EN 206-1:2000

SLOVENSKI SIST EN 206-1
STANDARD
marec 2003
Beton – 1.del – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost
(istoveten z EN 206-1:2000)
Concrete – Part 1: Specification, performance, production and conformity

Béton – Partie 1: Spécification, performances, production et conformité

Beton – Teil 1: Festlegung, Eigenschaften, Herstellung und Konformität

Deskriptorji:
Referenčna številka
ICS 91.100.30 SIST EN 206-1:2003 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 66

© 2003-03. Slovenski prevod standarda je izdal in založil Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov ni dovoljeno.

SIST EN 206-1 : 2003
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 206-1 (sl), Beton - 1.del: Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost, 2003,
ima status slovenskega nacionalnega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN 206-1 (en),
Concrete - Part 1: Specification, performance, production and conformity, December 2000.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 206-1:2000 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 104, Beton (lastnosti, priprava, vgradnja in merila skladnosti).
Slovenski nacionalni standard SIST EN 206-1:2003 je prevod evropskega standarda EN 206-1:2000,
ki ga je pripravila delovna skupina SIST/TC BBB/WG 2 Proizvodnja, vgradnja, sprejel pa dne
2003-02-19 tehnični odbor SIST/TC BBB Beton, armirani in prednapeti beton.
V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski
standard v angleškem jeziku.
OPOMBI
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni standard je istoveten EN 206-1:2000 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruselj
Belgija.
– This national document is identical with EN 206-1:2000 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium.
II
EVROPSKI STANDARD EN 206-1
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM december 2000
ICS 91.100.30
Deskriptorji:
Slovenska izdaja
Beton-1.del – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost

Concrete – Part 1: Béton – Partie 1: Spécification, Beton – Teil 1: Festlegung,
Specification, performance, performances, production et Eigenschaften, Herstellung und
production and conformity conformité Konformitat

Ta evropski standard je CEN sprejel dne 2000-05-12.
Članice CEN so dolžne spoštovati poslovnik CEN/CENELEC, ki določa pogoje za podelitev statusa
nacionalnega standarda temu standardu brez kakršnekoli spremembe. Ažurirane sezname in
bibliografske reference o takšnih nacionalnih standardih je možno dobiti, če se zanje zaprosi, pri
Upravnem centru ali katerikoli članici CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski, nemški). Vsaka izdaja v
kateremkoli drugem jeziku, ki je z odgovornostjo članice CEN prevedena v njen jezik in priglašena
Upravnemu centru, ima isti status kot uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne institucije za standardizacijo Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation

Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2000 CEN  Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. št. EN 206-1:2000 E

SIST EN 206-1 : 2003
Vsebina Stran
Predgovor .6
Uvod .9
1 Obseg in področje uporabe .9
2 Zveze z drugimi dokumenti .10
3 Definicije, znaki in kratice .12
4 Klasifikacija.15
4.1 Stopnje izpostavljenosti glede na delovanje okolja.15
4.2 Svež beton.18
4.2.1 Konsistenčne stopnje .18
4.2.2 Razredi glede na največje zrno agregata.18
4.3. Strjen beton .19
4.3.1 Razredi tlačne trdnosti.19
4.3.2 Razredi gostote za lahek beton.19
5 Zahteve za beton in postopki preverjanja.20
5.1 Temeljne zahteve za osnovne materiale.20
5.1.1 Splošno.20
5.1.2 Cement .20
5.1.3 Agregat .20
5.1.4 Voda za pripravo betona .20
5.1.5 Kemijski dodatki.20
5.1.6 Mineralni dodatki (vključno z mineralnimi polnili in pigmenti).20
5.2 Temeljne zahteve za sestavo betona.21
5.2.1 Splošno.21
5.2.2 Izbira cementa.21
5.2.3 Uporaba agregatov.21
5.2.4 Uporaba reciklirane vode .22
5.2.5 Uporaba mineralnih dodatkov .22
5.2.6 Uporaba kemijskih dodatkov .24
5.2.7 Vsebnost klorida.24
5.2.8 Temperatura betona.25
5.3 Zahteve v zvezi s stopnjami izpostavljenosti.25
5.3.1 Splošno.25
5.3.2 Mejne vrednosti za sestavo betona.25
5.3.3 Metode za projektiranje trajnosti, vezane na obnašanje betona.26
5.4 Zahteve za svež beton .26
5.4.1 Konsistenca.26
5.4.2 Vsebnost cementa in vodocementno razmerje .27
5.4.3 Vsebnost zraka.27
5.4.4 Največje zrno agregata .27
SIST EN 206-1: 2003
5.5 Zahteve za strjen beton.27
5.5.1 Trdnost .27
5.5.2 Gostota .28
5.5.3 Odpornost proti prodoru vode .28
5.5.4 Odziv na ogenj.28
6 Specificifikacija betona .28
6.1 Splošno.28
6.2 Specifikacija projektiranega betona.29
6.2.1 Splošno.29
6.2.2 Osnovne zahteve.29
6.2.3 Dodatne zahteve .30
6.3 Specifikacija predpisanega betona.30
6.3.1 Splošno.30
6.3.2 Osnovne zahteve.30
6.3.3 Dodatne zahteve .31
6.4 Specifikacija standardiziranega predpisanega betona.31
7 Dostava svežega betona.31
7.1 Podatki uporabnika betona za proizvajalca.31
1)
7.2 Podatki proizvajalca betona za uporabnika .31
7.3 Dobavnica za transportni beton.32
7.4 Podatki ob dostavi betona, zmešanega na gradbišču.33
7.5 Konsistenca ob dostavi.33
8 Kontrola skladnosti in merila skladnosti .33
8.1 Splošno.33
8.2 Kontrola skladnosti za projektirani beton.34
8.2.1 Kontrola skladnosti za tlačno trdnost.34
8.2.2 Kontrola skladnosti za razcepno natezno trdnost .37
8.2.3 Kontrola skladnosti za druge lastnosti razen trdnosti.37
8.3 Kontrola skladnosti za predpisani beton in za standardizirani predpisani beton.39
8.4 Ukrepi v primeru neskladnosti proizvoda .39
9 Kontrola proizvodnje.40
9.1 Splošno.40
9.2 Sistemi kontrole proizvodnje .40
9.3 Zabeleženi podatki in drugi dokumenti.41
9.4 Preskušanje.41
9.5 Sestava betona in začetno preskušanje.42
9.6 Osebje, oprema in naprave .42
9.6.1 Osebje .42
9.6.2 Oprema in naprave.42
9.7 Odmerjanje osnovnih materialov.43
9.8 Mešanje betona.43
SIST EN 206-1 : 2003
9.9 Postopki kontrole proizvodnje .44
10 Vrednotenje skladnosti .48
10.1 Splošno.48
10.2 Ocenjevanje, nadzor in certificiranje kontrole proizvodnje.48
11 Označevanje projektiranega betona.48
Dodatek A (normativni) – Začetni preskus .49
Dodatek B (normativni) - Preskušanje istovetnosti za tlačno trdnost.51
Dodatek C (normativni) - Pravila za ocenjevanje, nadziranje in certificiranje kontrole proizvodnje.53
Dodatek D (informativni) - Bibliografija.56
Dodatek E (informativni) - Navodilo za uporabo koncepta enakovrednega obnašanja betona.57
Dodatek F (informativni) - Priporočila za mejne vrednosti sestave betona.58
Dodatek G (informativni) – Zahteve za točnost opreme za odmerjanje sestavin betona .60
Dodatek H (informativni) - Dodatna določila za beton visoke trdnosti .62
Dodatek J (informativni) - Metode projektiranja trajnosti povezane z obnašanjem betona .64
Dodatek K (informativni) - Družine betonov .66
Slike
Slika 1 – Odnosi med EN 206-1 in standardi za projektiranje in izvedbo, standardi za osnovne
materiale in standardi za preskuse .8
Preglednice
Preglednica 1 – Stopnje izpostavljenosti.16
Preglednica 2 – Mejne vrednosti za stopnje izpostavljenosti pri kemičnem delovanju
iz naravnih zemljin in talne vode .17
Preglednica 3 – Stopnje poseda .18
Preglednica 4 – Stopnje Vebe.18
Preglednica 5 – Stopnje zgoščenosti .18
Preglednica 6 – Stopnje razleza.18
Preglednica 7 – Razredi tlačne trdnosti za normalno težki in težki beton.19
Preglednica 8 – Razredi tlačne trdnosti za lahki beton .19
Preglednica 9 – Razvrstitev lahkih betonov .19
Preglednica 10 – Največja dovoljena vsebnost kloridov v betonu .24
Preglednica 11 – Dovoljena odstopanja ciljne vrednosti konsistence.26
Preglednica 12 – Razvoj trdnosti betona pri 20°C .32
Preglednica 13 – Minimalna pogostost jemanja vzorcev za ugotovitev skladnosti.35
Preglednica 14 – Merila skladnosti za tlačno trdnost .36
Preglednica 15 – Potrditvena merila za člane družine .36
Preglednica 16 – Merila skladnosti za natezno razcepno trdnost.37
Preglednica 17 – Merila skladnosti za druge lastnosti razen trdnosti .38
Preglednica 18 – Merila skladnosti za konsistenco.38
Preglednici 19a in 19b – Prevzemna števila kot merilo skladnosti pri drugih lastnostih razen
trdnosti.39
Preglednica 20 – Zabeleženi podatki in drugi dokumenti, če so pomembni.41
SIST EN 206-1: 2003
Preglednica 21 – Dovoljena odstopanja pri odmerjanju osnovnih materialov.43
Preglednica 22 – Kontrola materialov .45
Preglednica 23 – Kontrola opreme.46
Preglednica 24 – Kontrola proizvodnih postopkov in lastnosti betona.47
Preglednica B.1 – Merila istovetnosti za tlačno trdnost.51
Preglednica F.1 – Priporočene mejne vrednosti za sestavo in lastnosti betona.59
Preglednica G.1 – (Izvleček iz preglednice 3 v EN 45501:1992).60
Preglednica G.2 – (Izvleček iz preglednice 6 v EN 45501:1992 ).61
Preglednica H.1 – Kontrola materialov.62
Preglednica H.2 – Kontrola opreme .63
Preglednica H.3 – Kontrola proizvodnih postopkov in lastnosti betona .63

SIST EN 206-1 : 2003
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor CEN/TC 104 »Beton in betonski proizvodi«; katerega
sekretariat vodi DIN.
Ta evropski standard zamenjuje ENV 206:1990.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda z objavo identičnega besedila ali z
razglasitvijo, najpozneje do junija 2001. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem standardom, je
treba umakniti najpozneje do decembra 2003.
Po poslovniku CEN/CENELEC so ta standard dolžne prevzeti nacionalne organizacije za
standardizacijo naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Grčije, Irske,
Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Švedske, Švice
in Združenega kraljestva.
Ta standard, skupaj z deli standarda ENV 13670-1 (Izvajanje betonskih konstrukcij), zamenjuje
evropski predstandard ENV 206:1990 »Beton - Lastnosti, proizvodnja, vgrajevanje in kriteriji
skladnosti«, ki je bil podlaga za pripravo tega standarda.
Pri pripravi tega standarda so bile predelane zlasti naslednje postavke:
− razširitev sistema razvrščanja betona, zlasti glede na pogoje okolja;
− zahteve za trajnost;
− razširitev trdnostnih razredov;
− trdnostni razredi za lahek beton;
− upoštevanje mineralnih dodatkov pri določanju v/c razmerja in vsebnosti cementa;
− jasna delitev tehnične odgovornosti med izdajateljem specifikacije, proizvajalcem in uporabnikom,
− ponovna preučitev točnosti tehtalne opreme;
− ponovna preučitev zahtev za negovanje;
− določila za kontrolo skladnosti, merila skladnosti in preskušanje istovetnosti;
− določila za vrednotenje skladnosti.
Zadeve, ki se nanašajo na izvajanje del, so na splošno premeščene v ENV 13670-1 ali v druge
ustrezne standarde.
Povezave za uporabo tega standarda so predstavljene na sliki 1.
Ta standard je uporaben le skupaj s standardi za proizvode ali enakovrednimi specifikacijami za
osnovne materiale (to so cement, agregati, mineralni dodatki, kemijski dodatki in voda za pripravo
betona) in s pripadajočimi metodami za preskušanje betona. CEN pripravlja te standarde za proizvode
in standarde za preskusne metode, toda do datuma objave tega standarda ne bodo vsi na razpolago
kot evropski standardi. Zato bo najpoznejši datum umika (dow) temu standardu nasprotujočih
nacionalnih standardov dan, ko bodo skupaj z ustreznimi standardi za preskusne metode na
razpolago vsi spodaj navedeni standardi in izdani kot evropski standardi ali kot ISO standardi, če so
primernejši, ali pa bodo imeli v tem standardu zahtevani status.
EN 197-1 Cement - 1.del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne cemente
EN 12620 Agregati za beton
EN 13055-1 Lahki agregati - 1. del: Lahki agregati za beton, malto in injekcijsko malto
SIST EN 206-1: 2003
EN 1008 Voda za pripravo betona – Zahteve za vzorčenje, preskušanje in ugotavljanje
primernosti vode za pripravo betona, vključno z vodo, pridobljeno iz procesov v
industriji betona
EN 934-2 Kemijski dodatki za beton, malto in injekcijsko maso - 2.del: Kemijski dodatki za
beton – Definicije, zahteve, skladnost, označevanje in obeleževanje
EN 450 Elektrofiltrski pepel za beton - Definicije, zahteve in kontrola kakovosti
EN 13263 Mikrosilika za beton - Definicije, zahteve in kontrola skladnosti
Dodatki A, B in C so normativni. Dodatki D, E, F, G, H, J in K so informativni.
SIST EN 206-1 : 2003
Betonske konstrukcije
EN standardi za
betonske izdelke
EN 1992 (Eurocode 2) ENV 13670-1
EN 206
Projektiranje betonskih Izvajanje betonskih
Beton
konstrukcij konstrukcij
EN 12350 EN 197
Preskušanje svežega betona Cement
EN 12390
Preskušanje strjenega betona
EN 450
Elektrofiltrski pepel za
beton
EN 13791
Ocenjevanje trdnosti
betona v konstrukcijah EN 13263
Mikrosilika za beton
EN 12504
EN 934-2
Preskušanje betona v
Kemijski dodatki za beton
konstrukcijah
EN 12620
Agregati za beton
EN 13055-1
Lahki agregati
EN 1008
Voda za pripravo betona
EN 12878
Barvila
Slika 1: Odnosi med EN 206-1 in standardi za projektiranje in izvedbo, standardi za osnovne
materiale in standardi za preskuse
SIST EN 206-1: 2003
Uvod
Ta evropski standard se bo uporabljal v Evropi v različnih klimatskih in geografskih razmerah, pri različnih
ravneh zaščite ter ob različnih, že uveljavljenih regionalnih tradicijah in izkušnjah. To stanje je upoštevano z
vpeljavo razredov za lastnosti betonov. Če takšne splošne rešitve niso bile možne, je v ustreznih odstavkih
dovoljena uporaba nacionalnih standardov ali predpisov, veljavnih v kraju uporabe betona.
Med pripravo tega standarda se je tehtal način specificiranja trajnosti, povezan z obnašanjem betona
(lastnostmi, ki izražajo odpornost betona proti agresivnemu delovanju okolja). Zato je bil izdelan
pregled metod za projektiranje in preskušanje, povezanih z obnašanjem betona. CEN/TC 104 pa je
sklenil, da te metode še niso dovolj razvite, da bi jih bilo mogoče v tem standardu podrobno opisati, ter
priznal, da nekatere članice CEN zaupajo lokalnim preskusom in merilom. Zato ta standard dovoljuje
nadaljnjo uporabo in razvoj uveljavljene prakse v kraju uporabe betona, kot alternativni način
predpisovanja sestave betona. CEN TC/104 bo na evropski ravni za ocenjevanje trajnosti še naprej
razvijal metode, povezane z obnašanjem betona.
Ta standard vsebuje pravila o uporabi osnovnih materialov, ki jih obravnavajo evropski standardi.
Uporaba drugih odpadnih proizvodov pri industrijski proizvodnji, recikliranih materialov itd. temelji za
sedaj na lokalnih izkušnjah. Dokler za te materiale ne bo na razpolago evropskih specifikacij, ta
standard ne bo vseboval pravil za njihovo uporabo, ampak se namesto tega sklicuje na nacionalne
standarde in določila, veljavna v kraju uporabe betona.
Ta standard opredeljuje naloge izdajatelja specifikacije, proizvajalca in uporabnika. Izdajatelj
specifikacije je na primer odgovoren za specificiranje betona po poglavju 6, proizvajalec pa za kontrolo
skladnosti in kontrolo proizvodnje po poglavjih 8 in 9. Uporabnik je odgovoren za vgrajevanje betona v
konstrukcijo. V praksi lahko zahteve predpiše več različnih udeležencev v raznih fazah procesa
projektiranja in gradnje, npr. naročnik, projektant, izvajalec del, podizvajalec betonarskih del. Vsak
odgovarja za prenos predpisanih zahtev, skupaj z vsemi dodatnimi zahtevami naslednji stranki v verigi,
vse do proizvajalca. V smislu tega standarda je »specifikacija« končni zbir teh zahtev. Obratno je lahko
ista stranka izdajatelj specifikacije, proizvajalec in uporabnik (npr. izvajalec del, ki projektira in gradi). Pri
transportnem betonu je izdajatelj specifikacije kupec svežega betona, dati pa jo mora proizvajalcu. Ta
standard obravnava tudi potrebno izmenjavo informacij med različnimi strankami, ne obravnava pa
pogodbenih zadev. Če so navedene odgovornosti vpletenih strank, so to tehnične odgovornosti.
Če ni drugače določeno, so v tem standardu opombe in opombe pod preglednicami normativne;
ostale opombe in opombe pod črto pa so informativne.
Nadaljnje razlage in navodila za uporabo tega standarda so dane v drugih dokumentih, kot so npr.
poročila CEN.
1 Obseg in področje uporabe
Ta evropski standard velja za beton za konstrukcije, betonirane na kraju samem, za montažne
konstrukcije ter za konstrukcijske izdelke za stavbe in inženirske konstrukcije.
Beton je lahko pripravljen na gradbišču, lahko je transportni beton, lahko pa je proizveden v obratu za
betonske izdelke.
Ta standard predpisuje zahteve za:
− osnovne materiale za beton,
− lastnosti svežega in strjenega betona ter njihovo preverjanje,
− omejitve za sestavo betona,
− specifikacijo betona,
− dostavo svežega betona,
− postopke kontrole proizvodnje,
− merila skladnosti in vrednotenje skladnosti.
SIST EN 206-1 : 2003
Ta evropski standard velja za beton, ki je tako zgoščen, da ne vsebuje znatnih količin zajetega zraka,
razen umetno vnešenih zračnih por. Ta standard velja za normalno težek, težek in lahek beton.
Drugi evropski standardi za posebne proizvode, npr. montažne elemente in betonske izdelke, ali za
postopke s področja tega standarda, lahko zahtevajo ali dovoljujejo odstopanja od tega standarda.
Nadaljnji deli tega standarda ali drugi posebni evropski standardi bodo lahko vsebovali dodatne ali
različne zahteve, na primer za:
− beton za ceste in druge prometne površine,
− beton z drugimi materiali (npr. vlakni) ali osnovnimi materiali, ki niso zajeti v 5.1,
− beton z največjim zrnom agregata 4 mm ali manj (malta),
− posebne tehnologije (npr. brizgani beton),
− beton za odlaganje tekočih in plinastih odpadkov,
− beton za posode za shranjevanje snovi, ki onesnažujejo okolje,
− beton za masivne konstrukcije (npr. pregrade),
− suhe mešanice betona.
OPOMBA: Dokler teh standardov ne bo na razpolago, se lahko uporabljajo predpisi, ki veljajo v kraju uporabe betona. V
pripravi so evropski standardi za:
– beton za ceste in druge prometne površine,
– brizgani beton.
Ta standard ne velja za:
− celični beton,
− penobeton,
− beton z odprto strukturo (beton brez finih delcev),
− beton z gostoto pod 800 kg/m3,
− ognjeodporni beton.
Ta standard ne obravnava zdravstvenih in varnostnih zahtev za zaščito delavcev med proizvodnjo in
dostavo betona.
2 Zveze z drugimi dokumenti
Ta evropski standard vsebuje, z navedbo datiranih ali nedatiranih referenc, določila iz drugih publikacij.
Te normativne reference so citirane na ustreznih mestih besedila, tukaj pa so navedene publikacije.
Pri datiranih referencah se kasnejša dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij upoštevajo v
tem evropskem standardu le, če so vanj vključeni z dopolnilom ali revizijo. Pri nedatiranih referencah
velja zadnja izdaja navedene publikacije (vključno z dopolnili).
Pri sklicevanju na osnutke evropskih standardov se smejo uporabljati predpisi, veljavni v kraju
uporabe betona, dokler ni na razpolago evropskega standarda.
EN 196-2 Metode preskušanja cementa - 2.del: Kemična analiza cementa
EN 197-1 Cement - 1.del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne cemente
EN 450 Elektrofiltrski pepel za beton - Definicije, zahteve in kontrola kakovosti
EN 933-1 Preskusi geometrijskih lastnosti agregatov - 1.del: Določevanje zrnavosti - Sejalna
metoda
SIST EN 206-1: 2003
EN 934-2, Kemijski dodatki za beton, malto in injekcijske mase - 2.del: Kemijski dodatki za beton -
Definicije in zahteve
prEN 1008:1997, Voda za pripravo betona - Zahteve za vzorčenje, preskušanje in ugotavljanje primernosti
vode, namenjene pripravi betona, skupaj z vodo za pranje, pridobljeno iz procesov v industriji betona
EN 1097-3, Preskusi mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov - 3.del: Določevanje nasipne gostote
in praznin
prEN-1097-6, Preskusi mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov - 6.del: Določevanje gostote zrn in
vpijanja vode
EN 12 350-1, Preskušanje svežega betona – 1. del: Vzorčenje
EN 12 350-2, Preskušanje svežega betona – 2. del: Preskus s posedom
EN 12 350-3, Preskušanje svežega betona – 3. del: Vebe preskus
EN 12 350-4, Preskušanje svežega betona – 4. del: Stopnja zgoščenosti
EN 12 350-5, Preskušanje svežega betona – 5. del: - Preskus z razlezom
EN 12 350-6, Preskušanje svežega betona – 6. del: Gostota
EN 12 350-7, Preskušanje svežega betona - 7. del. Vsebnost zraka - Metode s pritiskom
EN 12 390-1, Preskušanje strjenega betona – 1. del: Oblika, dimenzije in druge zahteve za
preskušance in kalupe
EN 12 390-2, Preskušanje strjenega betona – 2. del: Izdelava in nega preskušancev za preskuse trdnosti
prEN 12 390-3:1999, Preskušanje strjenega betona – 3. del: Tlačna trdnost preskušancev
EN 12 390-6, Preskušanje strjenega betona – 6. del: Razcepna natezna trdnost preskušancev
EN 12 390-7, Preskušanje strjenega betona – 7. del: Gostota strjenega betona
prEN 12620:2000, Agregati za beton
EN 12878, Barvila za obarvanje gradbenih materialov na osnovi cementa in/ali apna - Specifikacije in
metode preskušanja
prEN 13055-1:1997, Lahki agregati - 1.del: Lahki agregati za beton in malto
prEN 13263: 1998, Mikrosilika za beton - Definicije, zahteve in kontrola skladnosti
prEN 13577: 1999, Kakovost vode - Določevanje vsebnosti agresivnega ogljikovega dioksida
prEN 45501: 1992, Metrološki vidiki neavtomatskih tehtalnih instrumentov
ISO 2859-1: 1999, Sheme jemanja vzorcev za kontrolo po lastnostih (atributih) - 1.del: Sheme jemanja
vzorcev za kontrolo po partijah, označene s sprejemljivo ravnjo kakovosti (AQL).
ISO 3951: 1994, Postopki jemanja vzorcev in diagrami za kontrolo po spremenljivkah glede na
odstotek neskladnih
ISO 4316, Površinsko aktivni agensi - Določevanje pH vodnih raztopin - Potenciometrična metoda
ISO 7150-1, Kakovost vode - Določevanje amonija - 1.del: Ročna spektrometrična metoda
ISO 7150-2, Kakovost vode - Določevanje amonija - 1.del: Avtomatična spektrometrična metoda
SIST EN 206-1 : 2003
ISO 7980, Kakovost vode - Določevanje kalcija in magnezija - Metoda z atomsko absorpcijsko
spektroskopijo
DIN 4030-2, Ugotavljanje agresivnosti vode, zemljin in plinov na beton - 2.del: Zbiranje in
pregledovanje vzorcev vode in zemljin
ASTM C 173, Metoda preskušanja vsebnosti zraka v svežem betonu po volumetrični metodi
OIML R 117, Merilni sistemi za tekočine (Mednarodna organizacija za zakonsko metrologijo)
Direktiva 90/384/EEC; Direktiva Sveta z dne 20. junija 1990 o usklajevanju predpisov držav članic, ki
zadevajo neavtomatsko tehtalno opremo.
3 Definicije, znaki in kratice
V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi in definicije:
3.1 Izrazi in definicije
3.1.1 beton: Material, ki nastane z mešanjem cementa, grobega in finega agregata in vode, ter z ali
brez dodajanja kemijskih in mineralnih dodatkov, in razvije svoje lastnosti s hidratacijo cementa.
3.1.2 svež beton: Popolnoma premešan beton v stanju, ki še omogoča zgostitev z izbrano metodo
3.1.3 strjen beton: Beton v čvrstem stanju, ki je razvil določeno trdnost.
3.1.4 na gradbišču zmešan beton: Beton, ki ga na gradbišču proizvede uporabnik betona za lastno
uporabo.
3.1.5 transportni beton: Beton, ki ga v svežem stanju dostavi oseba ali nekdo, ki ni uporabnik.
Transportni beton v smislu tega standarda je tudi:
– beton, katerega izven gradbišča proizvede uporabnik,
– beton, katerega na gradbišču proizvede nekdo, ki ni uporabnik.
3.1.6 betonski izdelek: Betonski proizvod, izdelan in negovan na mestu, ki ni končni kraj uporabe.
3.1.7 normalno težek beton: Beton, katerega suha gostota je večja od 2000 kg/m , toda ne presega
2600 kg/m .
3 3
3.1.8 lahek beton: Beton, katerega suha gostota ni manjša od 800 kg/m in ne večja od 2100 kg/m .
Proizvaja se z uporabo lahkega agregata v celotni ali le delni količini.
3.1.9 težek beton : Beton, katerega suha gostota je večja od 2600 kg/m.
3.1.10 beton visoke trdnosti: Beton, katerega razred tlačne trdnosti je pri normalno težkem in
težkem betonu višji od C55/67, pri lahkem betonu pa je nad LC 50/55.
3.1.11 projektirani beton: Beton, za katerega se proizvajalcu predpišejo zahtevane lastnosti in
dodatne značilnosti; proizvajalec je odgovoren za pripravo betona, ki ustreza zahtevanim
lastnostim in dodatnim značilnostim.
3.1.12 predpisani beton: Beton, za katerega se proizvajalcu predpišejo sestava betona in osnovni
materiali, ki jih je treba uporabiti; proizvajalec je odgovoren za pripravo betona predpisane sestave.
3.1.13 standardizirani predpisani beton: Predpisani beton, katerega sestava je podana v
standardu, ki velja v kraju uporabe betona.
SIST EN 206-1: 2003
3.1.14 družina betonov: Skupina sestav betona, za katere je vzpostavljeno in dokumentirano
zanesljivo razmerje med pomembnimi lastnostmi.
3.1.15 kubični meter betona: Količina svežega betona, ki zavzame prostornino enega kubičnega
metra, če je zgoščena po EN 12350-6.
3.1.16 avtomešalnik: Mešalnik betona nameščen na samohodni šasiji, ki je sposoben zmešati in
dostaviti homogen beton.
3.1.17 agitator: Oprema, ki je običajno nameščena na samohodni šasiji in je sposobna med
transportom ohranjati svež beton v homogenem stanju.
3.1.18 prevozno sredstvo brez agitatorja: Sredstvo za prevoz betona brez agitatorja v smislu
definicije 3.1.17, npr. prekucnik ali transportni silos.
3.1.19 šarža: Količina svežega betona, proizvedena v enem delovnem ciklu mešalnika, ali količina
izpraznjena v 1 minuti iz kontinuirnega mešalnika.
3.1.20 prepeljana količina: Količina v vozilu prepeljanega betona, ki vsebuje eno ali več šarž.
3.1.21 dostava: Postopek, po katerem proizvajalec preda svež beton
3.1.22 kemijski dodatek: Material, ki se med mešanjem betona doda v majhni količini glede na maso
cementa, da se spremenijo lastnosti svežega ali strjenega betona.
3.1.23 mineralni dodatek: Fino presejan material, ki se uporablja v betonu za izboljšanje določenih
lastnosti ali za doseganje posebnih lastnosti. Ta standard obravnava dve vrsti neorganskih
dodatkov:
– skoraj inertne mineralne dodatke (tip I),
– pucolanske ali latentno hidravlične mineralne dodatke (tip II).
3.1.24 agregat: Zrnat mineralni material, primeren za uporabo v betonu. Agregati so lahko naravni,
umetni ali reciklirani iz že uporabljenega materiala za gradnjo.
3.1.25 normalno težek agregat: Agregat, katerega suha gostota zrn, določena po EN 1097-6, je >
3 3
2000 kg/m in < 3000 kg/m .
3.1.26 lahek agregat: Agregat mineralnega izvora, katerega suha gostota zrn, določena po EN 1097-
3 3
6 je ≤ 2000 kg/m , ali katerega nasipna gostota, določena po EN 1097-3, je ≤ 1200 kg/m .
3.1.27 Težek agregat: Agregat, katerega suha gostota zrn, določena po EN 1097-6, je ≥ 3000 kg/m
3.1.28 cement (hidravlično vezivo): Fino zmlet neorganski material, ki zmešan z vodo tvori pasto; ta
pasta zaradi reakcij in procesov hidratacije veže in strjuje, in po strditvi tudi pod vodo zadrži svojo
trdnost in prostorninsko obstojnost.
3.1.29 celotna vsebnost vode: Dodana voda, skupaj z vodo že vsebovano v agregatu in na njegovi
površini, z vodo v kemijskih dodatkih in v mineralnih dodatkih, ki se uporabljajo v obliki brozge, ter z
vodo zaradi dodanega ledu ali zaradi gretja s paro.
3.1.30 efektivna vsebnost vode: Razlika med celotno količino vode v svežem betonu in vodo, ki jo
vpije agregat.
3.1.31 vodocementno razmerje: Razmerje efektivne vsebnosti vode in masne vsebnosti cementa v
svežem betonu.
3.1.32 karakteristična trdnost: Vrednost trdnosti, pod katero je pričakovati 5% rezultatov vseh
možnih meritev trdnosti na obravnavani količini betona.
SIST EN 206-1 : 2003
3.1.33 namerno vnešeni zrak: Mikroskopsko majhni zračni mehurčki, namerno vnešeni v beton med
mešanjem, običajno z uporabo površinsko aktivne snovi; mehurčki so sferične ali približno takšne
oblike, njihov premer znaša v glavnem od 10 µm do 300 µm.
3.1.345 zajeti zrak: Zračne praznine v betonu, ki niso namerno vnešene.
3.1.35 gradbišče: Kraj, kjer poteka gradnja.
3.1.36 specifikacija: Dokončni zbir dokumentiranih tehničnih zahtev, posredovan proizvajalcu v obliki
zahtevanih lastnosti ali sestave betona.
3.1.37 izdajatelj specifikacije: Oseba ali tisti, ki sestavi specifikacijo za svež in strjen beton.
3.1.38 proizvajalec: Oseba ali tisti, ki proizvaja svež beton.
3.1.39 uporabnik: Oseba ali tisti, ki uporablja svež beton pri izvajanju gradbenega objekta ali nekega
sestavnega dela (elementa).
3.1.40 življenjska doba: Obdobje, v katerem se obnašanje betona v konstrukciji ohranja na ravni, ki
je usklajena z zahtevami za obnašanje konstrukcije, če je ta pravilno vzdrževana.
3.1.41 začetni preskus: Preskus ali preskusi, s katerimi se pred začetkom proizvodnje preveri, kakšna
mora biti sestava novega betona ali družine betonov, da bi se v svežem in strjenem stanju zadovoljile
vse predpisane zahteve.
3.1.42 preskus istovetnosti: Preskus s katerim se določi ali izbrane šarže oziroma prepeljane
količine betona pripadajo populaciji rezultatov, s katerimi je bila ugotovljena skladnost.
3.1.43 preskus skladnosti: Preskus, ki ga opravi proizvajalec, da ugotovi skladnost betona.
3.1.44 vrednotenje skladnosti: Sistematična preiskava, v kakšni meri nek proizvod izpolnjuje
predpisane zahteve.
3.1.45 delovanje (vplivi) okolja: Kemično in fizikalno delovanje oziroma vplivi, katerim je beton
izpostavljen, ki učinkujejo na beton ali armaturo ali vgrajene kovine, in ki se pri projektiranju
konstrukcije ne upoštevajo kot obtežba.
3.1.46 preveritev: S preiskavo potrjen objektivni dokaz, da so bile predpisane zahteve izpolnjene.
3.2 Znaki in kratice
X0 stopnja izpostavljenosti, če ni nobene nevarnosti korozije ali delovanja okolja
XC… stopnje izpostavljenosti za nevarnost korozije zaradi karbonatizacije
XD… stopnje izpostavljenosti za nevarnost korozije zaradi kloridov, razen kloridov iz morske vode
XS… stopnje izpostavljenosti za nevarnost korozije zaradi kloridov iz morske vode
XF… stopnje izpostavljenosti za zmrzovanje/tajanje
XA… stopnje izpostavljenosti za kemijsko delovanje
S1 do S5 stopnje konsistence, izražene s posedom
V0 do V4 stopnje konsistence, izražene z Vebe časom
C0 do C3 stopnje konsistence, izražene s stopnjo zgoščenosti
F1 do F6 stopnje konsistence, izražene s premerom razleza
C…/… razredi tlačne trdnosti za normalno težek in težek beton
SIST EN 206-1: 2003
LC…/… razredi tlačne trdnosti za lahek beton
f karakteristična tlačna trdnost betona, določena na valjih
ck,cyl
f tlačna trdnost betona, določena na valjih
c,cyl
f karakteristična tlačna trdnost betona, določena na kockah
ck,cube
f tlačna trdnost betona, določena na kockah
c,cube
f srednja tlačna trdnost betona
cm
f srednja tlačna trdnost betona pri starosti (j) dni
cm,j
f posamezen rezultat preskusa tlačne trdnosti betona
ci
f karakteristična razcepna natezna trdnost betona
tk
f srednja razcepna natezna trdnost betona
tm
f posamezen rezultat preskusa razcepne natezne trdnosti betona
ti
D razred gos
...