SIST EN 1177:2018+AC:2019

SIST EN 1177:2018+AC
S L O V E N S K I
S T A N D A R D   april 2019

Podloge otroških igrišč, ki ublažijo udarce – Ugotavljanje kritične višine
padca
Impact attenuating playground surfacing – Methods of test for determination of
impact attenuation
Stoßdämpfende Spielplatzböden – Prüfverfahren zur Bestimmung der
Stoßdämpfung
Sols d'aires de jeux absorbant l'impact – Méthodes d'essai pour la détermination
de l'atténuation de l'impact
Referenčna oznaka
ICS 97.200.40
Nadaljevanje na straneh II do III in od 1 do 32

2023-01. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega dokumenta ni dovoljeno.

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
NACIONALNI UVOD
SIST EN 1177:2018+AC (sl), Podloge otroških igrišč, ki ublažijo udarce – Ugotavljanje kritične višine
padca, 2019, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN
1177:2018+AC (en, de, fr), Impact attenuating playground surfacing – Methods of test for determination
of impact attenuation, 2019.
Ta standard nadomešča SIST EN 1177:2018.

NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1177:2018+AC:2019 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CEN/TC 136 Športna oprema, oprema za igrišča in druga oprema za rekreacijo.
Slovenski standard SIST EN 1177:2018+AC:2019 je prevod evropskega standarda EN
1177:2018+AC:2019. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen
izvirni evropski standard v enem od treh uradnih jezikov CEN. Slovensko izdajo standarda je pripravil
tehnični odbor SIST/TC SPO Šport.

Odločitev za privzem tega standarda je 7. marca 2019 sprejel SIST/TC SPO Šport.

ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen standarda, ki je že sprejet v nacionalno standardizacijo:

SIST EN 933-1 Preskusi geometričnih lastnosti agregatov – 1. del: Ugotavljanje zrnavosti
– Metoda sejanja
SIST EN 1176-1:2018 Oprema in podloge otroških igrišč – 1. del: Splošne varnostne zahteve in
preskusne metode
SIST EN ISO/IEC 17025 Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih
laboratorijev (ISO/IEC 17025)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 1177:2018+AC:2019

PREDHODNA IZDAJA
– standard SIST EN 1177:2018, Podloge otroških igrišč, ki ublažijo udarce – Ugotavljanje kritične
višine padca
OPOMBE
 Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz "evropski standard", v SIST EN
1177:2018+AC:2019 to pomeni "slovenski standard".

 Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

II
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
 Ta nacionalni dokument je istoveten EN 1177:2018+AC:2019 in je objavljen z dovoljenjem

CEN-CENELEC
Upravni center
Rue de la Science 23
B-1040 Bruselj
This national document is identical with EN 1177:2018+AC:2019 and is published with the
permission of
CEN-CENELEC
Management Centre
Rue de la Science 23
B-1040 Brussels
III
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
(prazna stran)
IV
EVROPSKI STANDARD        EN 1177:2018+AC

EUROPEAN STANDARD
januar 2019
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM
ICS 97.200.40 Nadomešča EN 1177:2018

Slovenska izdaja
Podloge otroških igrišč, ki ublažijo udarce –
Ugotavljanje kritične višine padca

Impact attenuating playground Sols d'aires de jeux absorbant Stoßdämpfende Spielplatz-
surfacing – Methods of test for l'impact – Méthodes d'essai böden – Prüfverfahren zur
determination of impact pour la détermination de Bestimmung der Stoßdämpfung
attenuation l'atténuation de l'impact

Ta evropski standard je CEN sprejel 29. oktobra 2017 in vključuje popravek, ki ga je CEN izdal
9. januarja 2019.
Člani CEN morajo izpolnjevati določila notranjih predpisov CEN/CENELEC, s katerimi je predpisano, da
mora biti ta evropski standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Seznami
najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo na zahtevo pri
Upravnem centru CEN-CENELEC ali kateremkoli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru CEN-
CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in
Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European committee for standardization
Comité européen de normalisation
Europäisches komitee für normung

Upravni center CEN-CENELEC: Rue de la Science 23, B-1040 Bruselj

© 2019 CEN Vse pravice do izkoriščanja v kakršnikoli obliki in na  Ref. oznaka EN 1177:2018+AC:2019 E
kakršenkoli način imajo nacionalni člani CEN.

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
VSEBINA Stran
Evropski predgovor . 4
Uvod . 6
1 Področje uporabe . 8
2 Zveze s standardi . 8
3 Izrazi in definicije . 8
4 Preskusna naprava . 9
4.1 Primernost . 9
4.2 Sestavni deli naprave . 9
4.3 Točnost naprave .11
4.3.1 Umerjanje v laboratoriju .11
4.3.2 Preverjanje, ki ga izvajajo izvajalci .12
5 Preskusni postopek .13
5.1 Načelo merjenja udarca.13
5.2 Izbira in opredelitev preskusnih mest .14
6 Preskusna metoda 1: ugotavljanje kritične višine padca (CFH) .14
6.1 Načelo .14
6.2 Preskus v laboratoriju .14
6.3 Preskus na mestu uporabe .16
7 Preskusna metoda 2: določanje ublažitve udarca na mestu uporabe .17
7.1 Načelo .17
7.2 Izbira in beleženje preskusnih mest .17
7.3 Izvajanje preskusa .18
7.4 Rezultati .18
8 Poročila .18
8.1 Splošno .18
8.2 Preskusi, izvedeni v laboratoriju z metodo 1 .18
8.3 Preskusi, izvedeni na mestu uporabe v skladu z metodo 1 .19
8.4 Preskusi, izvedeni na mestu uporabe v skladu z metodo 2 .19
Dodatek A (informativni): Preskusna oprema za določanje ublažitve udarca .21
Dodatek B (informativni): Tipična primera sledi pospeška v odvisnosti od časa ter krivulje
za vrednosti HIC in g v odvisnosti od višine padca .22
max
Dodatek C (informativni): Preverjanje računalniškega algoritma, ki se uporablja za izračun
vrednosti HIC (glej točko 4.3.1.4).24
Dodatek D (normativni): Postopek za izbiro preskusnih mest na igriščih za metodo 2
(glej točko 7).25
D.1 Načelo .25
D.2 Merila za izbiro preskusnih območij (3.12) .25
Dodatek E (normativni): Metoda za stiskanje sipkega materiala, ki ublaži udarce
(glej točko 6.2.4.5.1) .30
E.1 Splošno .30
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
E.2 Merjenje debeline sloja .30
E.3 Postopek stiskanja .30
Dodatek F (informativni): Primer režima za preverjanje delovanja preskusne naprave HIC .32

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
Evropski predgovor
Ta dokument (EN 1177:2018+AC:2019) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 136 "Športna oprema,
oprema za igrišča in druga oprema za rekreacijo", katerega sekretariat vodi DIN.

Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
bodisi z razglasitvijo najpozneje do julija 2018, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba razveljaviti
najpozneje julija 2018.
Opozoriti je treba na možnost, da so nekateri elementi tega dokumenta lahko predmet patentnih pravic.
CEN ni odgovoren za ugotavljanje posameznih ali vseh takih patentnih pravic.

Ta dokument vključuje Popravek 1, ki ga je CEN izdal 9. januarja 2019.

Ta dokument nadomešča standard EN 1177:2018 .

Ta dokument vključuje Popravek 1, ki popravlja alinejo k) v točki 8.3.

Začetek in konec besedila, dodanega ali spremenjenega s popravkom, sta označena z oznakama
.
Evropski standardi za opremo in podloge otroških igrišč zajemajo ta evropski standard in skupino
standardov EN 1176, ki je sestavljena iz več delov:

– 1. del: Splošne varnostne zahteve in preskusne metode

– 2. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za viseče gugalnice

– 3. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za tobogane

– 4. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za vrvne proge

– 5. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za vrtiljake

– 6. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za oporne gugalnice

– 7. del: Navodila za vgradnjo, nadzor, vzdrževanje in delovanje

– 10. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za zaključene igralne enote

– 11. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za prostorske mreže

Ta standard naj bi se uporabljal tudi v povezavi z naslednjim:

– skupina standardov EN 1176:2017

– CEN/TR 16467:2013, Oprema otroških igrišč, dostopna vsem otrokom

– CEN/TR 16598:2014, Zbirka osnovnih utemeljitev za EN 1176 – Zahteve

– CEN/TR 16396:2012, Oprema otroških igrišč – Odgovori na zahtevke za interpretacijo EN
1176:2008 in njegovih delov
Za napihljivo igralno opremo glej EN 14960, Napihljiva igralna oprema – Varnostne zahteve in
preskusne metode.
V primerjavi s prejšnjo izdajo tega evropskega standarda so glavne spremembe naslednje:

a) evropski predgovor: dodana so sklicevanja na standarde CEN/TR,

b) uvod: dodana je osnovna utemeljitev za ohranitev vrednosti HIC = 1 000 in uvedbo vrednosti
g = 200 kot zgornjih mej za podloge pri ocenjevanju v skladu s tem standardom,
max
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
c) področje uporabe: zdaj sta podani dve metodi za preskus z udarcem – metoda 1 (kot v prejšnji
izdaji standarda), ki vključuje preskus za ugotavljanje kritične višine padca, IN nova metoda 2, ki
vključuje preskus za merjenje ublažitve udarca na mestu uporabe, s čimer se ob namestitvi oziroma
pozneje med uporabo izdelka omogoči potrditev njegove primernosti za to določeno mesto v času
preskusa (če je to potrebno),
d) besedilo standarda:
1) vrstni red je spremenjen in dodane so nove točke z izvajanjem metode 2,

2) najnovejša tehnologija je prilagojena zahtevam za preskusne naprave in meritev za izboljšanje
točnosti rezultatov (vključno s preverjanjem, ki ga izvajajo izvajalci),

3) dodatek B je prilagojen ter dodani so novi dodatki C, D, E in F.

V skladu z notranjimi predpisi CEN-CENELEC morajo ta evropski standard obvezno uvesti nacionalne
organizacije za standardeo naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Poljske, Portugalske, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in
Združenega kraljestva.
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
Uvod
Ta evropski standard temelji na varnostnih načelih iz standarda EN 1176-1 za opremo otroških igrišč in
podaja metodo za ocenjevanje zmožnosti ublažitve udarca za podloge, namenjene za uporabo v
območju udarca, kot je opredeljeno v standardu EN 1176-1. Namen tega standarda (EN 1177) je
zmanjšati posledice izpostavljenosti tveganjem, ki so zaželena za razvoj otrok v skladu z načeli iz
standarda EN 1176-1.
Do poškodb pri uporabi opreme otroških igrišč prihaja iz različnih razlogov in velika večina teh poškodb
je lažja. Kot je znano, na vedenje otrok, njihovih skrbnikov in vzgojiteljev vpliva celo prisotnost zaščitnih
elementov, kot je podloga, ki ublaži udarce, kar lahko posledično vpliva na tveganje. Večina težjih
poškodb je posledica padcev. Dejavnikov, ki vplivajo na mehanizme poškodb pri padcu, je veliko in niso
odvisni od podloge, npr. usmerjenost telesa, neroden padec, gostota kosti itd.

Najtežje poškodbe so najverjetneje poškodbe glave. Nedavne raziskave so pokazale, da so poškodbe
rok in nog pogostejše, nanje pa lahko vpliva trajanje impulza pospeševanja. Odbor, pristojen za ta
evropski standard, redno pregleduje raziskave na tem področju, ki bi se lahko uporabile v prihodnji
reviziji tega standarda. Odbor priznava, da obstaja povezava med tveganjem za poškodbe rok in nog
ter vrsto podloge, vendar meni, da pri tem navadno ne gre za najtežje poškodbe. Razpoložljive podatke
o poškodbah je trenutno mogoče upoštevati z omejitvijo največjega (vršnega) pospeška.

Zato je prednostna naloga odbora zmanjšati verjetnost resnih poškodb glave zaradi padca z opreme
otroških igrišč, saj imajo takšne poškodbe, čeprav so razmeroma redke, lahko najresnejše posledice.
Resnost poškodbe, ki je posledica udarca v glavo, je mogoče določiti s kriterijem poškodbe glave (HIC),
pri čemer raven HIC = 1 000 in zgornja meja vršnega pospeška g = 200 g (g kot težnost) predstavljata
max
zgornji meji za ocenjevanje podlog v skladu s tem standardom.

1)
Omejitev vrednosti HIC na največ 1 000 ustreza 3-odstotni možnosti kritične poškodbe glave (MAIS
5), 18-odstotni možnosti težje poškodbe glave (MAIS 4), 55-odstotni možnosti hude poškodbe glave
(MAIS 3), 89-odstotni možnosti zmerne poškodbe glave (MAIS 2) in 99,5-odstotni možnosti lažje
poškodbe glave (MAIS 1) pri povprečnem odraslem moškem.

Omejitev vrednosti g na največ 200 g in omejitev vrednosti HIC na največ 1 000 upoštevata udarce,
max
ki trajajo zelo kratek čas, za izboljšanje standarda pa sledita raziskavam o poškodbah rok.

Podani sta dve metodi za preskus z udarcem. Prva metoda se uporablja za ugotavljanje kritične višine
padca, s čimer se omogoči popolno in podrobno potrjevanje obsega primernosti posameznega izdelka.
Druga metoda opisuje preskus na mestu uporabe brez ugotavljanja kritične višine padca, s čimer se ob
namestitvi oziroma pozneje med uporabo izdelka omogoči potrditev učinkovitosti podloge na tem
določenem mestu v času preskusa (če je to potrebno).

Odbor za ta EN je seznanjen z razpravami o znižanju mejne vrednosti HIC na 700 v ustreznem
standardu, ki potekajo znotraj organizacije ASTM International že od leta 2014. Trenutna mejna
vrednost HIC ≤ 1 000 se v Evropi uporablja od leta 1998 in odbor za ta EN meni, da trenutno ni dovolj
dokazov o neto skupni vrednosti za uporabnike otroških igrišč, na podlagi katerih bi lahko podprl
spremembe. Odbor se je zato odločil, da bo ohranil vrednost HIC ≤ 1 000 in kot kriterij sprejemljivosti v
tem standardu zagotovil drugo mejno vrednost 200 g, obenem pa bo še naprej spremljal znanstvene
objave na to temo. Organizacija ASTM se je za zdaj odločila enako.

1)
Maximum Abbreviated Injury Scale oz. popolnoma skrajšana lestvica poškodb, ki jo je prvič predstavilo Združenje za napredek
avtomobilske medicine (AAAM) in se v avtomobilski industriji obsežno uporablja kot kazalnik resnosti poškodb glave.
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
Kot podloge, ki ublažijo udarce, se lahko uporabljajo različni materiali (tako naravni kot sintetični) z
različnimi lastnostmi in zmogljivostjo. Sem spadajo trava, ki raste v zemlji, pesek, lesni sekanci, lubje,
gramoz in različni izdelki na osnovi gume, bodisi v obliki ploščic ali enakomernih nanosov oziroma
kombinacije teh materialov. Čeprav je metode, opisane v tem standardu, mogoče uporabiti za
ocenjevanje zmogljivosti ublažitve udarcev katerekoli od teh podlog, je treba uporabnike opozoriti, da je
lahko obnašanje nekaterih materialov zelo spremenljivo in odvisno od prevladujočih preskusnih pogojev
ter da se bodo rezultati preskusov verjetno sčasoma (oziroma glede na podnebne pogoje) razlikovali.

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa preskusne naprave in metode preskusa z udarcem za določanje ublažitve
udarca ob podlogo otroških igrišč z merjenjem pospeševanja, ki nastane med udarcem. Preskusne
naprave, skladne s tem standardom, se uporabljajo za preskuse, izvedene v laboratoriju ali na mestu
uporabe, s katerokoli opisano metodo.

OPOMBA: Preskusne metode, opisane v tem standardu, se uporabljajo tudi za območja udarcev, zahtevana v drugih
standardih, ki ne obravnavajo opreme otroških igrišč, npr. za zunanjo opremo za telesno vadbo in opremo za
parkour.
2 Zveze s standardi
Navedeni dokumenti so, v celoti ali delno, povezani s tem dokumentom in so nepogrešljivi pri njegovi
uporabi. Pri datiranih sklicevanjih se uporablja samo navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se
uporablja zadnja izdaja citiranega dokumenta (vključno z morebitnimi dopolnili).

EN 933-1 Preskusi geometričnih lastnosti agregatov – 1. del: Ugotavljanje zrnavosti –
Metoda sejanja
EN 1176-1:2017 Oprema in podloge otroških igrišč – 1. del: Splošne varnostne zahteve in
preskusne metode
EN ISO/IEC 17025 Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih
laboratorijev (ISO/IEC 17025)
3 Izrazi in definicije
V tem dokumentu se uporabljajo izrazi in definicije, podani v standardu EN 1176-1, in tudi spodaj
navedeni.
3.1
ublažitev udarca
lastnost podloge, ki razprši kinetično energijo udarca z lokalizirano deformacijo ali premikom tako, da
se zmanjša pospešek predmeta, ki udari ob podlogo

3.2
podloga, ki ublaži udarce
IAS
podloga, namenjena zmanjšanju nevarnosti poškodb pri padcu nanjo

Opomba 1: Izdelek ali material s svojstveno zmožnostjo ublažitve udarca uporabnika pri padcu nanj.

3.3
kritična višina padca
CFH
največja višina prostega padca (FHF), za katero podloga zagotavlja zadostno raven ublažitve udarca,
ki se določi s preskusno metodo 1 v skladu s točko 6 tega standarda

3.4
kriterij poškodbe glave
HIC
kriterij resnosti poškodbe glave, do katere bi lahko prišlo zaradi udarca, ki se določi v skladu s točko 5
tega standarda
3.5
vršni pospešek
g
max
največji pospešek a, ki pri udarcu deluje na model glave, izražen v enotah g (težnost)
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
3.6
meritev udarca
vrednosti HIC in g , ki se izračunata iz zabeleženega pospeška a (v enotah g) modela glave pri padcu
max
z določene višine na določeno preskusno mesto na podlogi (glej točko 5.1)

3.7
preskusno mesto
mesto na preskušani podlogi navpično pod središčem modela glave

3.8
višina padca
višina prostega padca, izmerjena med preskusnim mestom na podlogi in najnižjo točko prosto
padajočega modela glave pred sprožitvijo (pri vodenem modelu glave se izračuna iz meritve hitrosti
modela glave tik pred udarcem)

3.9
preskus s padcem
postopek za izvajanje meritev udarca na preskusnem mestu v območju udarca

Opomba 1: Število padcev in višine pri preskusih s padcem so določeni ločeno v metodi 1 za posamezne vrste izdelkov (glej
točko 6.2.4) ter v metodi 2 za vse vrste materiala za podloge (glej točko 6.3.5).

3.10
sipki material
material, sestavljen iz ločenih, nevezanih delov snovi

Opomba 1: Primeri sipkih materialov so pesek, gramoz in lesni sekanci.

3.11
območje udarca
območje, v katerem lahko oseba po padcu udari ob podlago

3.12
preskusno območje
predel območja udarca, namenjen preverjanju ublažitve udarca; vsa preskusna območja, ki jih je treba
preveriti, sestavljajo območje udarca opreme (glej točko 5.2)

4 Preskusna naprava
4.1 Primernost
Enaka preskusna naprava in postopki beleženja se uporabljajo pri obeh preskusnih metodah, opisanih
v tem standardu.
4.2 Sestavni deli naprave
4.2.1 Splošno
Oprema vključuje: model glave (točka 4.2.2), opremljen z enim ali več merilniki pospeška (točka 4.2.2.3,
a ali b), izbirno napravo za kondicioniranje signala (točka 4.2.3), sistem sprožitve modela glave (točka
4.2.6), pripomoček za merjenje efektivne višine prostega padca (točka 4.2.5), sistem prenosa signala
(točka 4.2.7) in opremo za merjenje udarca (točka 4.2.8).

Pri uporabi enoosnega merilnika pospeška je treba zagotoviti sistem za vodenje modela glave (glej
točko 4.2.4). Koncept naprave je prikazan na sliki A.1.

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
4.2.2 Model glave
4.2.2.1 Model glave mora vključevati:

a) kroglo iz aluminijeve zlitine ali

b) projektil s polkrožnim dnom iz aluminijeve zlitine.

4.2.2.2 Model glave mora imeti premer 160 mm ± 5 mm in maso 4,6 kg ± 0,05 kg, pri čemer je največje
odstopanje od polkrožne površine 0,5 mm.

Če je zlitina, iz katere je izdelan model glave, premehka, lahko pri preskušanju sipkih materialov, kot je
gramoz, oziroma katerihkoli drugih trdnih in togih elementov na podlogi, ki ublaži udarce, pride do
deformacije površine aluminija. To bo povzročilo neizmerljive napake pri merjenju vrednosti g in HIC.
max
Pri preskušanju materialov te vrste je površino, ob katero udari model glave, priporočljivo pogosto
pregledovati. Če se model glave deformira, je preskus neveljaven.

Če je model glave ožičen, je treba v določitev mase modela glave vključiti maso priključka, ki je pritrjen
oziroma nameščen neposredno na model glave, in maso žice ali kabla z dolžino 1,5 m.

4.2.2.3 V opremo je treba vključiti naslednje merilnike pospeška:

a) merilnik pospeška (oz. več merilnikov), ki je poravnan tako, da omogoča meritve treh osi za prosto
padajoči model glave in je nameščen v težišču (± 5 mm na navpični ali vodoravni osi) modela glave;
oziroma
b) enoosni merilnik pospeška za vodene modele glave, ki je poravnan tako, da omogoča meritve na
navpični osi ± 5° in je nameščen neposredno nad masnim središčem.

4.2.2.4 Del modela glave pod pritrditveno ploskvijo merilnika pospeška, ki udari ob podlogo, mora biti
homogen in brez votlin.
OPOMBA: To je potrebno za preprečevanje napak pri merjenju zaradi vibracij.

4.2.3 Naprava za kondicioniranje signala (izbirno)

Glede na uporabljeno tehnologijo merilnika pospeška bodo morda potrebne različne metode
kondicioniranja signala. Primeri takšnih metod so ojačevalnik naboja, Wheatstonov mostiček in
ojačevalnik ali integrirana elektronska naprava za kondicioniranje.

4.2.4 Sistem za vodenje
Pri uporabi enoosnega merilnika pospeška je treba zagotoviti navpično vodenje modela glave, vključno
s pripomočkom za merjenje hitrosti modela glave tik pred udarcem (glej točko 4.2.5.2).

4.2.5 Oprema za merjenje višine padca

Metode za določanje efektivne višine prostega padca (FHF) modela glave pri udarcu ob podlogo so:

4.2.5.1 Pri preskusu s prostim padcem: fizično merjenje višine padca oziroma izračun višine padca iz
izmerjenega časa med sprožitvijo in dotikom modela glave s podlogo.

Pri izračunu višine padca iz izmerjenega časa med sprožitvijo in dotikom modela glave s podlogo naj se
posebna pozornost posveti možnim razlikam v času med začetkom merjenja časa in dejansko sprožitvijo
modela glave (npr. zaradi trajnega magnetizma v magnetnem sprožilnem elementu). Morda bo potrebna
primerjava izmerjene višine padca in izračunane višine padca.

4.2.5.2 Pri preskusu z vodenim udarcem: merjenje hitrosti modela glave tik pred udarcem in izračun
teoretične višine prostega padca.

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
Za upoštevanje izgub zaradi trenja se zabeleži hitrost modela glave tik pred udarcem, da se lahko
izračuna enakovredna višina padca kot pri prostem padcu modela glave.

V vseh primerih je treba zabeležiti efektivno višino prostega padca.

4.2.6 Sistem sprožitve
Sistem sprožitve ob sproženju pri preskusu s prostim padcem ne sme ustvariti opaznega rotacijskega
momenta ali kakršnihkoli drugih sil, ki delujejo na model glave.

OPOMBA: Rotacijski moment oziroma druge sile, ki delujejo na model glave, bi povzročile dodatne pospeške ob udarcu v
merilniku pospeška, zaradi česar bi prišlo do neobvladljive napake rezultata za navpično meritev.

4.2.7 Sistem prenosa signala
Signalni kabel, ki se uporablja za prenos, ne sme povzročiti nobenih opaznih oviralnih in potisnih sil
oziroma nestabilnost modela glave.

4.2.8 Oprema za merjenje udarca

4.2.8.1 Oprema za merjenje udarca mora vključevati sistem merjenja z merilnikom pospeška (točka
4.2.8.2), napravo za beleženje (točka 4.2.8.3) in program za izračun kriterija poškodbe glave (HIC)
(točka 4.2.8.4).
4.2.8.2 Sistem merjenja z merilnikom pospeška mora omogočati merjenje vseh frekvenc signala v
območju 20 Hz do 1 000 Hz in zagotavljati zadostno odzivnost pri vseh frekvencah, da amplitudno
odstopanje ne preseže 5 %. Omogočati mora merjenje, beleženje ter prikaz pospeška in trajanja
posameznega udarca (glej točko 5.1.3).

Za zadosten odziv piezoelektričnih merilnikov pospeška pri nizkih frekvencah naj bo spodnja frekvenčna
meja −3 dB manjša ali enaka 0,3 Hz, da se zmanjšajo napake zaradi popačenja signala, ki je najočitnejši
v obliki presežne osnove po udarcu. Popačenje signala povzroči tudi prenizko oceno vrednosti g in s
max
tem vrednosti HIC, zlasti pri daljšem trajanju impulza. Piezoelektrični merilniki pospeška s časovno
konstanto 2 s ali več, ki omogočajo ustrezno kondicioniranje signala, na splošno izpolnjujejo to zahtevo.
To ne vpliva na druge merilnike pospeška.

4.2.8.3 Naprava za beleženje
Naprava za beleženje mora omogočati zajemanje in beleženje signalov pospešek/čas, ki nastanejo med
udarcem z najmanjšo hitrostjo vzorčenja vsaj 20 kHz, vključno z največjim pospeškom (g ) med
max
posameznim udarcem. Kondicioniranje in filtriranje signala morata biti združljiva z merilnikom pospeška
oziroma določenim podatkovnim kanalom.

Če ima zgornji frekvenčni odziv merilnika pospeška in njegovega sistema za kondicioniranje signala
frekvenco −3 dB, ki je večja od ene četrtine frekvence vzorčenja, je treba uporabiti filter za odpravljanje
potujevanja frekvenc z ublažitvijo vsaj 30 dB pri polovični hitrosti vzorčenja.

4.2.8.4 Program za izračun vrednosti HIC za zabeleženo zgodovino pospeševanja pri posameznem
udarcu v skladu s točko 5.
4.3 Točnost naprave
4.3.1 Umerjanje v laboratoriju

4.3.1.1 Napravo je treba redno umerjati v laboratoriju v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025.

4.3.1.2 Vse dele sistema merjenja pospeška, vključno z merilniki pospeška in elektronskim delom
(analognim in številskim), je treba umeriti za celotno frekvenčno območje od 20 Hz do 1 000 Hz.
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
Ponovno umerjanje je treba izvajati po priporočilu proizvajalca merilnika pospeška oziroma vsaj vsaki
dve leti. Umerjanje je treba dokumentirati (npr. s potrdilom o umerjanju) in navesti je treba negotovosti.

Negotovost pri umerjanju merilnikov pospeškov ne sme biti večja kot 5 %.

4.3.1.3 Sisteme merjenja hitrosti in algoritme za izračun višine padca je treba umeriti za celotno območje
hitrosti (do višine padca 3,5 m).

Pri prosto padajočih modelih glave je treba izračunano višino padca primerjati s fizično izmerjeno
efektivno višino padca.
Efektivna višina prostega padca mora biti v vseh primerih izmerjena z negotovostjo največ ± 1 %.

4.3.1.4 Računalniški algoritem, ki se uporablja za izračun vrednosti HIC, je treba preveriti npr. z uvedbo
polsinusne krivulje; rezultat v primerjavi z neodvisnim matematičnim izračunom te krivulje ne sme
odstopati za več kot ± 1 %.
OPOMBA: Primer za preverjanje je podan v dodatku C.

4.3.2 Preverjanje, ki ga izvajajo izvajalci

4.3.2.1 Izvajalci morajo v ustreznih časovnih presledkih preverjati pravilno delovanje naprave, ki jo
uporabljajo (odvisno od pogostnosti in vrste uporabe naprave). Rezultate preverjanja je treba beležiti
med življenjsko dobo naprave (npr. v dnevniku nadzora).

Preskusi, podani v točkah 4.3.2.2 in 4.3.2.3, se uporabljajo za ugotavljanje morebitnih odstopanj oz.
nepravilnosti v komponentah in ne nadomeščajo umerjanja niti potrjevanja skladnosti naprave s tem
evropskim standardom.
OPOMBA: Primer režima za preverjanje pravilnega delovanja naprave je opisan v dodatku F.

4.3.2.2 Primerjalni preskus na referenčnih podlogah

Preskusni postopek za ugotavljanje kritične višine padca (CFH) (točka 6 – metoda 1) se izvede na
predizdelani referenčni podlogi s konstantnimi lastnostmi v pogojih, kot je opisano za laboratorijske
preskuse (točka 6.2.4.1).
Izvedejo se najmanj trije zaporedni preskusi padca na istem preskusnem mestu na referenčni podlogi,
pri čemer se pri vseh preskusih uporabi enaka višina padca ± 2 cm. Zabeležijo se rezultati za kriterij
poškodbe glave (HIC) in g pri posameznem preskusu s padcem ter določi kritična višina padca.
max
Ustrezne vrednosti za pridobljeno kritično višino padca se ne smejo razlikovati za več kot ± 5 %. Če je
odstopanje večje, je potrebno vzdrževanje ali ponovno umerjanje.

OPOMBA: Referenčna podloga je lahko katerikoli izdelek, ki zagotavlja konstantne lastnosti v območju preskušenih višin
padca.
4.3.2.3 Preskus negotovosti na referenčnih podlogah

Drug za drugim (v 15 minutah) se izvede deset zaporednih padcev z enake višine in na isto preskusno
mesto na referenčni podlogi.
Zavržejo se vsi nepravilni rezultati in izračuna se standardno odstopanje izračunane vrednosti HIC
oziroma izmerjene vrednosti g .
max
Standardno odstopanje za deset izračunanih vrednosti HIC in deset izmerjenih vrednosti g , manjše
max
od 5 %, je zadovoljivo. Če je odstopanje večje, je treba izvesti vzdrževalne in kalibracijske postopke ter
opraviti preverjanje.
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
5 Preskusni postopek
5.1 Načelo merjenja udarca
5.1.1 Splošno
Ob preskušano podlogo udari opravilni model glave kot del preskusne naprave (glej točko 4.2.1), ki
pade z različne višine (za preskus s padcem glej točko 3.9). Signali, ki jih pri posameznem udarcu
oddaja merilnik (oz. merilniki) pospeška v modelu glave, se obdelajo za namene določitve stopnje
resnosti iz izmerjene energije udarca, ki je opredeljena kot kriterij poškodbe glave (HIC), in največjega
pospeška (g ), ki deluje na model glave.
max
Slika A.1 prikazuje shemo preskusne opreme za merjenje udarca.

Pri metodi 1 se višine padca, pri katerih sta pridobljeni vrednosti HIC (1 000) in g (200), uporabljajo
max
za določitev kritične višine padca za podlogo, pri metodi 2 pa so višine padca za merjenje vrednosti HIC
in g povezane z nameščeno opremo in se uporabljajo za preverjanje učinkovitosti podloge na tem
max
določenem mestu.
5.1.2 Krivulja čas/pospešek
Pred obdelavo in vrednotenjem je treba prikazati sled čas/pospešek za posamezni udarec pri preskusu
s padcem ter ugotoviti morebitne nepravilnosti. Če se pri kateremkoli padcu pridobi nepravilni rezultat,
se preskusi s padcem ponovijo na istem preskusnem mestu oziroma pri sipkih materialih na novem
nepreskušenem mestu na tleh za zadevni del krivulje.

Če se zaradi vibracij modela glave pri preskusu s padcem pojavijo visokofrekvenčne komponente, bo
treba signale filtrirati s standardnim filtrom. Izvede se merjenje s filtrom in brez njega ter primerjajo
vrednosti HIC in g , da se ugotovi, ali so zbrani podatki (krivulje čas/pospešek) veljavni.
max
5.1.3 Izračun rezultatov
5.1.3.1 Za posamezno krivuljo čas/pospešek je treba izračunati in zabeležiti kriterij poškodbe glave
(HIC) z naslednjo formulo:
kjer so (glej tudi sliko B.1):

tstart čas ob začetku udarca, ko pospešek modela glave prvič preseže vrednost nič

t čas ob koncu udarca, ko pospešek modela glave prvič pade nazaj na vrednost nič
end
a pospešek, ki deluje na model glave, izražen v enotah g (težnostni pospešek)

t , t vmesni vrednosti t med t in t , pri čemer je t čas, izražen v milisekundah (ms)
1 2 start end
Hitrost vzorčenja od t do t mora biti vsaj 20 kHz (glej točko 4.2.8.3).
start end
Izkušnje so pokazale, da se za udarce znotraj omejitev, določenih za HIC (≤ 1 000) in za največjo
vrednost a (g ≤ 200 g), pričakuje čas udarca, ki je daljši oziroma enak 3 ms, tj. (t − t ) ≥ 3 ms.
max 2 1
Ugotovljeno je bilo, da krajši časi udarca ustrezajo udarcem z večjimi vrednostmi g , ki povečujejo
max
tveganje, vključno s poškodbami rok in nog. Tako podlogo je treba izključiti iz preskusov v skladu s tem
standardom.
SIST EN 1177:2018+AC : 2019
5.1.3.2 Za nadaljnjo obdelavo je treba zabeležiti največji pospešek (g ) za posamezno krivuljo
max
čas/pospešek.
5.2 Izbira in opredelitev preskusnih mest

5.2.1 Meritve udarca je treba izvesti v vseh ustreznih preskusnih območjih (točka 3.12) na podlogi, kot
je to praktično mogoče, da se določijo preskusna mesta z najmanjšim blaženjem udarcev.

OPOMBA: Zahteve za ublažitev udarca v območjih udarca glede na višino prostega padca in prisilno gibanje na opremi
otroških igrišč so določene v skupini standardov EN 1176 (glej standard EN 1176-1:2017, točki 4.2.8.1 in 4.2.8.5)
oziroma v drugih standardih, v katerih se zahtevajo podloge.

5.2.2 Razdalja med dvema preskusnima mestoma ne sme biti manjša od 250 mm in nobeno mesto
ne sme biti bližje kot 250 mm od roba preskušanca, preskusnega sklopa oziroma preskusnega okvirja.

OPOMBA: S temi razdaljami se preprečijo vplivi predhodnih preskusov in robov na obodu preskušanca na preskusno mesto.

5.2.3 Natančna lokacija posameznega preskusnega mesta se mora navezovati na preskušance ali
material v povezavi s strukturo in/ali geometrijo podloge ter mora biti navedena v poročilu o preskusu
(glej tudi točko 8 in dodatek D).

6 Preskusna metoda 1: ugotavljanje kritične višine padca (CFH)

6.1 Načelo
6.1.1 Meritve udarcev je treba izvesti v skladu s preskusnim postopkom iz točke 5.1, tako da se na
posameznem izbranem preskusnem mestu izvede preskus s padcem z uporabo postopkov, določenih
za preskušanje v laboratoriju (točka 6.2) in na mestu uporabe (točka 6.3).

6.1.2 Vsak preskus s padcem je treba opraviti v 15 minutah ter zabeležiti je treba vrednosti HIC in g
max
pri posameznem preskusu.
6.2 Preskus v laboratoriju
6.2.1 Preskus je treba izvesti pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

6.2.2 Preskus je treba izvesti na ravnem, trdnem betonu ali enakovredni podlagi z zadostno maso,
gostoto in debelino, tako da deformacija podlage med preskusom ne vpliva bistveno na rezultat
preskusa.
Podlage, ki niso ravne in trdne, lahko vplivajo na zmožnost ublažitve udarca preskušanega materiala in
se uporabljajo za poročila o preskusih le z jasno opredeljenimi omejitvami.

6.2.3 Izbira podatkov za ugotavljanje kritične višine padca

6.2.3.1 Rezultate za vrednost HIC in g (glej točko 5.1.3) pri posameznem udarcu je treba vrisati v
max
diagram, za vsako preskusno mesto v preskusnem območju pa je treba izrisati krivulji za vrednosti HIC
in g v odvisnosti od višine padca.
max
6.2.3.2 Za določitev kritične višine padca se krivulji linearno interpolirata, tako da se dobita višina padca,
ki ustreza vrednosti HIC = 1 000, in višina padca, ki ustreza vrednosti g = 200 g; pri tem se uporabijo
max
meritve udarca z vsaj dvema vrednostma, pri katerih sta vrednosti HIC in g manjši od teh ciljnih
max
vrednosti, in vsaj dvema, pri katerih sta vrednosti HIC in g večji od teh ciljnih vrednosti.
max
Kritična višina padca je manjša vrednost od teh višin padca.

Kadar je mogoče, naj bodo višine padca izbrane z namenom pridobiti vrednosti HIC, podane v
preglednici 1, pri čemer veljajo naslednje omejitve:

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
Preglednica 1: Vrednosti HIC
Številka udarca Ciljna vrednost HIC
Udarec 1 → m 700 do 800
Udarec 2 → m 850 do 950
Udarec 3 → m 1 050 do 1 150
Udarec 4 → m 1 200 do 1 300
OPOMBA: Primer pravilnih krivulj je prikazan na sliki B.2 (HIC in g ).
max
6.2.3.3 Za materiale, pri katerih so vrednosti HIC na največji preskusni višini manjše od 1 000 in so
vrednosti g manjše od 200 g, je treba kritično višino padca izraziti kot > M (pri čemer je M največja
max
izmerjena višina padca).
OPOMBA: Največja višina prostega padca na opremi otroških igrišč v skladu s standardom EN 1176-1 je 3 m (glej standard
EN 1176-1:2017, točka 4.2.8.1).

6.2.4 Postopki za posamezne vrste izdelkov

6.2.4.1 Preskušanje ploščic, plošč oziroma drugih montažnih izdelkov, ki se uporabljajo kot
podloge
V skladu z navodili proizvajalca je treba namestiti vsaj štiri preskušance, ki skupaj merijo najmanj
1 m 1 m, vključno z vsemi veznimi in pritrdilnimi elementi, ki se uporabljajo za naprave na otroškem
igrišču.
Izvesti in zabeležiti je treba najmanj devet preskusov s padcem z vsaj štirih naraščajočih višin padca,
pri čemer se posamezni preskusi izvedejo na različnih preskusnih mestih na preskušancih (glej tudi
točko 5.2).
Preskusi s padcem se izvedejo na naslednjih preskusnih mestih:

a) v sredini ploščic,
b) v sredini spoja med dvema mejnima ploščicama,

c) pri spoju, ki povezuje največje število ploščic,

d) na katerikoli drugi točki nehomogenosti ali nepovezanosti, da se pridobi najnižja vrednost za
kritično višino padca na poljubnem mestu na sklopu,

e) pri ploščicah z ulito strukturo, pri katerih obrabna površina ni enakomerno podprta, se preskus
izvede na preskusnih mestih na podlogi z največjo in najmanjšo podporo.

6.2.4.2 Preskušanje podlog, namenjenih za izdelavo na mestu uporabe

Pripraviti je treba karkoli od tega (brez varov oz. spojev):

a) vsaj en preskušanec, ki skupaj meri najmanj 1 m  1 m in je pripravljen po navodilih proizvajalca,
oz.
b) vsaj devet ločenih preskušancev, od katerih vsak skupaj meri najmanj 500 mm  500 mm,
pripravljenih po navodilih proizvajalca.

Izvesti in zabeležiti je treba najmanj devet preskusov s padcem z vsaj štirih naraščajočih višin padca,
pri čemer se posamezni preskusi izvedejo na različnih preskusnih mestih na preskušancih (glej tudi
točko 5.2); če je ustrezno, na preskusnih mestih v skladu z zahtevami iz točke 6.2.4.1.

SIST EN 1177:2018+AC : 2019
6.2.4.3 Preskušanje izdelkov, ki vključujejo več kot eno komponento

Celoten sistem – podlogo s podslojem, ki skupaj meri najmanj 1 m  1 m, je treba preskusiti in zabeležiti
kot sestavljen izdelek, kar omogoča ponovljivost preskusa.

Izvesti in zabeležiti je treba najmanj devet preskusov s padcem z vsaj štirih naraščajočih višin padca,
pri čemer se posamezni preskusi izvedejo na različnih preskusnih mestih na izdelku (glej tudi točko 5.2).

6.2.4.4 Preskušanje izdelkov, nameščenih v kombinaciji z naravnimi materiali

Izdelkov, nameščenih v kombinaciji z naravnimi materiali, ki naj bi vplivali na njihovo zmogljivost (npr.
gumijaste podloge s travo ali peskom), ni mogoče smiselno preskusiti v laboratoriju in jih ni mogoče
vključiti v poročilo o preskusu v skladu s točko 8.2 oziroma 8.3. Kritično višino padca takšnih izdelkov je
mogoče določiti le posamezno s preskusom na mestu uporabe na dokončno izvedeni napravi, višina pa
bo verjetno sčasoma (oziroma glede na podnebne pogoje) drugačna.

6.2.4.5 Preskušanje sipkih materialov in naravnih podlog

6.2.4.5.1 Uporabiti je treba preskusni okvir brez osnove z notranjo mero najmanj 1 m  1 m.

OPOMBA 1: Zgoraj navedene mere navadno zadostujejo za preprečitev vplivov zadrževanja na materialu iz delcev.

Sipke materiale je treba dati v preskusni okvir nad ravno, trdno podlago in jih enakomerno razporediti
znotraj okvirja do globine, ki jo določi dobavitelj.

Material se stisne v skladu z metodo iz dodatka E.

Pri preskušanju peska oz. gramoza se delci porazdelijo po velikosti s preskusom s sejanjem v skladu s
standa
...