EN 12831:2003

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.REUHPHQLWYHHeizungsanlagen in Gebäuden - Verfahren zur Berechnung der Norm-HeizlastSystemes de chauffage dans les bâtiments - Méthode de calcul des déperditions calorifiques de baseHeating systems in buildings - Method for calculation of the design heat load91.140.10Sistemi centralnega ogrevanjaCentral heating systemsICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 12831:2003SIST EN 12831:2004sl,en,fr,de01-februar-2004SIST EN 12831:2004SLOVENSKI
STANDARD
EUROPÄISCHE NORMEUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEN 12831März 2003ICS 91.140.10Deutsche FassungHeizungsanlagen in Gebäuden - Verfahren zur Berechnung derNorm-HeizlastHeating systems in buildings - Method for calculation of thedesign heat loadSystèmes de chauffage dans les bâtiments - Méthode decalcul des déperditions calorifiques de baseDiese Europäische Norm wurde vom CEN am 6.Juli 2002 angenommen.Die CEN-Mitglieder sind gehalten, die CEN/CENELEC-Geschäftsordnung zu erfüllen, in der die Bedingungen festgelegt sind, unter denendieser Europäischen Norm ohne jede Änderung der Status einer nationalen Norm zu geben ist. Auf dem letzen Stand befindliche Listendieser nationalen Normen mit ihren bibliographischen Angaben sind beim Management-Zentrum oder bei jedem CEN-Mitglied auf Anfrageerhältlich.Diese Europäische Norm besteht in drei offiziellen Fassungen (Deutsch, Englisch, Französisch). Eine Fassung in einer anderen Sprache,die von einem CEN-Mitglied in eigener Verantwortung durch Übersetzung in seine Landessprache gemacht und dem Management-Zentrum mitgeteilt worden ist, hat den gleichen Status wie die offiziellen Fassungen.CEN-Mitglieder sind die nationalen Normungsinstitute von Belgien, Dänemark, Deutschland, Finnland, Frankreich, Griechenland, Irland,Island, Italien, Luxemburg, Malta, Niederlande, Norwegen, Österreich, Portugal, Schweden, Schweiz, der Slowakischen Republik, Spanien,der Tschechischen Republik, Ungarn und dem Vereinigten Königreich.EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNGEUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATIONCOMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATIONManagement-Zentrum: rue de Stassart, 36
B-1050 Brüssel© 2003 CENAlle Rechte der Verwertung, gleich in welcher Form und in welchemVerfahren, sind weltweit den nationalen Mitgliedern von CEN vorbehalten.Ref. Nr. EN 12831:2003 DSIST EN 12831:2004

HT,ij.237.2Norm-Lüftungswärmeverluste.237.2.1Hygienischer Mindest-Luftvolumenstrom min,iV.257.2.2Infiltration durch die Gebäudehülle — Luftvolumenstrom iinf,V.267.2.3Luftvolumenstrom aufgrund lufttechnischer Anlagen.267.3Räume mit unterbrochenem Heizbetrieb.278Norm-Heizlast.288.1Norm-Heizlast eines beheizten Raumes.288.2Norm-Heizlast einer Gebäudeeinheit bzw. eines Gebäudes.289Vereinfachtes Berechnungsverfahren.299.1Norm-Wärmeverluste eines beheizten Raumes.309.1.1Gesamter Norm-Wärmeverlust.309.1.2Norm-Transmissionswärmeverluste.309.1.3Norm-Lüftungswärmeverlust.319.2Norm-Heizlast für einen beheizten Raum.319.2.1Gesamte Norm-Heizlast.319.2.2Unterbrochen oder selten beheizte Räume.329.3Gesamte Norm-Heizlast für eine Gebäudeeinheit oder ein Gebäude.32Anhang A (informativ)
Grundlegende Randbedingungen für behagliche thermischeInnenraumbedingungen — Signifikanz der operativen Temperatur bei der Berechnung derHeizlast.34Anhang B (informativ)
Berechnungsverfahren für Norm-Wärmeverluste in Sonderfällen.38B.1Hohe Räume und große Bauten.38B.2Gebäude mit signifikanter Abweichung von Luft- und mittlerer Strahlungstemperatur.39Anhang C (informativ)
Beispielrechnung für die Norm-Heizlast.41C.1Allgemeine Beschreibung der Beispielrechnung.41C.1.1Baubeschreibung des Beispieles.41C.1.2Grundrisse des Gebäudes.41SIST EN 12831:2004

Anhaltswerte zu den Berechnungen nach den Abschnitten 6 bis 9.67D.1Meteorologische Daten (siehe 6.1).67D.2Norm-Innentemperatur (siehe 6.2).67D.3Gebäudedaten (siehe 6.3).68D.4Norm-Transmissionswärmeverlust.68D.4.1Wärmeverluste an die äußere Umgebung — HT,ie (siehe 7.1.1).68D.4.2Wärmeverluste durch unbeheizte Räume — HT,iue (siehe 7.1.2).69D.4.3Wärmeverluste an das Erdreich — HT,ig (siehe 7.1.3).70D.4.4Wärmefluss zwischen beheizten Räumen unterschiedlicher Temperatur — HT,ij (siehe 7.1.4).70D.5Norm-Lüftungswärmeverlust — HV,i.70D.5.1Mindestluftwechselzahl — nmin (siehe 7.2.1 and 9.1.3).70D.5.2Luftdurchlässigkeitswerte — n50 (siehe 7.2.2).71D.5.3Abschirmungskoeffizient — e (siehe 7.2.2).71D.5.4Höhenkorrekturfaktor —
(siehe 7.2.2).72D.6Räume mit unterbrochenem Heizbetrieb (siehe 7.3 and 9.2.2).72D.7Vereinfachtes Berechnungsverfahren (siehe Abschnitt 9).73D.7.1Einschränkung der Anwendung.73D.7.2Temperatur-Korrekturfaktor — fk (siehe 9.1.2).73D.7.3Temperatur-Korrekturfaktor — f∆θ (siehe 9.1.1).74Literaturhinweise.75SIST EN 12831:2004

auch die Effekte anderer verbundener Systeme ein, wie z. B. Trink-Warmwasser-systeme.Alle oben aufgeführten Normen sind Systemnormen, d. h., sie basieren auf Anforderungen, die das System alsGesamteinheit betreffen — sie behandeln nicht die Produktanforderungen einzelner Komponenten des Systems.An den Stellen, wo es möglich ist, wird auf relevante CEN- oder ISO-Normen verwiesen. Die Verwendunggenormter Produkte ist jedoch keine Garantie für die Übereinstimmung mit den Systemanforderungen.Die Anforderungen werden überwiegend als funktionale Anforderungen dargestellt, d. h., sie befassen sich mit derFunktion des Systems und legen weder Gestalt, Baustoff, Maße oder Ähnliches fest.Die Festlegungen zeigen Wege auf, diesen Anforderungen zu entsprechen, aber andere Wege zur Einhaltung derfunktionellen Anforderungen sind ebenfalls zulässig, wenn die Einhaltung nachgewiesen werden kann.Heizungsanlagen können sich zwischen den Mitgliedsländern nach den traditionellen klimatischen Bedingungender Länder und aufgrund nationaler Vorschriften unterscheiden. In einigen Fällen können die o. g. Anforderungenals Klassen definiert werden, so dass die nationalen oder individuellen Erfordernisse berücksichtigt werden.In den Fällen, in den die Europäischen Normen nationalen Regelungen entgegenstehen, sollen die letzterenbefolgt werden.Entsprechend der CEN/CENELEC-Geschäftsordnung sind die nationalen Normungsinstitute der folgenden Ländergehalten, diese Europäische Norm zu übernehmen: Belgien, Dänemark, Deutschland, Finnland, Frankreich,Griechenland, Irland, Island, Italien, Luxemburg, Malta, die Niederlande, Norwegen, Österreich, Portugal,Schweden, die Schweiz, die Slowakei, Spanien, die Tschechische Republik, Ungarn und das VereinigteKönigreich.SIST EN 12831:2004

Hallenbauten mit großer Raumhöhe; Gebäude mit wesentlich voneinander abweichender Luft- und mittlerer Strahlungstemperatur.2 Normative VerweisungenDiese Europäische Norm enthält durch datierte oder undatierte Verweisungen Festlegungen aus anderenPublikationen. Diese normativen Verweisungen sind an den jeweiligen Stellen im Text zitiert, und die Publikationensind nachstehend aufgeführt. Bei datierten Verweisungen gehören spätere Änderungen oder Überarbeitungendieser Publikationen nur zu dieser Europäischen Norm, falls sie durch Änderung oder Überarbeitung eingearbeitetsind. Bei undatierten Verweisungen gilt die letzte Ausgabe der in Bezug genommenen Publikation (einschließlichÄnderungen).EN 673, Glas im Bauwesen. Bestimmung des Wärmedurchgangskoeffizienten (U-Wert) — Berechnungsverfahren.EN 12524, Baustoffe und -produkte — Wärme- und feuchteschutztechnische Eigenschaften — TabellierteBemessungswerte.EN ISO 6946, Bauteile. Wärmedurchlasswiderstand und Wärmedurchgangskoeffizient — Berechnungsverfahren(ISO 6946:1996).EN ISO 10077-1, Wärmetechnisches Verhalten von Fenstern, Türen und Abschlüssen — Berechnung desWärmedurchgangskoeffizienten — Teil 1: Vereinfachtes Verfahren
(ISO 10077-1:2000).prEN ISO 10077-2, Wärmetechnisches Verhalten von Fenstern, Türen und Abschlüssen — Berechnung desWärmedurchgangskoeffizienten — Teil 2: Numerisches Verfahren
für Rahmen (ISO/DIS 10077-2:1998).EN ISO 10211-1, Wärmebrücken im Hochbau — Wärmeströme und Oberflächentemperaturen — Teil 1: Allge-meine Berechnungsverfahren (ISO 10211-1:1995).EN ISO 10211-2, Wärmebrücken im Hochbau — Berechnung der Wärmeströme und Oberflächentemperaturen —Teil 2: Linienförmige Wärmebrücken (ISO 10211-2:2001).EN ISO 10456, Baustoffe und -produkte — Verfahren zur Bestimmung der wärmeschutztechnischen Nenn- undBemessungswerte (ISO 10456:1999).EN ISO 13370, Wärmetechnisches Verhalten von Gebäuden — Wärmeübertragung über das Erdreich —Berechnungsverfahren (ISO 13370:1998).EN ISO 14683, Wärmebrücken im Hochbau — Längenbezogener Wärmedurchgangskoeffizient — VereinfachteVerfahren und Anhaltswerte (ISO 14683:1999).SIST EN 12831:2004

ZoneTeil des beheizten Raumes mit einer festgelegten Norm-Innentemperatur und mit vernachlässigbaren räumlichenTemperaturgradienten3.1.19unbeheizter RaumRaum, der nicht Teil des beheizten Raumes ist3.1.20LüftungssystemSystem zur Sicherstellung festgelegter Luftvolumenströme3.1.21ZoneGruppe von Räumen mit ähnlichen thermischen EigenschaftenSIST EN 12831:2004

K)dDickemeiAbschirmungs-Koeffizienten—ek, elKorrekturfaktoren für die Außenflächen—GwKorrekturfaktor für den Wärmeübergang an das Grundwasser—hWärmeübergangs-Koeffizient an Oberflächen von BauteilenW/(m2
K)HWärmestrom-Koeffizient, Wärmeverlust-KoeffizientW/KlLängemnexterne Luftwechselrateh-1n50Luftwechselrate bei 50 Pa Differenzdruck zwischen Außen- undInnenseite des Gebäudesh-1PUmfang der BodenplattemQWärmemenge, EnergiemengeJTthermodynamische Temperatur (Kelvintemperatur)KUWärmedurchgangs-KoeffizientW/(m2
K)vWindgeschwindigkeitm/sVVolumenm3.VLuftvolumenstromm3/sHöhenkorrekturfaktor—Wärmefluss (Heizleistung)WHLHeizlastWWirkungsgrad%WärmeleitfähigkeitW/(m
K)Temperatur
in °C°CDichte der Luft bei int,iKg/m3längenbezogener Wärmedurchgangs-KoeffizientW/(m
K)SIST EN 12831:2004
Gebäudeeinheitinf: Zuluft, Infiltrationr: durchschnittliche Strahlungbdg, B: Gebäudeint: innenRH: Wiederaufheizenbf: Kellerfußbodeni, j: beheizter Raumsu: Zufuhrbw: Kellerwandk: BauteilT: Transmissione: außenl: Wärmebrücketb: Gebäudetypenv: Gebäudehüllem: Jahresmittelu: unbeheizter Raumequiv: Äquivalent, gleichwertigmech: mechanischV: Lüftungex: Abluft, Fortluftmin: Minimum: höhere Innentemperaturg: Erdreichnat: natürlichW: Wasser, Fenster/Mauer4 Grundzüge des Berechnungsverfahrens Das Verfahren für Standardfälle beruht auf den folgenden Annahmen: Gleichmäßige Temperaturverteilung (Luft- und operative Raumtemperatur). Die Wärmeverluste werden für den stationären Zustand berechnet, unter Annahme konstanter Stoffwerte, wiez. B. Temperatur, Kennwerte der Bauteile usw.Das Verfahren für die Standardfälle kann für die Mehrzahl von Gebäuden angewendet werden: deren Raumhöhe 5 m nicht überschreitet, die auf eine festgelegte stationäre Temperatur erwärmt werden oder von denen dies
angenommen wird, bei denen Lufttemperatur und operative Temperatur als identisch angenommen werden können.Bei schlecht gedämmten Gebäuden und/oder während der Aufheizphase mit Heizungsanlagen, wie z. B. Warm-luftheizung, oder bei großen Heizflächen mit signifikanten Strahlungskomponenten (z. B. Fußboden- oderDeckenheizungen) können Unterschiede zwischen Luft- und operativer Temperatur auftreten, die zu einer starkenAbweichung von den Standardfällen führen können und als Sonderfälle zu betrachten sind (Anhang B). Bei nichtgleichmäßiger Temperaturverteilung kann auch nach 7.1.4 berechnet werden.Im ersten Schritt werden die Norm-Wärmeverluste berechnet. Diese Ergebnisse werden dann dazu verwendet, dieNorm-Heiz-Last zu bestimmen.Für die Berechnung der Norm-Wärmeverluste eines beheizten Raumes werden zwei Anteile berücksichtigt, die Norm-Transmissionswärmeverluste. Hierin enthalten sind die Wärmeverluste nach außen aufgrundWärmeleitung durch die umschließenden Flächen sowie der Wärmefluss aufgrund Wärmeleitung zwischenbeheizten Räumen, der dadurch entsteht, dass die Räume auf unterschiedlichen Temperaturniveaus beheiztwerden. Beispielsweise kann für benachbarte Räume, die zu einer anderen Wohnung gehören, angenommenwerden, dass sie auf eine festgelegte Temperatur beheizt werden, die einer unbeheizten Wohnung entspricht; die Norm-Lüftungswärmeverluste. Hierin enthalten sind die Wärmeverluste nach außen aufgrund der Lüftungoder Infiltration durch die Gebäudehülle, sowie der Lüftungswärmefluss zwischen einem beheizten Raum i undeinem beheiztem Raum j
innerhalb des Gebäudes.SIST EN 12831:2004

Norm-Lüftungswärmever-luste einer Gebäudeeinheit oder eines gesamten Gebäudes;d) Berechnung der Norm-Heizlast des Gebäudes unter Berücksichtigung eines Korrekturfaktors für diezusätzliche Aufheizleistung, um die gesamte Aufheizleistung für eine Gebäudeeinheit oder ein gesamtesGebäude zu erhalten;e) die Norm-Heizlast für eine Gebäudeeinheit oder ein gesamtes Gebäude ergibt sich aus der Summe dergesamten Norm-Wärmeverluste und der gesamten Aufheizleistung.SIST EN 12831:2004

Wenn kein nationaler Anhang zu dieser Norm verfügbar ist, können die Werte dem Anhang Dentnommen werden.Die folgende Daten sind für die Berechnung erforderlich.6.1 Meteorologische DatenIn dieser Berechnungsmethode werden die folgenden meteorologische Daten verwendet: die Norm-Außentemperatur e zur Berechnung der Norm-Wärmeverluste an die äußere Umgebung; das Jahresmittel der Außentemperatur
m, e zur Berechnung der Wärmeverluste an das Erdreich.Die meteorologischen Auslegungsdaten müssen berechnet werden. Da es noch keine europäische Vereinbarungzur Berechnung und Darstellung dieser meteorologischen Daten gibt, sollten die Daten verwendet werden, die aufnationaler Ebene festgelegt und veröffentlicht worden sind.Für die Berechnung und Darstellung der Norm-Außentemperaturen können sich nationale oder öffentliche Instituteauf prEN ISO 15927-5 beziehen. Die Norm-Außentemperatur kann auch durch den Wert der tiefsten Temperatureines Zwei-Tagesmittels, das mindestens 10-mal in 20 Jahren gemessen wurde, dargestellt werden.6.2 Norm-Innentemperatur Die bei der Berechnung der Norm-Wärmeverluste zu berücksichtigende Innentemperatur wird als Norm-Innentemperatur int bezeichnet. Für den Standardfall wird angenommen, dass die operative Temperatur und dieInnenlufttemperatur identisch sind. In den Fällen, wo dies nicht der Fall ist, wird auf Anhang B verwiesen. Information und zu berücksichtigende Werte zur Norm-Innentemperatur sind in einem nationalen Anhang NA oderin der Projektbeschreibung angegeben. Wenn kein nationaler Anhang verfügbar ist, kann nach Anhaltswerten inD.2 gerechnet werden.6.3 GebäudedatenDie benötigten Ausgangsdaten für eine raumweise Berechnung (beheizte oder unbeheizte Räume) sindnachfolgend aufgelistet:ViLuftvolumen des beheizten- oder unbeheizten Raumes
in Kubikmeter (m3);AkFläche jedes Bauteils in Quadratmeter (m2);UkWärmedurchgangskoeffizient jedes Bauteils in Watt durch Quadratmeter und Kelvin (W/m2
K);llängenbezogener Wärmedurchgangskoeffizient jeder linearen Wärmebrücke in Watt durch Meter undKelvin (W/m
K);l1Länge der linearen Wärmebrücken in Metern (m).Bei der Berechnung der Werte für die Wärmeleitfähigkeit (U-Werte) von Bauteilen müssen die Randbedingungenund charakteristischen Baustoffdaten, die in entsprechenden (pr)EN-Normen festgelegt und empfohlen werden,beachtet werden. Die folgende Tabelle enthält einen Überblick über alle Parameter, die bei der Berechnung vonU-Werten von Bauteilen verwendet werden, und entsprechende Hinweise auf die betreffenden Normen. NationaleWerte können verwendet werden, wenn es typische lokale Bedingungen oder Vorschriften erfordern. DerartigeWerte müssen auf nationaler Ebene entsprechend definiert und veröffentlicht sein.SIST EN 12831:2004

K/W)Wärmedurchgangswiderstand von (nicht)homogenen BaustoffenEN ISO 6946Ra (m2
K/W)Wärmedurchgangswiderstand von Luftschichten oder Hohlräumen: Unbelüftete, leicht und gut belüftete Luftschichten in Verbundfenstern und DoppelfensternEN ISO 6946EN ISO 10077-1U (W/m2
K)Wärmedurchgang: allgemeine Berechnungsmethode Fenster, Türen (berechnete Werte und Tabellenwerte) Rahmen (numerische Methode) VerglasungEN ISO 6946EN ISO 10077-1prEN ISO 10077-2EN 673 (W/m
K)Längenbezogener Wärmedurchgang (Wärmebrücken): detailliertes Berechnungsverfahren (numerisch — 3D) detailliertes Berechnungsverfahren (2D) vereinfachtes BerechnungsverfahrenEN ISO 10211-1EN ISO 10211-2EN ISO 14683 (W/K)punktueller Wärmedurchgang (3D-Wärmebrücken)EN ISO 10211-1Für die Bestimmung der Lüftungswärmeverlustkoeffizienten werden folgende Angaben benötigt:nminMindestluftwechselzahl in der Stunde (h-1);n50 Luftwechselzahl bei 50 Pa Druckunterschied zwischen Innenräumen und außen in der Stunde (h-1);.VinfInfiltration aufgrund von Undichtigkeiten der Gebäudehülle unter Berücksichtigung von Windgeschwindig-keiten und Staueffekten, in Kubikmeter durch Sekunde (m3/s);su.VZuluftrate in Kubikmeter durch Sekunde (m3/s);ex.VAbluftrate in Kubikmeter durch Sekunde (m3/s);VWirkungsgrad des Wärmerückgewinnungssystems bezüglich der Abluft.Die Wahl der Bemaßungsart muss klar benannt werden. Unabhängig hiervon müssen die Verluste der gesamtenäußeren Gebäudehülle in die Berechnung miteinbezogen werden. Innere, äußere oder andere Bemaßungsartenkönnen nach EN ISO 13789 verwendet werden, jedoch muss die verwendete Methode klar dokumentiert undwährend des gesamten Berechnungsvorganges beibehalten werden. Zu berücksichtigen ist, dass EN ISO 13789kein raumweises Vorgehen enthält.SIST EN 12831:2004

+ HT,ij )
(int,i - e ) [W] (2) Dabei ist HT,ie der Transmissions-Wärmeverlust-Koeffizient zwischen dem beheizten Raum (i) und der äußeren Um-gebung (e) durch die Gebäudehülle in W durch Kelvin (W/K); HT,iueder Transmissionswärmeverlust-Koeffizient vom beheizten Raum (i) an die äußere Umgebung (e)durch den unbeheizten Raum (u) in Watt durch Kelvin (W/K); HT,ig der stationäre Transmissions-Wärmeverlust-Koeffizient des Erdreichs vom beheizten Raum (i) an dasErdreich (g) in Watt durch Kelvin (W/K); HT,ij der Transmissions-Wärmeverlustkoeffizient eines beheizten Raumes (i) an einen benachbartenbeheizten Raum (j), welcher durch Beheizung auf einem deutlich unterschiedlichen Temperaturniveaugehalten wird; dies kann ein benachbarter beheizter Raum innerhalb einer Gebäudeeinheit oder einbeheizter Raum einer angrenzenden Gebäudeeinheit sein, in Watt durchKelvin (W/K);
int,i die Norm-Innentemperatur des beheizten Raumes (i) in Grad Celsius (°C);e die Norm-Außentemperatur in Grad Celsius (°C).7.1.1 Direkte Wärmeverluste an die äußere Umgebung — Wärmeverlust-Koeffizient HT,ie Der Norm-Wärmeverlust-Koeffizient zwischen der inneren und äußeren Umgebung HT,ie ergibt sich aus allen Bau-teilen und thermischen Wärmebrücken, die den beheizten Raum von der äußeren Umgebung trennen, wie z. B.Wände, Böden, Decken, Türen, Fenster. HT,ie wird wie folgt berechnet:HT,ie = kAk
Uk
ek + ll
ll
el
W/K (3)SIST EN 12831:2004
in Quadratmeter (m2); ek,elder witterungsbedingte Korrekturfaktor, welcher meteorologische Einflüsse, wie z. B. unterschiedlicheDämmung, Feuchtigkeitsabsorption der Bauteile, Windgeschwindigkeit und Temperatur, berücksichtigt,vorausgesetzt, dass diese Bedingungen nicht bereits bei der Bestimmung der U-Werte berücksichtigtwurden (z. B. nach EN ISO 6946); ek, el werden auf nationaler Ebene bestimmt. Liegen keine nationalenWerte vor, können die Korrekturfaktoren nach D.4.1 angewendet werden. Uk der Wärmedurchgangs-Koeffizient des Elementes k, in Watt durch Quadratmeter und Kelvin (W/m2
K),berechnet entweder nach: EN ISO 6946-1 (für lichtundurchlässige Elemente); EN ISO 10077 (für Türen und Fenster). oder nach Angaben in den Europäischen Technischen Zulassungen; ll Länge der linearen Wärmebrücke l zwischen innerer und äußerer Umgebung in Metern (m); l der längenbezogene Wärmedurchgangs-Koeffizient dieser Wärmebrücke l in Watt durch Meter und Kelvin(W/m
K), ist nach einer der folgenden Methoden zu bestimmen: überschlägige Bestimmung nach den Tabellenwerten in EN ISO 14683; Berechnung der Werte nach
EN ISO 10211-2.
Die Werte für l
in den entsprechenden Tabellen in EN ISO 14683 beziehen sich auf das gesamte
Gebäude und nicht für eine raumweise Berechnung. Die proportionale Aufteilung des l -Wertes bleibt
den Planern überlassen.
Das Berechnungsverfahren ist nicht für nichtlineare Wärmebrücken geeignet.Vereinfachte Methode zur Bestimmung der linearen TransmissionwärmeverlusteDie nachfolgende vereinfachte Methode kann zur Bestimmung der linearen Transmissionwärmeverluste verwendetwerden. Ukc = Uk + fc [W/m2
K] (4)Dabei istUkc der korrigierte Wärmedurchgangskoeffizient des Bauteiles k, welcher die Verluste durchWärmebrücken berücksichtigt in Watt durch Quadratmeter und Kelvin (W/m2K);Ukder Wärmedurchgangskoeffizient des Bauteiles k in Watt durch Quadratmeter und Kelvin (W/m2K); fcder Korrekturfaktor in Watt durch Quadratmeter und Kelvin (W/m2K), abhängig von der Art desGebäudeteiles. Werte für die Korrekturfaktoren sind in D.4.1 angegeben.7.1.2 Wärmeverluste durch unbeheizte Nachbarräume — Wärmeverlust-Koeffizient HT,iue Wenn sich zwischen dem beheizten Raum (i) und der äußeren Umgebung ein unbeheizter Raum (u) befindet,dann wird der entsprechende Norm-Transmissionswärmeverlust-Koeffizient HT,iue von der beheizten Zone i an dieäußere Umgebung wie folgt berechnet: ulllukkkT,iueblΨΣbUAΣH [W/K] (5)SIST EN 12831:2004

wie folgt berechnet: ueiuueuHHHb [—] (7)Dabei ist Hiu der Wärmeverlust-Koeffizient zwischen dem beheizten Innenraum (i) und dem unbeheizten Raum (u) in Watt durch Kelvin (W/K), wobei
Folgendes berücksichtigt wird: —die Transmissionswärmeverluste (zwischen dem beheizten Raum und dem unbeheiztenRaum);—die Lüftungswärmeverluste (Luftvolumenstrom zwischen dem beheizten und unbeheiztenRaum); Hue Wärmeverlust-Koeffizient zwischen dem unbeheizten Raum (u) und der äußeren Umgebung (e) inWatt durch Kelvin (W/K),
wobei Folgendes berücksichtigt wird: —die Transmissionswärmeverluste (nach außen und an das Erdreich);—die Lüftungswärmeverluste (zwischen dem unbeheizten Raum und der äußeren Umgebung).
c) Der Reduktionsfaktor bu kann nach einem nationalen Anhang zu dieser Norm für jeden Anwendungsfallbestimmt werden. Bei fehlenden nationalen Werten sind Anhaltswerte für Reduktionsfaktoren in D.4.2aufgeführt.7.1.3 Wärmeverluste an das Erdreich — Wärmeverlust-Koeffizient HT,igDie Wärmeverluste der Grundflächen und Kellerwände, mit direktem oder indirektem Kontakt zum Erdreich,hängen von verschiedenen Parametern ab. Dies sind Parameter wie die Fläche und Umfang der Bodenplatte, dieTiefe des Kellerbodens unter dem Erdreich und die Dämmeigenschaften des Bodens.In dieser Norm werden die Wärmeverluste an das Erdreich nach EN ISO 13370 berechnet: nach einer ausführlichen Berechnung, oder vereinfacht, wie folgt.Der Rechenwert des stationären Transmissions-Wärmeverlustes an das Erdreich HT,ig vom beheizten Raum (i)zum Erdreich (g) wird wie folgt berechnet:wequiv,kkkggT,igGUAffH)(21[W/K](8)SIST EN 12831:2004

in Berührung mit dem Erdreich in Quadratmeter (m2);der äquivalente Wärmedurchgangskoeffizient des Bauteiles (k) in Watt durch Quadratmeter undKelvin (W/m2K), ermittelt anhand der Bodencharakteristik (siehe Bilder 3 bis 6 und Tabellen 4 bis 7); 1gf 2gf Ak kequiv,U GWder Korrekturfaktor zur Berücksichtigung des Einflusses von Grundwasser, wenn der Abstandzwischen dem angenommenen Wasserspiegel und dem Kellerboden (bzw. Bodenplatte) kleiner als1 m ist, muss dieser Einfluss berücksichtigt werden. Dieser Faktor kann nach EN ISO 13370,aufgrund nationaler Vorgaben, bestimmt werden. Liegen keine nationalen Werte vor, kann nachD.4.3 gerechnet werden.Die Bilder 3 bis 6 und die Tabellen 4 bis 7 enthalten Werte für Uequiv,k für verschiedene Bodenarten nachEN ISO 13370 in Abhängigkeit von den U-Werten des Gebäudes und dem Parameter B'. Bei diesen Bildern undTabellen wird die Wärmeleitfähigkeit des Bodens mit g = 2,0 W/m · K angenommen, wobei Randdämmungvernachlässigt wird.Der Parameter B' wird wie folgt ermittelt (siehe auch Bild 2):PABg0,5[m](9)Dabei istAGdie Fläche der Bodenplatte in Quadratmeter (m2). Für die Berechnung eines gesamten Gebäudesist AG die gesamte Grundfläche. Für die Berechnung eines Gebäudeteils (z. B. eineGebäudeeinheit in einer Häuserreihe) ist AG die Grundfläche der Gebäudeeinheit;Pder Umfang der jeweiligen Bodenplatte in Meter (m). Für die Berechnung eines gesamtenGebäudes ist P der Gesamtumfang des Gebäudes. Für die Berechnung eines Gebäudeteils (z. B.eine Gebäudeeinheit in einer Häuserreihe) beinhaltet P nur die Längen der Außenwände, die denjeweiligen beheizten Raum von der äußeren Umgebung trennen.Bild 2 — Bestimmung des Parameters B'SIST EN 12831:2004

Umgebung trennen; die Verwendung des B'-Wertes für das gesamte Gebäude für alle Räume mit gut wärmegedämmten Böden(Uboden
0,5 W/m2
K); die raumweise getrennte Berechnung des B'-Wertes für alle anderen Räume (sichere Berechnung).Bodenplatte auf dem ErdreichDie äquivalente Wärmedurchgangszahl des Kellerbodens ist nach Bild 3 und Tabelle 4 als Funktion desWärmedurchgangskoeffizienten der Bodenplatte und dem Parameter B' angegeben.Bild 3 — Uequiv,bf-Wert des Kellerfußbodens, wobei die Bodenplatte auf dem Erdreich aufliegt, als Funktiondes Wärmedurchgangskoeffizienten der Bodenplatte und B'Tabelle 4 — Uequiv,bf -Wert des Kellerfußbodens, wobei die Bodenplatte auf dem Erdreich aufliegt, alsFunktion des Wärmedurchgangskoeffizienten des Fußbodens und B'Uequiv,bf (für z = 0 m)W/m2
KB'-Wertmkeine DämmungUBoden =2,0 W/m2
KUBoden=1,0 W/m2
KUBoden =0,5 W/m2
K UBoden =025 W/m
...

SLOVENSKI SIST EN 12831
STANDARD
februar 2004
Ogrevalni sistemi v stavbah – Metoda izračuna projektne toplotne
obremenitve
Heating systems in buildings – Method for calculation of the design heat load

Systemes de chauffage dans les bâtiments – Méthode de calcul des
déperditions calorifiques de base

Heizungsanlagen in Gebäuden – Verfahren zur Berechnung der Norm-Heizlast

Referenčna oznaka
ICS 91.140.10 SIST EN 12831:2004 (sl)

Nadaljevanje na straneh II do IV ter od 1 do 69

© 2012-11. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 12831 : 2004
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12831 (sl), Ogrevalni sistemi v stavbah – Metoda izračuna projektne toplotne
obremenitve, 2004, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu EN
12831 (en), Heating systems in buildings – Method for calculation of the design heat load, 2003.

NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12831:2003 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 228 Ogrevalni sistemi v stavbah. Slovenski standard SIST EN 12831:2004 je prevod
evropskega standarda EN 12831:2003. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem
standardu je odločilen izvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je
pripravil tehnični odbor SIST/TC OGS Ogrevanje stavb.

Odločitev za izdajo tega standarda je dne 16. decembra 2003 sprejel SIST/TC OGS Ogrevanje stavb.

NACIONALNI METEOROLOŠKI PODATKI

Preglednica D1: Meteorološki podatki za različne geografske regije v Republiki Sloveniji; povprečna
projektna temperatura in povprečna zunanja letna temperatura.

Meteorološka postaja Projektna zunanja Povprečna zunanja
temperatura (C) temperatura (OC)
Rateče –17,2 6
Brnik –17,1 8,7
Ljubljana –11,2 10,2
Bilje –8,4 12
Portorož –5,0 13,4
Postojna –12,2 8,7
Črnomelj –12,5 10,4
Novo mesto –13.1 9,9
Celje –16,3 9,6
Šmartno pri Slovenj Gradcu –15,8 8,1
Maribor –12,0 10,1
Murska Sobota –15,9 9,6
Podatki so za referenčno 30-letno obdobje 1971–2001.
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje

II
SIST EN 12831 : 2004
ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 673 Steklo v gradbeništvu – Določevanje toplotne prehodnosti (vrednost U) –
Računska metoda
SIST EN 12524 Gradbeni materiali in proizvodi – Higrotermalne lastnosti – Tabelirane
računske vrednosti (nadomeščen s SIST EN ISO 10456:2008, Gradbeni
materiali in proizvodi – Higrotermalne lastnosti – Tabelirane računske
vrednosti in postopki za določevanje nazivnih in računskih vrednosti toplotnih
vrednosti (ISO 10456:2007))
SIST EN ISO 6946 Gradbene komponente in gradbeni elementi – Toplotna upornost in toplotna
prehodnost – Računska metoda (ISO 6946:1996) (nadomeščen s SIST EN ISO
6946, Gradbene komponente in gradbeni elementi – Toplotna upornost in
toplotna prehodnost – Računska metoda (ISO 6946:2007))
SIST EN ISO 10077-1 Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun toplotne prehodnosti – 1. del:
Splošno (ISO 10077-1:2000) (nadomeščen s SIST EN ISO 10077-1:2007,
Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun toplotne prehodnosti – 1. del:
Splošno (ISO 10077-1:2006))
SIST EN ISO 10077-2 Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun toplotne prehodnosti – 2. del:
Računska metoda za okvirje (ISO/DIS 10077-2:1998) (nadomeščen s
SIST EN ISO 10077-2:2012, Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun
toplotne prehodnosti – 2. del: Računska metoda za okvirje (ISO 10077-
2:2012))
SIST EN ISO 10211-1 Toplotni mostovi v zgradbah – Toplotni tokovi in površinske temperature – 1.
del: Splošni računski postopki (ISO 10211-1:1995) (nadomeščen s SIST EN
ISO 10211:2008, Toplotni mostovi v stavbah – Toplotni tokovi in površinske
temperature – Podrobni izračuni (ISO 10211:2007))
SIST EN ISO 10211-2 Toplotni mostovi v stavbah – Računanje toplotnih tokov in površinskih
temperatur – 2. del: Linearni toplotni mostovi (ISO 10211-2:2001) (nadomeščen s
SIST EN ISO 10211:2008, Toplotni mostovi v stavbah – Toplotni tokovi in
površinske temperature – Podrobni izračuni (ISO 10211:2007))
SIST EN ISO 10456 Gradbeni materiali in proizvodi – Postopki za določevanje nazivnih in
računskih vrednosti toplotnih vrednosti (ISO 10456:1999) (nadomeščen s
SIST EN ISO 10456:2008, Gradbeni materiali in proizvodi – Higrotermalne
lastnosti – Tabelirane računske vrednosti in postopki za določevanje nazivnih
in računskih vrednosti toplotnih vrednosti (ISO 10456:2007))
SIST EN ISO 13370 Toplotne karakteristike stavb – Prenos toplote v zemljo – Računska metoda
(ISO 13370:1998) (nadomeščen s SIST EN ISO 13370:2008, Toplotne
karakteristike stavb – Prenos toplote skozi zemljo – Računske metode
(ISO 13370:2007)
SIST EN ISO 14683 Toplotni mostovi v stavbah – Linearna toplotna prehodnost – Poenostavljena
metoda in privzete vrednosti (ISO 14683:1999) (nadomeščen s SIST EN ISO
14683:2008, Toplotni mostovi v stavbah – Linearna toplotna prehodnost –
Poenostavljena metoda in privzete vrednosti (ISO 14683:2007))

OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 12831:2003

III
SIST EN 12831 : 2004
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 12831:2004
to pomeni “slovenski standard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 12831:2003 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 12831:2003 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
IV
EVROPSKI STANDARD EN 12831
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM marec 2003
ICS 91.140.10
Slovenska izdaja
Ogrevalni sistemi v stavbah – Metoda izračuna projektne toplotne obremenitve

Heating systems in buildings – Systemes de chauffage dans les Heizungsanlagen in Gebäuden –
Method for calculation of the bâtiments – Méthode de calcul Verfahren zur Berechnung der Norm-
design heat load des déperditions calorifiques de Heizlast
base
Ta evropski standard je CEN sprejel 6. julija 2002.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerimi je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnih koli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Najnovejši seznami teh
nacionalnih standardov z njihovimi bibliografskimi podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Upravnem
centru ali katerem koli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske,
Norveške, Portugalske, Slovaške, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Centalni sekretariat: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj
© 2003 CEN Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. oznaka EN 12831:2003: E

SIST EN 12831 : 2004
VSEBINA Stran
Predgovor .4
Uvod .5
1 Področje uporabe .6
2 Zveze s standardi .6
3 Izrazi, definicije in simboli.7
3.1 Izrazi in definicije .7
3.2 Simboli in enote.8
4 Osnovne značilnosti računskega postopka.10
5 Splošni vidiki.10
5.1 Računski postopek za ogrevan prostor.10
5.2 Računski postopek za enoto stavbe ali stavbo .11
5.3 Poenostavljeni računski postopek.11
6 Potrebni podatki.13
6.1 Meteorološki podatki.13
6.2 Projektna notranja temperatura.13
6.3 Podatki o stavbi .13
7 Celotna projektna toplotna izguba ogrevanega prostora – standardni primer .15
7.1 Projektna transmisijska toplotna izguba.15
7.1.1 Neposredne toplotne izgube v zunanjo okolico – koeficient toplotne izgube H .15
T,ie
7.1.2 Toplotne izgube v neogrevan prostor – koeficient toplotne izgube H .16
T,iue
7.1.3 Toplotne izgube v zemljo – koeficient toplotne izgube H .17
T,iue
7.1.4 Toplotne izgube med prostori, ogrevanimi na različno temperaturo –
koeficient transmisijske toplotne izgube H .22
T,ij
7.2 Projektna toplotna izguba zaradi prezračevanja .23
&
7.2.1 Higienski minimum – količina zračnega toka V .24
min
&
7.2.2 Infiltracija skozi ovoj stavbe – zračni tok V .25
inf,i
7.2.3 Količina zračnega toka zaradi prezračevalnih sistemov.25
7.3 Ogrevanje prostorov s prekinitvami.26
8 Projektna toplotna obremenitev.27
8.1 Projektna toplotna obremenitev ogrevanega prostora .27
8.2 Projektna toplotna obremenitev enote stavbe oziroma stavbe .27
9 Poenostavljeni računski postopek.28
9.1 Projektne toplotne izgube ogrevanega prostora .29
9.1.1 Celotna projektna toplotna izguba.29
9.1.2 Projektna transmisijska toplotna izguba.29
9.1.3 Projektna toplotna izguba zaradi prezračevanja .29
9.2 Projektna toplotna obremenitev ogrevanega prostora .30
9.2.1 Celotna projektna toplotna obremenitev .30
9.2.2 Ogrevanje prostorov s prekinitvami.30
9.3 Celotna projektna toplotna obremenitev enote stavbe ali stavbe .30
Dodatek A (informativni): Osnovni parametri za udobne temperaturne pogoje
v notranjih okoljih – pomen občutene temperature za izračun toplotne obremenitve .31
Dodatek B (informativni): navodila za izračun projektne toplotne izgube v posebnih primerih.34
B.1 Stavbe z visokimi stropovi in velike stavbe.34
SIST EN 12831 : 2004
B.2 Stavbe, kjer se temperatura zraka in povprečna sevalna temperatura bistveno razlikujeta .35
Dodatek C (informativni): Primer izračuna projektne toplotne obremenitve.36
C.1 Splošni opis primera izračuna.36
C.1.1 Opis primera stavbe.36
C.1.2 Tlorisi stavbe.36
C.1.3 Izvedeni izračuni .36
C.2 Tlorisi stavbe.37
C.3 Primer izračuna.45
C.3.1 Splošni podatki.45
C.3.2 Podatki o materialih .46
C.3.3 Podatki o elementih stavbe.47
C.3.4 Podatki o toplotnih mostovih.50
C.3.5 Transmisijske toplotne izgube prostorov .52
C.3.6 Toplotne izgube zaradi prezračevanja sobe.54
C.3.7 Zmogljivost segrevanja .57
C.3.8 Celotna toplotna obremenitev.58
C.3.9 Določanje toplotne obremenitve sobe s poenostavljeno metodo .60
C.3.10 Izračun celotne toplotne obremenitve s poenostavljeno metodo .61
Dodatek D (normativni): Privzete vrednosti za izračune v skladu z določbami od 6 do 9 .62
D.1 Meteorološki podatki (glej 6.1).62
D.2 Projektna notranja temperatura (glej 6.2) .62
D.2 Podatki o stavbi (glej 6.3) .63
D.4 Projektna transmisijska toplotna izguba .63
D.4.1 Toplotne izgube v zunanjo okolico – H (glej 7.1.1) .63
T,ie
D.4.2 Toplotne izgube v neogrevan prostor – H (glej 7.1.2).64
T,iue
D.4.3 Toplotne izgube v zemljo – H (glej 7.1.3) .65
T,ig
D.4.4 Prehajanje toplote med ogrevanimi prostori različnih temperatur – H (glej 7.1.4) .65
T,ij
D.5 Projektna toplotna izguba zaradi prezračevanja – H .65
V,i
D.5.1 Najmanjša izmenjava zraka – n (glej 7.2.1 in 9.1.3) .65
min
D.5.2 Stopnja zračne prepustnosti– n (glej 7.2.2).65
D.5.3 Koeficient zaščitenosti – e (glej 7.2.2).66
D.5.3 Korekcijski faktor višine – ε (glej 7.2.2).66
D.6 Ogrevanje prostorov s prekinitvami (glej 7.3 in 9.2.2) .66
D.7 Poenostavljeni postopek izračuna (glej določbo 9) .68
D.7.1 Omejitev uporabe.68
D.7.2 Korekcijski faktor temperature – f (glej 9.1.2).68
k
D.7.3 Korekcijski faktor temperature – f (glej 9.1.1) .68
∆θ
Literatura.69

SIST EN 12831 : 2004
Predgovor
Ta dokument EN 12831:2003 je pripravil CEN/TC 228 “Ogrevalni sistemi v stavbah”, katerega
sekretariat vodi DS.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje do septembra 2003, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba
razveljaviti najpozneje do marca 2004.
Ta dokument vključuje normativni dodatek D in tri informativne dodatke A, B in C.

Ta dokument vsebuje literaturo.

CEN/TC 228 obravnava naslednja področja:
– načrtovanje ogrevalnih sistemov (sistemi na vodo, na električno energijo itd.),
– izvedba/inštalacija ogrevalnih sistemov,
– prevzemni preskus ogrevalnih sistemov,
– navodila za upravljanje, vzdrževanje in obratovanje ogrevalnih sistemov,
– postopek za izračun projektnih toplotnih izgub in projektne toplotne obremenitve,
– postopek za izračun energijskih parametrov za ogrevalne sisteme.

Ogrevalni sistemi vključujejo tudi učinke drugih povezanih sistemov, kot so na primer sistemi za
pripravo tople sanitarne vode.

Vsi navedeni standardi so standardi za sistem, kar pomeni, da temeljijo na zahtevah, ki se nanašajo
na sistem kot celoto, in ne obravnavajo zahtev za posamezne proizvode v sistemu.

Kjer je to mogoče, je uporabljeno sklicevanje na veljavne evropske in mednarodne standarde. Vendar
pa uporaba proizvodov, ki so skladni z zahtevami standardov za proizvod, ne zagotavlja skladnosti z
zahtevami za sistem.
Zahteve so prikazane pretežno kot funkcionalne zahteve, tj., ukvarjajo se z delovanjem sistema in ne
določajo oblike, materiala, mer ali podobnega.

Smernice opisujejo načine, kako izpolniti zahteve, vendar so za izpolnjevanje funkcionalnih zahtev
prav tako dopustni tudi drugi načini, če je mogoče dokazati izpolnjevanje zahtev.

Ogrevalni sistemi se v različnih državah članicah lahko razlikujejo zaradi podnebja, navad in
nacionalnih predpisov. V nekaterih primerih so lahko zgoraj navedene zahteve opredeljene kot
razredi, tako da so lahko upoštevane nacionalne ali posamične zahteve.

V primerih, kjer so evropski standardi v nasprotju z nacionalnimi pravili, se upoštevajo slednja.

Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne privzeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske,
Norveške, Portugalske, Slovaške, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
SIST EN 12831 : 2004
Uvod
Ta standard določa računski postopek za izračun ogrevanja, potrebnega pri standardnih pogojih za
zagotavljanje, da je dosežena potrebna projektna notranja temperatura zraka.

Ta standard opisuje postopek za izračun projektne toplotne obremenitve:
– po prostorih ali po conah za namen dimenzioniranje ogrevalnih površin,
– po celotni stavbi ali enotah stavbe za dimenzioniranje ogrevanja.

Ta standard vsebuje tudi poenostavljeni računski postopek.

Vrednostni parametri in dejavniki, potrebni za izračun toplotne obremenitve, naj bodo določeni v
nacionalnem dodatku k temu standardu. V dodatku D so našteti vsi dejavniki, ki so lahko določeni na
nacionalni ravni, navedene so tudi standardne vrednosti za primere, za katere nacionalne vrednosti
niso na voljo.
SIST EN 12831 : 2004
1 Področje uporabe
Ta standard določa postopke za izračun projektnih toplotnih izgub in projektne toplotne obremenitve
za standardne primere pod standardnimi pogoji.

Za standardne primere veljajo vse stavbe:
– z omejeno višino prostorov (ne višje od 5 m),
– pri katerih je mogoče privzeti, da so pod standardnimi pogoji ogrevane na stacionarno stanje.

Primeri takih stavb so: stanovanjske stavbe, pisarniške in upravne stavbe, šole, knjižnice, bolnišnice,
stavbe za rekreacijo, kazenske institucije, hotelske in gostinske stavbe, skladišča in druge stavbe, ki
se uporabljajo v poslovne namene, industrijske stavbe.

Poleg tega so v dodatkih navedeni podatki o obravnavanju naslednjih posebnih primerov:
– stavbe z visokimi prostori ali velike hale;
– stavbe, v katerih se temperatura zraka in povprečna sevalna temperatura v posameznih prostorih
bistveno razlikujeta.
2 Zveze s standardi
Ta standard vključuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Sklicevanja
na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete spodaj. Pri
datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega standarda upoštevajo poznejša dopolnila ali spremembe
katerekoli od navedenih publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene vanj. Pri nedatiranih
sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije (vključno z dopolnili).
EN 673 Steklo v gradbeništvu – Določevanje toplotne prehodnosti (vrednost U) –
Računska metoda
EN 12524 Gradbeni materiali in proizvodi – Higrotermalne lastnosti – Tabelirane
računske vrednosti
EN ISO 6946 Gradbene komponente in gradbeni elementi – Toplotna upornost in
toplotna prehodnost – Računska metoda (ISO 6946:1996)
EN ISO 10077-1 Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun toplotne prehodnosti –
1. del: Splošno (ISO 10077-1:2000)
prEN ISO 10077-2 Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun toplotne prehodnosti –
2. del: Računska metoda za okvirje (ISO/DIS 10077-2:1998)
EN ISO 10211-1 Toplotni mostovi v zgradbah – Toplotni tokovi in površinske temperature
– 1. del: Splošni računski postopki (ISO 10211-1:1995)
EN ISO 10211-2 Toplotni mostovi v stavbah – Računanje toplotnih tokov in površinskih
temperatur – 2. del: Linearni toplotni mostovi (ISO 10211-2:2001)
EN ISO 10456 Gradbeni materiali in proizvodi – Postopki za določevanje nazivnih in
računskih vrednosti toplotnih vrednosti (ISO 10456:1999)
EN ISO 13370 Toplotne karakteristike stavb – Prenos toplote v zemljo – Računska
metoda (ISO 13370:1998)
EN ISO 14683 Toplotni mostovi v stavbah – Linearna toplotna prehodnost –
Poenostavljena metoda in privzete vrednosti (ISO 14683:1999)

SIST EN 12831 : 2004
3 Izrazi, definicije in simboli

3.1 Izrazi in definicije
V tem dokumentu so uporabljeni naslednji izrazi:

3.1.1
klet
prostor je opredeljen kot klet, če se več kot 70 odstotkov njegove zunanje površine sten dotika zemlje

3.1.2
element stavbe
element stavbe, na primer stena, tla

3.1.3
enota stavbe
celotna prostornina ogrevanih prostorov, ki jih oskrbuje en skupen ogrevalni sistem (npr. stanovanje),
pri čemer lahko uporabnik sam centralno usmerja prehajanje toplote

3.1.4
projektna temperaturna razlika
razlika med projektno notranjo temperaturo in projektno zunanjo temperaturo zraka

3.1.5
projektna toplotna izguba
količina toplote na časovno enoto, ki pod določenimi projektnimi pogoji prehaja iz stavbe v zunanjo
okolico
3.1.6
koeficient projektne toplotne izgube
projektna toplotna izguba na enoto temperaturne razlike

3.1.7
projektno prehajanje toplote
prehajanje toplote med enotami stavbe oziroma znotraj stavbe

3.1.8
projektna toplotna obremenitev
toplotni tok, ki je potreben za doseganje določenih projektnih pogojev

3.1.9
projektna transmisijska toplotna izguba prostora
toplotna izguba v zunanjo okolico zaradi prehajanja toplote skozi površine, ki obdajajo prostor, ter
zaradi prehajanja toplote med ogrevanimi prostori znotraj stavbe

3.1.10
projektna toplotna izguba zaradi prezračevanja prostora
toplotna izguba v zunanjo okolico zaradi prezračevanja in infiltracije skozi stavbni ovoj ter zaradi
prehajanja toplote med ogrevanimi prostori zaradi prezračevanja

3.1.11
temperatura zunanjega zraka
temperatura zraka izven stavbe

3.1.12
projektna temperatura zunanjega zraka
temperatura zunanjega zraka, ki se uporablja za izračunavanje projektnih toplotnih izgub

SIST EN 12831 : 2004
3.1.13
ogrevan prostor
prostor, ki je ogrevan na določeno projektno notranjo temperaturo

3.1.14
temperatura notranjega zraka
temperatura zraka znotraj stavbe

3.1.15
projektna notranja temperatura
občutena temperatura zraka v prostoru na sredini ogrevanega prostora (med 0,6 m in 1,6 m višine), ki
se uporablja za izračun projektnih toplotnih izgub

3.1.16
srednja letna zunanja temperatura
povprečna letna zunanja temperatura zraka

3.1.17
občutena temperatura
srednja vrednost temperature med temperaturo zraka v prostoru in srednjo sevalno temperaturo

3.1.18
toplotna cona
del ogrevanega prostora z določeno standardno notranjo temperaturo in zanemarljivimi spremembami
temperaturnega gradienta v prostoru

3.1.19
neogrevan prostor
prostor, ki ni del ogrevanega prostora

3.1.20
prezračevalni sistem
sistem za zagotavljanje prostorninskih zračni tokov

3.1.21
cona
skupina prostorov s podobnimi toplotnimi lastnostmi

3.2 Simboli in enote
V tem standardu so uporabljeni naslednji simboli, enote in indeksi:

Preglednica 1: Simboli in enote

Simbol Opis Enota
a, b, c, f različni korekcijski faktorji –
A
površina m
B´ parameter m
c specifična toplota pri konstantnem tlaku
J/(kg ⋅ K)
p
d debelina m
e koeficient zaščitenosti –
i
e , e
korekcijska faktorja izpostavljenosti –
k l
SIST EN 12831 : 2004
Simbol Opis Enota
G korekcijski faktor, ki upošteva prehod toplote v podtalnico –
w
h koeficient prestopa toplote ali površinska toplotna prestopnost W/(m ⋅ K)
H koeficient toplotnega toka, koeficient toplotni izgub W/K
l dolžina m
–1
n izmenjava zraka z zunanjim zrakom h
količina izmenjave zraka pri 50 Pa tlačne razlike med zunanjo in
–1
n h
notranjo stranjo stavbe
P obseg talne plošče m
Q količina toplote, količina energije J
T
termodinamična temperatura (v kelvinih) K
U toplotna prehodnost
W/(m ⋅ K)
v hitrost vetra m/s
V prostornina m
prostorninski pretok zraka m /s

ε korekcijski faktor višine –
Φ toplotna izguba, toplotna moč W
Φ toplotna obremenitev W
HL
η
izkoristek %
λ toplotna prevodnost
W/(m ⋅ K)
θ temperatura v stopinjah Celzija °C
ρ gostota zraka pri θ kg/m
int,i
ψ linijska toplotna prehodnost W/(m ⋅ K)

Preglednica 2: Indeksi
a : zrak h : višina o : obratovalno
A : enota stavbe inf : vdor zraka, infiltracija r : povprečno sevanje
bdg, B : stavba int : znotraj RH : ponovno segrevanje
bf : kletna tla i, j : ogrevan prostor su : vtok, dovod
bw : kletna stena k : element stavbe T : transmisija
e : zunaj l : toplotni most tb : vrsta stavbe
env : stavbni ovoj m : letno povprečje u : neogrevan prostor
equiv : ekvivalentno, mech : mehansko V : prezračevanje
enakovredno
ex : odhodni zrak min : minimum AO : višja notranja temperatura
g : zemlja nat : naravno W : voda, okno/zid
SIST EN 12831 : 2004
4 Osnovne značilnosti računskega postopka

Postopek izračuna za standardne primere temelji na naslednjih predpostavkah:
– razporeditev temperature (temperature zraka in projektne temperatura) je enakomerna;
– toplotne izgube se izračunajo za stacionarno stanje ob predpostavki, da so lastnosti, kot so
temperatura, značilnosti elementov stavbe itd., konstantne.

Postopek za standardne primere se lahko uporablja za večino stavb:
– če prostori niso višji od 5 m,
– če so ogrete na določeno stacionarno temperaturo ali se predpostavlja, da so,
– če je mogoče sklepati, da sta temperatura zraka in občutena temperatura enaki.

V slabo izoliranih stavbah in/ali v grelni sezoni pri ogrevanju s sistemi z velikim prehajanjem toplote,
na primer pri toplozračnem ogrevanju, ali v primeru velikih ogrevalnih površin z obsežnimi sevalnimi
komponentami (npr. talno ali stropno ogrevanje) lahko pride do velikih razlik med temperaturo zraka in
občuteno temperaturo ter tudi do odklonov od enakomerne porazdelitve temperature po prostoru, kar
bi lahko povzročilo veliko odstopanje od standardnih primerov. Take primere je treba obravnavati kot
posebne (glej dodatek B). V primeru neenakomerne porazdelitve temperature se izračun lahko ravna
po 7.1.4.
V prvem koraku se izračunajo projektne toplotne izgube. Ti rezultati se nato uporabijo za določanje
projektne toplotne obremenitve.

Za izračun projektnih toplotnih izgub ogrevanega prostora je treba upoštevati dva deleža:
– projektno transmisijsko toplotno izgubo, ki je toplotna izguba v zunanjost zaradi prehajanja toplote
skozi površine, ki obdajajo prostor, ter toplotni tok zaradi prehajanja toplote med ogrevanimi
prostori, ki nastane zato, ker so prostori lahko ogrevani na različne temperaturne ravni oziroma
se to ponavadi predvideva. Na primer, za sosednje prostore, ki pripadajo drugemu stanovanju, se
lahko predpostavlja, da so ogrevani na določeno temperaturo, ki ustreza neogrevanemu
stanovanju;
– projektno toplotno izgubo zaradi prezračevanja, ki je toplotna izguba v zunanjost zaradi
prezračevanja ali infiltracije skozi stavbni ovoj, ter toplotni tok zaradi prezračevanja med
ogrevanimi prostori znotraj stavbe.

5 Splošni vidiki
5.1 Računski postopek za ogrevan prostor

Koraki računskega postopka za ogrevan prostor so (glej sliko 1):
a) določanje vrednosti projektne zunanje temperature in povprečne letne zunanje temperature;
b) opredelitev statusa vsakega prostora (ogrevan ali neogrevan) in vrednosti za projektno notranjo
temperaturo vsakega ogrevanega prostora posebej;
c) določanje izmer in toplotnih karakteristik vseh elementov stavbe za vsak ogrevan ali neogrevan
prostor;
d) izračun koeficienta projektne transmisijske toplotne izgube in množenje s projektno temperaturno
razliko, kar da projektno transmisijsko toplotno izgubo ogrevanega prostora;
e) izračun koeficienta projektne toplotne izgube zaradi prezračevanja in množenje s projektno
temperaturno razliko, kar da projektno toplotno izgubo zaradi prezračevanja ogrevanega
prostora;
f) seštevanje projektne transmisijske toplotne izgube in projektne toplotne izgube zaradi
prezračevanja, kar da celotno projektno toplotno izgubo ogrevanega prostora;
SIST EN 12831 : 2004
g) izračun projektne toplotne obremenitve ogrevanega prostora z upoštevanjem korekturnega
faktorja za vpliv ogrevanja s prekinitvami;
h) seštevanje celotne projektne toplotne izgube in zmogljivosti segrevanja, kar da celotno projektno
toplotno obremenitev ogrevanega prostora.

5.2 Računski postopek za enoto stavbe ali stavbo

Za dimenzioniranje dovoda toplote, tj. prenosnika toplote oziroma toplotnega generatorja, je treba
izračunati projektno toplotno obremenitev enote stavbe ali stavbe. Računski postopek temelji na
rezultatih za ogrevani prostor, dobljenih z računskim postopkom za ogrevani prostor.

Koraki računskega postopka za enoto stavbe ali stavbo so:
a) vsota projektnih transmisijskih toplotnih izgub vseh ogrevanih prostorov brez upoštevanja
toplotnega toka med ogrevanimi prostori, da se dobi celotna transmisijska toplotna izguba za
dimenzioniranje za enoto stavbe ali celotno stavbo;
b) vsota projektnih toplotnih izgub zaradi prezračevanja vseh ogrevanih prostorov brez upoštevanja
toplotnega toka med ogrevanimi prostori, da se dobi celotna toplotna izguba zaradi prezračevanja
za dimenzioniranje za enoto stavbe ali celotno stavbo;
c) izračun celotne projektne toplotne izgube enote stavbe ali celotne stavbe s seštevanjem celotne
transmisijske toplotne izgube in celotne toplotne izgube zaradi prezračevanja;
d) vsota zmogljivosti segrevanja vseh ogrevanih prostorov, da se dobi celotna zmogljivost
segrevanja za stavbno enoto ali celotno stavbo, potrebna za nadomestitev vplivov ogrevanja s
prekinitvami;
e) izračun celotne projektne toplotne obremenitve za enoto stavbe ali celotno stavbo s seštevanjem
celotne projektne toplotne izgube in celotne zmogljivosti segrevanja.

5.3 Poenostavljeni računski postopek

Poenostavljeni računski postopek poteka kot pri točkah 5.1 in 5.2. Vendar so poenostavitve uvedene
pri izračunu različnih izgub. Poenostavljeni računski postopek je opisan v točki 9.
SIST EN 12831 : 2004
Določanje osnovnih podatkov:
Korak
Meteorološki podatki
– projektna zunanja temperatura
a)
– povprečna letna zunanja temperatura

Opredelitev vsakega prostora v stavbi:
Korak Status vsakega prostora in
b) projektna notranja temperatura

ne
Ogrevan prostor
Neogrevan prostor vsakega ogrevanega prostora

ali ne?
Projektna notranja
da
temperatura
Določanje:
Korak
– izmer,
Podatki o stavbi
c)
– toplotnih karakteristik vseh elementov stavbe za vsak
ogrevan ali neogrevan prostor
Za toplotne izgube v:
Izračun projektne transmisijske toplotne izgube
Korak
- ovoj stavbe
d)
- neogrevane prostore
(Koeficient projektne transmisijske toplotne izgube x
- sosednje prostore
razlika projektne temperature)
-zemljo
Izračun projektne toplotne izgube zaradi prezračevanja

Korak
e)
(Koeficient projektne toplotne izgube zaradi

prezračevanja x razlika projektne temperature)
Izračun
toplotnih
izgub
Izračun celotne projektne toplotne izgube
stavbe
Korak
f)
(Projektna transmisijska toplotna izguba + projektna

toplotna izguba zaradi prezračevanja)

Korak
Izračun zmogljivosti segrevanja

Vplivi ogrevanja s prekinitvami
g)
(Dodatna moč, potrebna za nadomestitev vplivov

ogrevanja s prekinitvami
Korak Izračun celotne projektne toplotne obremenitve

Izračun projektne toplotne
h)
obremenitve
(Celotna projektna toplotna izguba + zmogljivost

segrevanja)
Slika 1: Postopek izračuna za ogrevan prostor
SIST EN 12831 : 2004
6 Potrebni podatki
Dodatek D tega standarda vsebuje informacije o ustreznih podatkih, ki so potrebni za izračun toplotne
obremenitve. Kadar nacionalni dodatek k temu standardu kot vir nacionalnih vrednosti ni na voljo, se
lahko uporabijo vrednosti iz dodatka D.

Podatki v nadaljevanju so za izračun obvezni.

6.1 Meteorološki podatki
V tem računskem postopku se uporabljata naslednja meteorološka podatka:
– projektna zunanja temperatura, θ , za izračun projektne toplotne izgube v zunanjo okolico;
e
– povprečna letna zunanja temperatura, θ , za izračun toplotne izgube v zemljo.
m,e
Izračunati je treba meteorološke podatke za dimenzioniranje. Ker za izračun in prikaz teh
meteoroloških parametrov še ni evropskega dogovora, se lahko uporabijo podatki, ki so bili določeni in
objavljeni na nacionalni ravni.

Za izračun in prikaz projektne zunanje temperature se nacionalne ali javne institucije lahko sklicujejo
na prEN ISO 15927-5. Projektno zunanjo temperaturo je mogoče prikazati tudi z najnižjo povprečno
temperaturo dveh dni, ki je bila izmerjena vsaj 10-krat v 20 letih.

6.2 Projektna notranja temperatura

Notranja temperatura, ki jo je treba upoštevati pri izračunu projektne toplotne izgube, je projektna
notranja temperatura, θ . Za standardni primer je privzeto, da je občutena temperatura enaka
int
temperaturi notranjega zraka. Za primere, ko to ne velja, je več informacij v dodatku B.

Informacije o projektni notranji temperaturi in vrednosti, ki jih je treba upoštevati, so navedene v
nacionalnem dodatku k temu standardu ali v projektnih specifikacijah. Če nacionalnega dodatka ni, se
uporabijo vrednosti, privzete iz D.2.

6.3 Podatki o stavbi
Spodaj so našteti vhodni podatki, ki so potrebni za izračun po posameznih prostorih:
V prostornina notranjega zraka za vsako sobo (ogrevan ali neogrevan prostor), v kubičnih metrih
i
(m );
A površina vsakega elementa stavbe, v kvadratnih metrih (m ),
k
U toplotna prehodnost vsakega elementa stavbe, v vatih na kvadratni meter kelvin (W/m ⋅ K);
k
ψ linijska toplotna prehodnost vsakega linijskega toplotnega mostu, v vatih na meter kelvin
l
(W/m ⋅ K);
l dolžina vsakega linijskega toplotnega mostu, v metrih (m).
I
Pri izračunu vrednosti toplotne prehodnosti (vrednosti U) elementov stavbe je treba upoštevati mejne
primere in značilne podatke gradbenih materialov, ki so določeni in priporočeni v ustreznih standardih
(pr)EN. Preglednica v nadaljevanju daje pregled nad vsemi parametri, ki se uporabljajo pri izračunu
vrednosti U za elemente stavbe, ter ustrezna sklicevanja na veljavne standarde. Nacionalne vrednosti
se lahko uporabijo, če zanje veljajo tipični lokalni pogoji ali predpisi. Takšne vrednosti morajo biti
ustrezno opredeljene in objavljene na nacionalni ravni.

SIST EN 12831 : 2004
Preglednica 3: Parametri za izračun vrednosti U

Sklic na ustrezen
Simbol in enota Parameter
standard (pr)EN
R (m · K/W)
Notranja površinska toplotna upornost EN ISO 6946
si
R (m · K/W) Zunanja površinska toplotna upornost EN ISO 6946
se
λ (W/(m · K)) Toplotna prevodnost (homogeni materiali):
– določanje potrebnih in projektnih vrednosti za (postopek) EN ISO 10456
– tabelarične projektne vrednosti (vrednosti na varni strani) EN 12524
– vrsta zemljine EN ISO 13370
– lokacija na zemljišču in pogoji vlažnosti (specifično po Nacionalni standardi
državah)
R (m · K/W) Toplotna upornost (ne)homogenih materialov EN ISO 6946
R (m · K/W) Toplotna upornost zračnih plasti ali praznin:
a
– neprezračevane, rahlo prezračevane in dobro prezračevane EN ISO 6946
zračne plasti
– v vezanih in škatlastih oknih EN ISO 10077-1

U (W/m · K) Toplotna prehodnost:
– splošna računska metoda EN ISO 6946
– okna, vrata (izračunane in tabelarične vrednosti) EN ISO 10077-1
– okvir (numerična metoda) prEN ISO 10077-2
– zasteklitev EN 673
ψ (W/m · K) Linijska toplotna prehodnost (toplotni mostovi):
– podroben računski postopek (numerični – 3D) EN ISO 10211-1
– podroben računski postopek (2D) EN ISO 10211-2
– poenostavljeni računski postopek EN ISO 14683
χ (W/K) Točkovna toplotna prehodnost (toplotni mostovi 3D) EN ISO 10211-1

Za določanje koeficienta toplotne izgube zaradi prezračevanja so potrebni naslednji podatki:
–1
n najmanjša količina izmenjave zraka na uro (h );
min
–1
n količina izmenjave zraka pri tlačni razliki med notranjimi prostori in zunanjostjo 50 Pa na uro (h );
V infiltracija zaradi netesnih mest v ovoju stavbe ob upoštevanju hitrosti vetra in učinkov vzgona, v
inf
kubičnih metrih na sekundo (m /s);
V količina vtočnega zunanjega zraka, v kubičnih metrih na sekundo (m /s);
su
V količina odtočnega (odpadnega) zraka, v kubičnih metrih na sekundo (m /s)
ex
η izkoristek sistema za vračanje toplote odtočnega zraka.
V
Izbira uporabljenih dimenzij stavbe mora biti jasno navedena. Neodvisno od izbire je treba v izračun
vključiti izgube celotnega zunanjega ovoja stavbe. Notranje, zunanje ali vse notranje mere se lahko
uporabijo v skladu z EN ISO 13789, vendar mora biti izbira dimenzij stavbe jasno navedena in mora
biti enaka v celotnem računskem postopku. Upoštevati je treba, da EN ISO 13789 ne opisuje
postopka po prostorih.
SIST EN 12831 : 2004
7 Celotna projektna toplotna izguba ogrevanega prostora – standardni primer

Celotna projektna toplotna izguba za ogrevan prostor (i), Φ , se računa po naslednji enačbi:
i
Φ = Φ + Φ [W] (1)
i T,i V,i
kjer sta:
Φ projektna transmisijska toplotna izguba ogrevanega prostora (i), v vatih (W)
T,i
Φ , projektna toplotna izguba ogrevanega prostora zaradi prezračevanja (i), v vatih (W)
V i
7.1 Projektna transmisijska toplotna izguba

Projektna transmisijska toplotna izguba ogrevanega prostora (i), Φ , se izračuna, kot sledi:
T,i
Φ = (H + H + H + H ) ⋅ (θ – θ ) [W] (2)
T,i T,ie T,iue T,ig T,ij int,i e

kjer so:
H koeficient transmisijske toplotne izgube med ogrevanim prostorom (i) in zunanjo okolico (e)
T,ie
skozi ovoj stavbe, v vatih na kelvin (W/K)
H koeficient transmisijske toplotne izgube med ogrevanim prostorom (i) in zunanjo okolico (e)
T,iue
skozi neogrevan prostor (u), v vatih na kelvin (W/K)
H koeficient stacionarne transmisijske toplotne izgube med ogrevanim prostorom (i) in zemljo (g),
T,ig
v vatih na kelvin (W/K)
H koeficient transmisijske toplotne izgube med ogrevanim prostorom (i) in sosednjim ogrevanim
T,ij
prostorom (j) pri signifikantni temperaturni razliki; to je lahko sosednji ogrevan prostor znotraj
enote stavbe ali ogrevan prostor sosednje enote stavbe, v vatih na kelvin (W/K)
θ projektna notranja temperatura ogrevanega prostora (i), v stopinjah Celzija (°C)
int,i
θ projektna zunanja temperatura, v stopinjah Celzija (°C)
e
7.1.1 Neposredne toplotne izgube v zunanjo okolico – koeficient toplotne izgube H
T,ie
Koeficient projektne transmisijske toplotne izgube med ogrevanim prostorom (i) in zunanjo okolico (e),
H , je sestavljen iz vseh elementov stavbe in linijskih toplotnih mostov, ki ločujejo ogrevan prostor od
T,ie
zunanje okolice, npr. stene, tla, stropi, vrata, okna. H se izračuna, kot sledi:
T,ie
H = Σ A⋅ U⋅ e + Σψ⋅ l⋅ e [W/K] (3)
T,ie k k k k l l l l
kjer so:
A površina elementa stavbe (k), v kvadratnih metrih (m )
k
e , e korekcijska faktorja izpostavljenosti, ki upoštevata meteorološke vplive, kot so na prime
...