided by enclosures (IP Code)
(IEC 529:1989)
EN 60662:1989 High pressure sodium vapour lamps (Modified IEC 662:1980)
2.3 Publikacije IEC in povezava z evropskimi publikacijami na tem področju
IEC 79-1A:1975 First supplement to IEC 79-1 (1971) Electrical apparatus for
explosive gas atmospheres - Part 1: Construction and test of
flameproof enclosures of electrical apparatus - Appendix D:
Method of test for ascertainment of maximum experimental safe
gap.
IEC 79-4:1975 Electrical apparatus for explosive gas atmospheres - Part 4:
Method of test for ignition temperature
IEC 192:1973 Low pressure sodium vapour lamps + Amdt 2(1988)
HD 219 S3 (1990)
IEC 216 Guide for the determination of thermal endurance properties of
electrical insulating materials
IEC 216-1:1987 Part 1: General guidelines for ageing and evaluation of test results
IEC 216-2(1974) Part 2: List of materials and available tests

Druga izdaja je v pripravi
SIST EN 50014 : 1999
2.4 Publikacije ISO
ISO 48:1979 Vulcanized rubbers - Determination of hardness (Hardness
between 30 and 85 IRHD)
ISO 178:1975 Plastics - Determination of flexural properties of rigid plastics
ISO 179:1982 Plastics - Determination of Charpy impact strength of rigid
materials
ISO 262:1973 ISO general purpose metric screw threads - Selected sizes for
screws, bolts and nuts
ISO 273:1979 Fasteners - Clearance Holes for bolts and screws
ISO 286-2:1988 ISO system of limits and fits - Part 2 Tables of standard tolerance
grades and limit deviations for holes and shafts
ISO R 527:1966 Plastics - Determination of tensile properties
ISO 965-1:1980 ISO general purpose metric screw threads - Tolerances - Part 1:
Principles and basic data
ISO 965-2:1980 ISO general purpose metric screw threads - Tolerances - Part 2:
Limits of sizes for general purpose bolt and nut threads - medium
quality
ISO 1817:1985 Rubber, vulcanised - Determination of the effect of liquids
ISO 1818:1975 Vulcanized rubbers of low hardness (10 to 35 IRHD) -
Determination of hardness
ISO 4014:1988 Hexagon head bolts - Product grades A and B
ISO 4017:1988 Hexagon head screws - Product grades A and B
ISO 4026:1977 Hexagon socket set screws with flat point
ISO 4027:1977 Hexagon socket set screws with cone point
ISO 4028:1977 Hexagon socket set screws with dog point
ISO 4029:1977 Hexagon socket set screws with cup point
ISO 4032:1986 Hexagon nuts, style 1 - Product grades A and B
ISO 4762:1989 Hexagon socket head cap screws - Product grade A
ISO 4892:1981 Plastics-Methods of exposure to laboratory light sources.
3 Definicije in simboli
V tem standardu in evropskih standardih, navedenih v točki 1.2, se uporabljajo naslednje definicije:
3.1 Električne naprave
Naprave, ki v celoti ali delno uporabljajo električno energijo. Sem spadajo med drugim naprave za
proizvodnjo, prenos, razdelitev, shranjevanje, merjenje, regulacijo, pretvarjanje in porabo električne
energije in naprave za telekomunikacijsko tehniko.

SIST EN 50014 : 1999
3.2 Potencialno eksplozivna atmosfera
Atmosfera, ki lahko postane eksplozivna (nevarnost je potencialna).
3.3 Eksplozivna plinska atmosfera
Zmes zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, pare ali megle pod atmosferskimi pogoji, v kateri se po
vžigu zgorevanje širi skozi preostalo zmes.
3.4 Eksplozivna preskusna zmes
Posebna eksplozivna zmes, ki se uporablja za preskušanje električnih naprav za potencialno
eksplozivne atmosfere.
3.5 Temperatura vžiga eksplozivne plinske atmosfere
Najnižja temperatura segrete površine, pri kateri se vnetljiva snov v obliki zmesi plina ali pare z
zrakom vžge pod določenimi pogoji, skladno s standardom IEC 79-4.
3.6 Obratovalna temperatura
Dosežena temperatura naprave pri obratovanju pri nazivnih vrednostih.
3.7 Najvišja obratovalna temperatura
Najvišja vrednost obratovalnih temperatur.
Opomba: Vsaka naprava lahko na različnih delih doseže različne obratovalne temperature.
3.8 Najvišja temperatura površine
Najvišja temperatura, dosežena med obratovanjem pod najneugodnejšimi pogoji (toda znotraj
priznanih toleranc) na kateremkoli delu ali površini električne naprave, ki lahko povzroči vžig
eksplozivne atmosfere v okolici.
Opombi: 1. Proizvajalec predpiše navodila za izdelek, pri čemer mora upoštevati naslednje dodatne pogoje:
- pogoje napak, ki so navedeni v standardih za posamezne vrste protieksplozijske zaščite
- vse pogoje obratovanja, navedene v katerihkoli standardih, ki jih navede proizvajalec, vključno z dopustnimi
preobremenitvami
- druge obratovalne pogoje, ki jih navede proizvajalec
2. Upoštevana temperatura površine je lahko notranja ali zunanja, odvisno od vrste protieksplozijske zaščite.
3.9 Ohišje
Vse stene, vrata, pokrovi, uvodi kablov, vzvodi, vretena, gredi, itd., kar prispeva k protieksplozijski
zaščiti in/ali stopnji mehanske zaščite (IP) električne naprave.
3.10 Vrsta protieksplozijske zaščite
Posebni ukrepi, uporabljeni na električni napravi, ki naj preprečijo vžig eksplozivne atmosfere v
okolici.
3.11 Stopnja mehanske zaščite ohišja (IP)
Številčna razvrstitev, pred katero je simbol "IP", ki se uporablja za ohišje električne naprave, ki
zagotavlja:
SIST EN 50014 : 1999
- zaščito oseb pred dotikom ali približevanjem delom pod napetostjo in pred dotikom premikajočih
se delov znotraj ohišja (razen gladkih rotirajočih osi in podobnega) ter
- zaščito električne naprave pred vdorom tujih trdnih teles, in če je navedeno v številčni oznaki,
- zaščito električne naprave pred škodljivim vdorom vode ali tekočin.
Opomba:  Ohišje, ki omogoča "stopnjo mehanske zaščite IP", ni nujno identično ohišju naprave za vrste protieksplozijske
zaščite, naštete v točki 1.2.
3.12 Nazivna vrednost
Določena vrednost, ki jo ponavadi proizvajalec poda za določene obratovalne pogoje za komponento,
enoto ali napravo.
3.13 Nazivni podatki
Celota nazivnih vrednosti in obratovalnih pogojev.
3.14 Uvod kabla
Enota, ki omogoča uvod enega ali več električnih in/ali optičnih kablov v električno napravo tako, da
se ohrani ustrezna vrsta protieksplozijske zaščite.
3.15 Ex-uvod kabla
Uvod kabla, preskušen neodvisno od ohišja naprave, vendar certificiran kot naprava, ki se lahko pri
vgradnji namesti na ohišje naprave brez nadaljnjega certificiranja.
3.16 Cevni uvod
Sredstvo, ki dovoljuje uvod cevne napeljave v električno napravo tako, da se ohrani vrsta
protieksplozijske zaščite.
3.17 Pritisni del
Del uvoda kabla, ki deluje na tesnilni obroč, da mu omogoči izpolnitev njegove funkcije.
3.18 Razbremenilni del
Del uvoda kabla, ki prepreči prenos nateznih ali torzijskih sil kabla na priključne dele.
3.19 Tesnilni obroč
Obroč uvoda kabla ali cevnega uvoda, ki zagotovi tesnjenje med uvodom in kablom ali cevjo.
3.20 Priključni prostor
Prostor, ki vsebuje priključne elemente. Ta je lahko del glavnega ohišja ali ne in je lahko z glavnim
ohišjem povezan ali ne.
3.21 Priključni elementi
Sponke, vijaki in drugi deli, ki so namenjeni priključitvi vodnikov zunanjih tokokrogov.
3.22 Tokovni skoznjik
Izolacijski element, ki vodi enega ali več vodnikov skozi notranjo ali zunanjo steno ohišja.
3.23 Ex-komponenta
SIST EN 50014 : 1999
Del električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere ali modul (razen Ex-uvoda kabla),
označen s simbolom "U", ki ne sme biti samostojno uporabljen v takšnih atmosferah. Če je
Ex-komponenta vgrajena v električno napravo ali sistem za uporabo v potencialno eksplozivni
atmosferi, je potrebno dodatno certificiranje.
3.24 Znak "X"
Znak, ki je dodan za številko certifikata in označuje posebne pogoje za varno uporabo.
3.25 Znak "U"
Znak, ki je dodan za številko certifikata in označuje Ex-komponento.
Opomba:  Znaka "X" in "U" se ne smeta uporabljati skupaj.
4 Razdelitev električnih naprav v skupine in temperaturne razrede
4.1 Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere so razdeljene v:
- skupino I: električne naprave za rudnike s pojavom jamskega plina
- skupino II: električne naprave za vse potencialno eksplozivne atmosfere, razen rudnikov s
pojavom jamskega plina
Električne naprave, namenjene za rudnike z atmosfero, ki poleg jamskega plina vsebuje znatne
deleže drugih vnetljivih plinov (to je drugih kot metan), morajo biti izdelane in preskušene skladno z
zahtevami skupine I in tudi podskupine skupine II, ki se nanaša na druge pomembne vnetljive pline.
Te električne naprave morajo biti ustrezno označene (na primer "EEx d I/IIB T3" ali "EEx d I/II
(NH )").
4.2 Električne naprave skupine II so razdeljene skladno lastnostim eksplozivne atmosfere, za katero
so namenjene.
4.2.1 Pri vrstah protieksplozijske zaščite neprodirni okrov "d" in lastna varnost "i" se električne
naprave skupine II delijo naprej v IIA, IIB in IIC, kot zahtevajo posebni evropski standardi za ti dve vrsti
protieksplozijske zaščite.
Opombi: 1. Ta nadaljnja razdelitev temelji na največji eksperimentalno varni reži (MESG) za neprodirni okrov ali najmanjšem
vžignemu toku (MIC) za lastnovarne električne naprave (glej dodatek A).
2. Električna naprava, označena z IIB, se lahko uporablja tudi tam, kjer se zahtevajo naprave skupine IIA. Podobno
se lahko naprava skupine IIC uporablja tam, kjer se zahtevajo naprave skupine IIA ali IIB.
4.2.2 V vseh vrstah protieksplozijske zaščite morajo biti električne naprave skupine II glede na svojo
najvišjo temperaturo površine označene v skladu s točko 5.1.2.
4.3 Električna naprava se lahko preskusi za določeno eksplozivno atmosfero. V tem primeru mora biti
skladno s tem certificirana in označena.
5 Temperature
5.1 Najvišja temperatura površine
5.1.1 Za električne naprave skupine I mora biti najvišja temperatura površine navedena v
dokumentaciji za certificiranje skladno s točko 23.2.
Ta najvišja temperatura ne sme preseči:
- 150 °C na vseh površinah, na katere se lahko usede plast premogovega prahu
SIST EN 50014 : 1999
- 450 °C, če se ne pričakuje usedanje premogovega prahu (na primer zaradi tesnjenja ali
ventilacije), s tem, da je:
a) dejanska najvišja temperatura površine označena na napravi ali
b) znak "X" dodan za številko certifikata, da se označijo pogoji varne uporabe.
Opomba:  Če obstaja možnost usedanja premogovega prahu na površinah s temperaturami, višjimi od 150 °C, mora
uporabnik pri izbiri električnih naprav skupine I upoštevati vpliv in temperaturo tlenja premogovega prahu.
5.1.2 Električne naprave skupine II morajo biti razvrščene in označene v skladu s točko 27.2 (6) in
morajo biti:
- razvrščene v temperaturni razred po razpredelnici 1
- ali označene z dejansko najvišjo temperaturo površine
- ali če je ustrezneje, označene za določen plin, za katerega so namenjene
Razpredelnica 1: Razporeditev najvišjih temperatur površine v temperaturne razrede za
električne naprave skupine II
Temperaturni razred Najvišja temperatura
površine (°C)
T1 450
T2 300
T3 200
T4 135
T5 100
T6 85
5.2 Temperatura okolice
Električne naprave so praviloma načrtovane za uporabo pri temperaturi okolice od -20 °C do +40 °C.
V tem primeru dodatna oznaka ni potrebna.
Če je električna naprava načrtovana za drugo temperaturo okolice, se upošteva, da je naprava
posebna. V tem primeru mora temperaturo okolice določiti proizvajalec in mora biti navedena v
certifikatu. Oznaka mora vsebovati simbol "Ta" ali "Tamb" skupaj s posebnim območjem temperature
okolice. Če to ni izvedljivo, je treba za številko certifikata dodati znak "X" v skladu s točko 27.2 (9) tega
evropskega standarda (glej razpredelnico 2).
SIST EN 50014 : 1999
Razpredelnica 2: Temperature okolice med obratovanjem in dodatne oznake
Električna Temperatura okolice med Dodatna oznaka
naprava obratovanjem
Navadna Ni potrebna
Najvišja: +40 °C
izvedba
Najnižja: -20 °C
Posebna Navede proizvajalec in določeno v Ta ali Tamb s posebnim
izvedba  certifikatu območjem, na primer
"-30 °C Ta +40 °C"
ali znak "X"
5.3 Temperatura površine in temperatura vžiga
Najnižja temperatura vžiga možnih eksplozivnih atmosfer mora biti višja od najvišje temperature
površine. Pri komponentah, katerih celotna površina ni večja od 10 cm , pa sme temperatura površine
preseči temperaturo temperaturnega razreda, označenega na električni napravi za skupino II, ali
ustrezno najvišjo temperaturo površine za skupino I, če ni nevarnosti vžiga zaradi teh komponent, in
sicer z varnostno razliko:
50 K za T1, T2 in T3
25 K za T4, T5 in T6 in skupino I.
Ta varnostna razlika se zagotovi z izkušnjami na podobnih komponentah ali s preskusi samih
električnih naprav v ustreznih eksplozivnih zmeseh.
Opomba:  Varnostna razlika se lahko doseže s povišanjem temperature okolice v času preskušanja.
Olajšave glede temperature površine majhnih komponent, uporabljenih v tokokrogih "i", so podrobneje
navedene v drugi izdaji standarda EN 50020.
ZAHTEVE ZA VSE ELEKTRIČNE NAPRAVE
6 Splošno
6.1 Električne naprave za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah morajo:
a) izpolniti zahteve tega evropskega standarda, spremenjene v posebnih evropskih standardih za
vrsto (vrste) protieksplozijske zaščite, navedene v točki 1.2
Opomba: Če mora električna naprava zdržati posebej neugodne pogoje obratovanja (npr. grobo ravnanje, učinke
vlage, spremembe temperature okolice, učinke kemikalij, korozijo), mora to uporabnik proizvajalcu posebej
navesti. Preskuševališče ni odgovorno za ugotavljanje izpolnjevanja teh zahtev.
b) biti glede varnostnih zahtev izdelane v skladu z načeli dobre inženirske prakse. Proizvajalec
mora to potrditi na lastno odgovornost z označevanjem električnih naprav (skladno s
25. točko). Preskuševališču ni treba preverjati izpolnitve teh zahtev
6.2 Ohišja, ki se lahko odprejo hitreje, kot je čas, potreben:
- da se vgrajeni kondenzatorji, napolnjeni na napetost 200 V ali višjo, razelektrijo do vrednosti
preostale energije, ki znaša:
SIST EN 50014 : 1999
0,2 mJ za električne naprave skupine I in skupine IIA ali
0,06 mJ za električne naprave skupine IIB ali
0,02 mJ za električne naprave skupine IIC ali
dvojno vrednost zgoraj navedenih vrednosti energije, če je polnilna napetost nižja od 200 V, ali
- da se omogoči ohladitev v ohišje vgrajenih vročih delov na temperaturo površine, nižjo od
temperaturnega razreda električne naprave
morajo biti označena z naslednjim opozorilom:
"PRED ODPIRANJEM POČAKATI X MINUT PO IZKLOPU!"
pri čemer je "X" vrednost zahtevane zakasnitve v minutah.
Druga možnost je, da se naprava označi z opozorilom:
"NE ODPIRAJ, ČE JE PRISOTNA EKSPLOZIVNA PLINSKA ATMOSFERA!"
7 Nekovinska ohišja in nekovinski deli ohišij
Naslednje zahteve in zahteve iz točke 23.4.7 se nanašajo na:
- nekovinska ohišja
- nekovinske dele ohišij, od katerih je odvisna vrsta protieksplozijske zaščite
Za tesnilne obroče (glej točko 3.19), od katerih je odvisna vrsta protieksplozijske zaščite, je dovolj, da
izpolnjujejo zahteve točke B.3.3.
7.1 Podatki o materialu
7.1.1 Dokumenti morajo glede na točko 23.2 opisati tako material kot tudi postopek izdelave ohišja ali
dela ohišja.
7.1.2 Za materiale iz umetnih mas mora opis vsebovati:
- naziv proizvajalca materiala
- točen in celoten opis materiala, barvo ter tudi vrsto in odstotek polnil in drugih dodatkov, če so
uporabljeni
Opomba: Če je mogoče, je treba navesti standardizirano številčno oznako materiala ISO.
- po potrebi obdelave površine, kot npr. lakiranje ipd.
- temperaturni indeks "TI" skladno točki 20.000 ur na krivulji diagrama toplotne obstojnosti z
izgubo upogibne trdnosti, manjšo od 50 %, ki je določena skladno s standardoma IEC 216-1 in
IEC 216-2 ter z upogibno trdnostjo po standardu ISO 178. Če se material pri tem preskusu ne
zlomi, preden se izpostavi toploti, se indeks določi na podlagi natezne trdnosti po standardu
ISO R527 s preskušanci tipa 1
Podatke, s katerimi so določene te lastnosti, mora zagotoviti proizvajalec.
7.1.3 Preskuševališču ni treba ugotavljati skladnosti materiala s podatki.
7.2 Toplotna obstojnost
SIST EN 50014 : 1999
Umetne mase morajo imeti temperaturni indeks "TI", skladno točki 20.000 ur (glej točko 7.1.2),
najmanj 20 K večji, kot je temperatura najbolj vroče točke ohišja ali dela ohišja (glej točko 23.4.6.1),
upoštevajoč najvišjo temperaturo okolice pri obratovanju (glej točko 5.2).
Ohišja ali deli ohišij iz umetnih mas morajo biti dovolj obstojni na toploto in mraz (glej točki 23.4.7.3 in
23.4.7.4).
7.3 Elektrostatična naelektritev ohišij ali delov ohišij iz umetnih mas
Zahteve v nadaljevanju veljajo le za ohišja, dele ohišij in druge izpostavljene dele električnih naprav iz
umetnih mas za:
- premično vgrajene električne naprave
- nepremično vgrajene naprave z deli iz umetnih mas, ki se predvidoma drgnejo ali čistijo na
mestu vgradnje
7.3.1 Električne naprave skupine I
Ohišja iz umetne mase z zunanjo površino, večjo od 100 cm v katerokoli smer, morajo biti načrtovana
tako, da pri normalnih pogojih uporabe, pri vzdrževanju in čiščenju ni nevarnosti vžiga zaradi
elektrostatičnih naelektritev.
Ta zahteva se izpolni z ustrezno izbiro materiala, tako da površinska upornost, merjena po metodi,
podani v točki 23.4.7.8, ne preseže 1 GΩ pri (23 ± 2) °C in relativni vlagi (50 ± 5) %, ali z velikostjo,
obliko in položajem ali z drugimi zaščitnimi metodami, tako da ni verjeten pojav nevarnih
elektrostatičnih naelektritev.
Če nevarnosti vžiga z načrtovanjem ni mogoče preprečiti, mora biti na električno napravo nameščena
opozorilna tablica z navedenimi varnostnimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati med obratovanjem
naprave.
Opombi: 1. Pri izbiri električnega izolacijskega materiala je treba paziti, da se ohrani upornost izolacije in da se odpravijo
problemi, ki nastanejo zaradi dotikanja izpostavljenih delov iz umetnih mas, ki so v stiku z deli pod napetostjo.
2. Nadaljnje omejitve se lahko nanašajo na ohišja iz umetnih mas za uporabo v območjih, kjer je eksplozivna
plinska atmosfera prisotna stalno ali dalj časa.
7.3.2 Električne naprave skupine II
Ohišja morajo biti izdelana tako, da pri normalnih pogojih uporabe, vzdrževanju in čiščenju ni
nevarnosti vžiga zaradi elektrostatičnih naelektritev. Ta zahteva je izpolnjena:
a) s primerno izbiro materiala tako, da površinska upornost ohišja, merjena v skladu s točko
23.4.7.8, ne preseže 1 GΩ pri (23 ±2) °C in relativni vlagi (50 ±5) %
b) ali z omejitvijo velikosti površine ohišij ali delov ohišja iz umetnih mas, kot sledi (glej tudi
opombo 2):
- pri napravah skupine IIA in IIB: na največ 100 cm , izjemoma se lahko poveča na največ
400 cm , če so izpostavljeni deli iz umetne mase obkroženi s prevodnimi ozemljenimi
okvirji
- pri napravah skupine IIC, vključno z deli, ki prepuščajo svetlobo: na največ 20 cm ,
izjemoma se lahko poveča na največ 100 cm , če so deli iz umetnih mas dodatno
zaščiteni proti pojavu nevarnih elektrostatičnih naelektritev
c) ali z velikostjo, obliko in položajem ali drugimi zaščitnimi ukrepi tako, da ni verjetnosti nastanka
nevarnih elektrostatičnih naelektritev
SIST EN 50014 : 1999
Če nevarnosti vžiga z načrtovanjem ni mogoče preprečiti, mora biti na električno napravo nameščena
opozorilna tablica z navedenimi varnostnimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati med obratovanjem
naprave.
Opombi: 1. Pri izbiri električnega izolacijskega materiala je treba paziti, da se ohrani upornost izolacije in da se odpravijo
problemi, ki nastanejo zaradi dotikanja izpostavljenih delov iz umetnih mas, ki so v stiku z deli pod napetostjo.
2. Nadaljnje omejitve se lahko nanašajo na ohišja iz umetnih mas za uporabo v območjih, kjer je eksplozivna
plinska atmosfera prisotna stalno ali dalj časa (cona 0).
7.4 Izvrtine z navoji
Izvrtine z navoji za pritrdilne vijake, ki varujejo pokrove, predvidene za odpiranje med obratovanjem
zaradi nastavitev, kontrole ali drugih pogojev obratovanja, se smejo narediti v umetno maso le, če je
oblika navoja prilagojena lastnostim umetne mase ohišja.
8 Ohišja z lahkimi kovinami
8.1 Zlitine, uporabljene za izdelavo ohišij električnih naprav skupine I, ne smejo vsebovati v utežnih
odstotkih,
a) skupaj več kot 15 % aluminija, magnezija in titana in
b) skupaj več kot 6 % magnezija in titana.
Zlitine, uporabljene za izdelavo ohišij električnih naprav skupine II, ne smejo vsebovati v utežnih
odstotkih več kot 6 % magnezija.
8.2 Izvrtine z navoji za pritrdilne vijake, ki varujejo pokrove, predvidene za odpiranje med
obratovanjem zaradi nastavitev, kontrole ali drugih pogojev obratovanja, se smejo narediti v zlitino
lahkih kovin le, če je oblika navoja prilagojena lastnostim zlitine lahkih kovin, uporabljene za ohišje.
8.3 Določila točke 8.1 se ne uporabljajo za merilne instrumente skupine I, ki jih nosijo osebe.
9 Elementi za zapiranje
9.1 Splošno
Popuščanje ali odstranjevanje delov, ki so potrebni za ohranitev ene od standardiziranih vrst
protieksplozijske zaščite ali preprečujejo dotik delov pod napetostjo, sme biti mogoče le z orodjem.
Zapiralni vijaki za ohišja iz zlitin lahkih kovin smejo biti narejeni iz lahke kovine ali umetne mase, če je
material pritrdilnega elementa prilagojen lastnostim materiala ohišja.
9.2 Posebni elementi za zapiranje
Če ustrezni evropski standard za standardizirano vrsto protieksplozijske zaščite zahteva posebne
elemente za zapiranje, morajo ti ustrezati naslednjim zahtevam:
- navoj mora biti z velikim korakom v skladu s standardom ISO 262, s toleranco ujema 6g/6H v
skladu s standardom ISO 965
- glava vijaka ali matice mora biti v skladu s standardom ISO 4014, ISO 4017, ISO 4032 ali
ISO 4762, in pri vijakih z valjasto glavo in notranjim šestrobnikom s standardom ISO 4026,
ISO 4027, ISO 4028 ali ISO 4029
- izvrtine električnih naprav morajo biti skladne z zahtevami točke 9.3
Opomba:  Pri skupini I morajo biti glave posebnih elementov za zapiranje, ki so med normalnim obratovanjem izpostavljeni
mehanski poškodbi, ki lahko oslabi protieksplozijsko zaščito, zaščitene, npr. z zaščitnimi obroči ali z ugrezanjem.
SIST EN 50014 : 1999
9.3 Električne naprave - izvrtine za posebne elemente za zapiranje
9.3.1 Izvrtine za elemente za zapiranje z navoji po točki 9.2 morajo imeti vrezan navoj v globino,
najmanj enako višini normalne matice, v katero se privije ustrezni zapiralni element.
9.3.2 Navoj mora imeti toleranco ujema 6H po standardu ISO 965, in:
a) izvrtino pod glavo pripadajočega zapiralnega elementa z zračnostjo, ne večjo od srednje
tolerance ujema H13 v skladu s standardom ISO 286 (glej sliko 1 in standard ISO 273), ali
b) izvrtino pod glavo (ali matico) pripadajočega zapiralnega elementa z reduciranim steblom, v
katerem mora biti navoj, da lahko zadrži zapiralni element. Mere navoja izvrtine morajo biti
takšne, da je naležna površina v stiku z glavo takšnega zapiralnega elementa najmanj enaka
površini pri glavi zapiralnega elementa brez reduciranega stebla v izvrtini z zračnostjo (glej sliko
2).
toleranca 6H po standardu ISO 965
h ≥ višina matice za velikost navoja po standardu ISO 965
c ≤ največja zračnost, dovoljena s toleranco ujema H13, standard ISO 286
Slika 1: Toleranca in zračnost za zapiralne elemente z navojem

X = naležna površina elementa za zapiranje z reduciranim steblom
X ≥ naležna površina standardne glave standardnega elementa za zapiranje (brez reduciranega
stebla) z navojem na celotni dolžini.
Slika 2: Naležna površina pod glavo elementa za zapiranje z reduciranim steblom
SIST EN 50014 : 1999
9.3.3 Pri vijakih z valjasto glavo in notranjim šestrobnikom mora imeti navoj vijaka toleranco ujema 6H,
skladno s standardom ISO 965, in po privitju ne sme štrleti iz navojne izvrtine.
10 Naprave za blokiranje
Naprave za blokiranje, namenjene za ohranitev vrste protieksplozijske zaščite, morajo biti načrtovane
tako, da njihove učinkovitosti ni mogoče zmanjšati brez težav, npr. z izvijačem ali kleščami.
11 Tokovni skoznjiki
Tokovni skoznjiki se uporabljajo kot priključni elementi. Pri priključitvi in odključitvi vodnikov morajo
zdržati navor. Pritrjeni morajo biti tako, da so vsi njihovi deli zavarovani proti zasuku. Preskus z
navorom je določen v točki 23.4.5.
12 Snov za cementiranje
12.1 Iz dokumentov proizvajalca, v skladu s točko 23.2, mora biti razvidno, da je toplotna stabilnost
snovi za cementiranje, od katere je odvisna varnost, ustrezna najvišji temperaturi, ki se bo pojavila na
električni napravi v mejah nazivnih podatkov te naprave. Šteje se, da je toplotna stabilnost ustrezna,
če je mejna vrednost snovi za cementiranje višja od te najvišje temperature za najmanj 20 K.
Opomba:  Če je cementiranje izpostavljeno posebnim obratovalnim pogojem, morajo biti med proizvajalcem in
uporabnikom dogovorjeni ustrezni ukrepi (glej točko 6.1 (a)).
12.2 Preskuševališču ni treba preverjati podatkov, navedenih v dokumentih, omenjenih v točki 12.1.
13 Ex-komponente
13.1 Ex-komponente morajo izpolniti zahteve, podane v dodatku C, in so lahko:
a) prazno ohišje
b) komponente ali sklop komponent za uporabo z napravami, ki izpolnjujejo zahteve ene ali več
vrst protieksplozijske zaščite, navedenih v točki 1.2
13.2 Ex-komponente so lahko vgrajene:
a) v celoti znotraj ohišja naprave (npr. priključne sponke, ampermeter, grelo ali prikazovalnik v
protieksplozijski zaščiti "e"; stikalo kot komponenta ali termostat v protieksplozijski zaščiti "d";
napajalnik v protieksplozijski zaščiti "i" ali
b) v celoti zunaj ohišja naprave (npr. ozemljitvena sponka v "e", senzor v "i") ali
c) deloma znotraj in deloma zunaj ohišja naprave (npr. tipkalo, stikalo, mejno stikalo ali signalna
svetilka v "d"; ampermeter v "e"; prikazovalnik v "i").
13.3 Kadar je celotna komponenta vgrajena znotraj ohišja, je treba v vgrajenem stanju preskusiti ali
oceniti tiste komponente, ki se ne dajo preskusiti in/ali oceniti kot samostojne komponente (npr.
določitev ali meritev temperature površine, površinske in zračne razdalje itn., ko je komponenta
vgrajena).
13.4 Za komponente, ki so vgrajene zunaj ohišja ali deloma znotraj in deloma zunaj ohišja, mora biti
prehod med Ex-komponento in ohišjem preskušen ali ocenjen v skladu z zahtevami ustrezne vrste
protieksplozijske zaščite in zahtevami za mehanske preskuse po točki 23.4.3.

SIST EN 50014 : 1999
14 Priključni elementi in priključne omarice
14.1 Električna naprava, ki je namenjena priključitvi na zunanje tokokroge, mora imeti priključne
elemente, razen če je izdelana s stalno priključenim kablom. Vse naprave, izdelane s stalno
priključenim prostim kablom, morajo biti označene z znakom "X", da se označi potrebnost ustreznega
priklopa prostega konca kabla.
14.2 Priključne omarice in njihove pristopne odprtine morajo biti načrtovane tako, da je vodnike
mogoče priključiti brez težav.
14.3 Priključne omarice morajo biti v skladu z enim od standardov, navedenih v točki 1.2.
14.4 Priključne omarice morajo biti izdelane tako, da po pravilni priključitvi vodnikov površinske in
zračne razdalje ustrezajo zahtevam evropskega standarda za posamezno vrsto protieksplozijske
zaščite.
15 Priključni elementi za zaščitni vodnik ali vodnik za izenačitev potencialov
15.1 Električna naprava mora imeti v priključni omarici v bližini drugih priključkov priključni element za
priključitev zaščitnega vodnika ali vodnika za izenačitev po
...