SIST EN 954-1:2000

SLOVENSKI SIST EN 954 - 1

STANDARD
junij 2000











Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo – 1. del:
Splošna načela načrtovanja (enakovreden ISO 954-1:1996)

Safety of machinery – Safety-related parts of control systems – Part 1: General
principles for design

Sécurité des machines – Parties des sistèmes de commande relatives à la
sécurité – Partie 1: Principes généraux de conception

Sicherheit von Maschinen – Sicherheitzbezogene Teile von Steuerungen – Teil 1:
Allgemeine Gestaltungsleitsätze

















Deskriptorji: varnost strojev, krmilne naprave, načrtovanje, vmesniki, nevarnosti, načela,
napake, verifikacija


Referenčna številka
ICS 13.110 SIST EN 954 –1:2000 (sl)


Nadaljevanje na straneh II in III in od 2 do 33



© 2003-07. Slovenski prevod standarda je izdal in založil Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 954-1 (sl), Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov, v zvezi z varnostjo – 1. del:
Splošna načela načrtovanja, prva izdaja, 2003, ima status slovenskega standarda in je enakovreden
evropskemu standardu EN 954-1 (en), Safety of machinery – Safety-related parts of control systems –
Part 1: General principles for design, 1996.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 954-1:1998 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 114, Varnost strojev in naprav, katerega sekretariat sodi pod Osrednje tajništvo CEN.
Pripravo tega standarda sta CEN poverila Evropska komisija in Evropsko združenje za prosto trgovino.
Ta evropski standard ustreza bistvenim zahtevam evropske direktive 98/37/ES.

Slovenski tehnični odbor SIST/TC VSN Varnost strojev in naprav je dne 2000-06-00 privzel evropski
standard EN 954-1:1998 po metodi ponatisa. Standard v slovenskem jeziku je le jezikovna različica.
ZVEZA S STANDARDI
S prevzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 292-1:1996 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
1. del: Osnovna terminologija, metodologija
SIST EN 292-2:1996 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
2. del: Tehnična načela in specifikacije
SIST EN 292-2:1996/A1:2000 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
2. del: Tehnična načela in specifikacije - Dopolnilo A1
SIST EN 418:1999 Varnost strojev - Oprema za izklop v sili - Funkcionalni vidiki, načela
načrtovanja
SIST EN 457:1998 Varnost strojev - Slišni nevarnostni signali - Splošne zahteve,
načrtovanje in preskušanje (ISO 7731:1986, modificiran)
SIST EN 614-1:1998 Varnost strojev – Načela ergonomskega načrtovanja – 1. del:
Terminologija in splošna načela
SIST EN 842:1998 Varnost strojev - Vidni nevarnostni signali - Splošne zahteve,
načrtovanje in preskušanje
SIST EN 981:1998 Varnost strojev - Sistem slišnih in vidnih nevarnostnih ali obvestilnih
signalov
SIST EN 982:1998 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Hidravlika
SIST EN 983:1998 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Pnevmatika
SIST EN 999:2000 Varnost strojev - Postavitev varovalne opreme glede na hitrosti
približanja delov človeškega telesa
SIST EN 1037:1999 Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega vklopa
SIST EN 1050:2000 Varnost strojev - Načela ocene tveganja
SIST EN 60204-1:1999 Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve
(IEC 60204-1:1997+ corrigendum Sep.1998)
II

---------------------- Page: 2 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
SIST EN 60447:2001 Vmesnik človek-stroj (MMI) – Načela proženja
SIST EN 60529:1997 Stopnja zaščite z ohišjem (IP code) (IEC 529:1989)
SIST EN 60721-3-0:2001 Klasifikacija okoljnih vplivov – 3. del: Klasifikacija skupin okoljnih
vplivov in njihova pogostnost – Uvajanje
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
–- Prevod standarda EN 954-1:1996.
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 954-1:2000
to pomeni “slovenski standard”.
–- Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
–- Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 954-1:1996 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija

This national document is identical with EN 954-1 :1996 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
(prazna stran)

IV

---------------------- Page: 4 ----------------------

EVROPSKI STANDARD EN 954–1:1996
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE december 1996


ICS: 13.110
Deskriptorji: varnost strojev, krmilne naprave, načrtovanje, vmesniki, nevarnosti, načela, napake,
verifikacija


Slovenska izdaja

Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo –
1. del: Splošna načela načrtovanja

Safety of machinery – Safety- Sécurité des machines – Parties Sicherheit von Maschinen –
related parts of control systems des sistèmes de commande Sicherheitzbezogene Teile von
– Part 1 : General principles for relatives à la sécurité – Partie 1: Steuerungen – Teil 1:
design Principes généraux de Allgemeine Gestaltungsleitsätze
conception




Ta evropski standard je sprejel CEN dne 1996-07-11. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.

Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
osrednjem tajništvu ali članicah CEN.

Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem tajništvu
CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.










CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation

Osrednje tajništvo: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj


© 1996 Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. št. EN 954 –1 : 1996

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
VSEBINA Stran
Predgovor .3
0 Uvod .3
1 Namen .4
2 Zveza s standardi .4
3 Definicije .5
4 Splošna izhodišča .5
4.1 Varnostni cilji pri načrtovanju.5
4.2 Splošne usmeritve za načrtovanje .6
4.3 Postopek izbire in načrtovanje varnostnih ukrepov.7
4.4 Načela ergonomskega načrtovanja.10
5 Karakteristike varnostnih funkcij.10
6 Kategorije .16
6.1 Splošno.16
6.2 Določanje kategorij.16
6.3 Izbira in kombinacija z varnostjo povezanih delov različnih kategorij.21
7. Ocenjevanje napak.21
7.1 Splošno.21
7.2 Izključevanje napak .21
8 Vrednotenje .22
8.1 Splošno.22
8.2 Načrt vrednotenja .22
8.3 Vrednotenje z analizo.22
8.4 Vrednotenje s preizkušanjem.22
8.5 Poročilo o vrednotenju.23
9 Vzdrževanje.23
10 Navodilo za uporabo .24
Dodatek A (informativni): Vprašalnik za postopek načrtovanja.25
Dodatek B (informativni): Smernice za izbiro kategorij .27
Dodatek C (informativni): Seznam nekaterih pomembnejših napak in odpovedi pri različnih
tehnologijah .30
Dodatek D (informativni): Povezave med varnostjo, zanesljivostjo in uporabnostjo stroja.31
Dodatek E (informativni): Bibliografija .32
Dodatek ZA (informativni): Poglavja v tem evropskem standardu, ki se nanašajo na osnovne
zahteve ali druge ukrepe direktiv EU .33
2

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil CEN/TC 114 Varnost strojev, katerega sekretariat vodi DIN.
Ta evropski standard dobi status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo, in sicer najpozneje do junija 1996. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem
standardom, je treba umakniti najpozneje do junija 1997.
Ta standard ima status standarda za uporabo (tip B1) in daje navodila pri načrtovanju in oceni krmilnih
sistemov in tehničnim odborom, ki pripravljajo standarde tipa B2 ali tipa C in predvidevajo izpolniti
osnovne varnostne zahteve dodatka I direktive Sveta 89/392/EEC in dopolnilnih direktiv 91/368/EEC
in 93/44/EEC (glej dodatek A k EN 292-2:1991/A1:1995). Ta standard ne daje posebnih navodil za
izpolnitev drugih direktiv EU.
Med predložitvijo tega 1. dela v formalno glasovanje CEN teče priprava 2. dela z naslednjim
predvidenim naslovom: “Varnost strojev – Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo – 2. del:
Vrednotenje “ (glej tudi 7. in 8. točko v tem 1. delu.).
1)
OPOMBA: Pri izdelavi 2. dela naj bodo upoštevane zahteve v IEC 1508 “Funkcionalna varnost: Deli krmilnih sistemov,
povezani z varnostjo”, upoštevajoč potrebe varnosti strojev.
Ta evropski standard je bil pripravljen na osnovi mandata, ki ga je CEN dobil od Komisije Evropske
skupnosti in Evropske organizacije za svobodno trgovino in podpira bistvene zahteve direktiv EU.
Za povezavo z direktivami EU glej informativni dodatek ZA, ki je sestavni del tega standarda.
V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo uporabo tega standarda uvesti naslednje države:
Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Luksemburg, Nemčija,
Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo.
Uvod
Deli strojev krmilnih sistemov so pogosto določeni za zagotovitev varnostnih funkcij: imenujemo jih
deli, povezani z varnostjo. Ti deli so lahko iz strojne in programske opreme in zagotovljajo varnostno
funkcijo v krmilnih sistemih. Lahko so ločeni ali integralni deli krmilnega sistema. Lastnosti z varnostjo
povezanega dela krmilnega sistema pri nastanku napak so v tem standardu razdeljene v pet kategorij
(B, 1, 2, 3, 4), ki naj se uporabljajo kot referenčne točke. Te kategorije (glej 6.2) niso namenjene za
uporabo v kateremkoli danem zaporedju ali hierarhiji v zvezi z varnostnimi zahtevami.
Kategorije se lahko uporabljajo za:
– krmilne sisteme vseh vrst strojev, od enostavnih strojev, npr. malih kuhinjskih strojev, do
kompleksnih proizvodnih naprav, npr. embalirnih strojev, tiskarskih strojev, stiskalnic;
– krmilne sisteme varnostne opreme, npr, dvoročna stikala, zaporne naprave, električno občutljive
varnostne opreme (npr. fotoelektrične zapore) in preproge, občutljive na tlak.
Izbrana kategorija je odvisna od stroja in obsega, do koder so krmilna sredstva uporabljena za zaščitne ukrepe.
Pri izbiri kategorije in načrtovanju z varnostjo povezanega dela krmilnega sistema je potrebno, da
načrtovalec navede vsaj naslednje podatke o delih, povezanih z varnostjo:
– izbrano(e) kategorijo(e),
– funkcionalne značilnosti,
– natančno nalogo, ki jo ima v zaščitnih ukrepih v stroju,
– točne meje (glej 3.1),
– vse upoštevane napake, povezane z varnostjo,

1)
 Standard v pripravi
3

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
– z varnostjo povezane napake, ki niso upoštevane pri izključitvi napake, in uporabljeni ukrepi, ki
dopuščajo njihovo izključitev,
– parametre, ki se nanašajo na zanesljivost, kot so okoljski vplivi,
– uporabljena(e) tehnologija(e).
Uporaba kategorij kot referenčnih točk in te navedbe za smiseln potek med načrtovalnim procesom
omogočajo fleksibilno uporabo tega standarda. Namen je zagotoviti jasno osnovo za ocenjevanje
načrtovanja ali lastnosti katerekoli izvedbe. Kjer je primerno, se ta standard lahko uporabi tudi pri delih
krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, uporabljenih v drugih tehničnih izvedbah, npr. pri tretji
strani, interno ali na neodvisnem preskuševališču.
1 Namen
Ta evropski standard vsebuje varnostne zahteve in napotke za načela načrtovanja (glej 3.11 v EN
292-1: 1991) delov krmilnih sistemov, povezanih z varnostjo. Za te dele določa kategorije in opisuje
lastnosti njihovih varnostnih funkcij. To vključuje programirne sisteme za vse stroje in z njimi povezane
varovalne naprave. Uporablja se za vse dele krmilnih sistemov, povezanih z varnostjo, neodvisno od
vrste uporabljane energije, npr. električne, hidravlične, pnevmatske, mehanične. Ne določa, katere
varnostne funkcije in katere kategorije naj se uporabljajo v posameznih primerih.
Uporablja se za vse izvedbe strojev za profesionalno in neprofesionalno rabo.
2 Zveza s standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša
dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij samo, če so z dopolnilom ali spremembo vanj
vključene. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje.
EN 292-1:1991 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
1. del: Osnovna terminologija, metodologija
EN 292-2:1991/A1:1995 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
2. del: Tehnična načela in specifikacije - Dopolnilo A1
EN 418 Varnost strojev - Oprema za izklop v sili - Funkcionalni vidiki, načela
načrtovanja
EN 457 Varnost strojev - Slišni nevarnostni signali - Splošne zahteve, načrtovanje in
preskušanje (ISO 7731:1986, modificiran)
EN 614-1 Varnost strojev – Načela ergonomskega načrtovanja – 1. del: Terminologija
in splošna načela
EN 842 Varnost strojev - Vidni nevarnostni signali - Splošne zahteve, načrtovanje in
preskušanje
EN 981 Varnost strojev - Sistem slišnih in vidnih nevarnostni ali obvestilnih signalov
EN 982 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Hidravlika
EN 983 Varnost strojev - Varnostne zahteve za fluidne sisteme in njihove
komponente - Pnevmatika
prEN 999 :1995 Varnost strojev - Postavitev varovalne opreme glede na hitrosti približanja
delov človeškega telesa
4

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
EN 1037 Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega vklopa
EN 1050:1996 Varnost strojev - Načela ocene tveganja
EN 60204-1:1992 Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve
EN 60447:1993 Vmesnik človek-stroj (MMI) – Načela proženja
EN 60529 Stopnja zaščite z ohišjem (IP code) (IEC 529:1989)
EN 60721-3-0 Klasifikacija okoljnih vplivov – 3. del: Klasifikacija skupin okoljnih vplivov in
njihova pogostnost – Uvajanje
IEC 50 (191):1990 Mednarodni elektrotehniški slovar, poglavje 191: Zagotovljivost in kakovost
oskrbe
3 Definicije
Pri uporabi tega standarda veljajo definicije iz EN 292 – 1 in IEC 50 (191), skupaj z naslednjimi:
3. Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo: Del ali podrejeni del(i) krmilnega sistema, ki se
odziva(jo) vhodnim signalom in proizvaja(jo) z varnostjo povezane izhodne signale. Kombinirani deli
krmilnega sistema, povezani z varnostjo, se začenjajo tam, kjer nastajajo z varnostjo povezani signali,
in končajo pri izhodu elementov za krmiljenje energije (glej tudi dodatek A k EN 292-1: 1991). To
vključuje tudi nadzorne sisteme.
3.2 Kategorija: Razvrstitev delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, glede na njihovo
odpornost proti napakam in njihovo kasnejše obnašanje pri napaki in glede na to, kar je doseženo s
strukturno namestitvijo delov in/ali njihovo zanesljivostjo.
3.3 Varnost krmilnih sistemov: Sposobnost delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, za
izvajanje varnostnih funkcij za določeno časovno obdobje v zanje določeni kategoriji.
3.4 Napaka: Stanje predmeta, opredeljeno z nezmožnostjo opravljati zahtevano funkcijo, izključujoč to
nezmožnost med preventivnim vzdrževanjem ali drugimi hotenimi posegi ali zaradi manjkajočih zunanjih virov.
OPOMBA 1: Napaka je pogosto posledica odpovedi samega predmeta, lahko pa nastane brez predhodne odpovedi.
OPOMBA 2 : V angleščini sta izraz “fault” in njegova definicija identična s tistima v IEV 191-05-01 v IEC 50 (191) : 1990. Na
področju strojev se francoski izraz “défaut” in nemški izraz “Fehler” bolj uporabljata kot izraza “panne” in
“Fehlzustand”, ki se pojavljata v tej definiciji.
3.5 Odpoved: Prenehanje sposobnosti nekega predmeta, da opravlja zahtevano funkcijo.
OPOMBA 1: Po odpovedi ima predmet napako.
OPOMBA 2: Odpoved je posledica, v nasprotju z napako, ki je stanje.
OPOMBA 3: Tako definiran pojem ne velja za predmete, ki so le v programski opremi (IEV 191-04-01 v IEC 50(191): 1990).
OPOMBA 4: V praksi se izraza napaka in odpoved pogosto uporabljata kot sinonima.
3.6 Varnostne funkcije krmilnih sistemov: Funkcija, sprožena z vhodnim signalom in procesirana
(predelana) v delu krmilnega sistema, povezanem z varnostjo, ki omogoči stroju (kot sistemu) doseči
varno stanje.
3.7 Muting: Začasna avtomatična prekinitev varnostne(nih) funkcije(j) s pomočjo delov krmilnega
sistema, povezanih z varnostjo.
3.8 Ročna ponovna vzpostavitev: Funkcija v delih krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, za
ročno obnovitev dane varnostne funkcije pred ponovnim vklopom stroja.
5

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
4 Splošna izhodišča
Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo, ki opravljajo varnostne funkcije, morajo biti načrtovani in
konstruirani tako, da so v celoti upoštevana načela iz EN 1050:
– pri vseh namembnih uporabah in predvidljivi zlorabi,
– pri nastanku napak,
– pri predvidljivih človeških napakah med namembno uporabo stroja kot celote.
4.2 Splošna strategija načrtovanja
Z vidika ocene tveganja (glej EN 1050) na stroju mora načrtovalec odločati o zmanjšanju tveganja, ki
naj ga prispeva vsak del krmilnega sistema, povezan z varnostjo (glej dodatek B). Ta prispevek ne
pokriva celotnega tveganja krmiljenega stroja, npr. ni upoštevano celotno tveganje mehanske
stiskalnice ali pralnega stroja, ampak tisti del tveganja, ki je zmanjšano z uporabo določene varnostne
funkcije. Primeri takih funkcij so ustavitvena funkcija, dosežena z uporabo električno občutljive
zaščitne naprave na stiskalnici, ali funkcija zaklepanja vrat v pralnem stroju.
Ključni cilj je, da mora načrtovalec zagotoviti, da deli krmilne naprave, povezani z varnostjo, dosežejo
učinke, ki zmanjšajo tveganje po EN 1050. To ni vedno dosegljivo in v takih primerih mora načrtovalec
določiti druge varnostne ukrepe. Hierarhija strategije zmanjševanja tveganja je dana v 5. točki v
EN 292 – 1: 1991.
Kategorija in druge poteze, npr. fizična namestitev delov, izolacija, ki jo izbere načrtovalec za dele,
povezane z varnostjo, so odvisni od prispevka teh delov k zmanjšanju tveganja, od načrtovanja in
tehnologije (glej točko 0). Načrtovalec mora podati:
– katera(e) kategorija(e) je bila uporabljena pri načrtovanju kot referenčna točka;
– točne točke, kjer se deli, povezani z varnostjo, začnejo in kje končajo;
– smiselno načrtovanje, npr. upoštevane napake, izključene napake pri načrtovanju za dosego teh
kategorij.
Čim bolj je zmanjšanje tveganja odvisno od delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, toliko bolj
se zahteva večja odpornost teh delov proti napakam. Ta sposobnost – s pogojem, da je zahtevana
funkcija izvedena – je lahko delno izmerjena z vrednostjo zanesljivosti in s strukturo odpornosti proti
napakam. Obe, zanesljivost in struktura, prispevata k odpornosti proti napakam delov, povezanih z
varnostjo. Navedena odpornost proti napakam se lahko doseže z določeno stopnjo zanesljivosti
komponent in/ali z izboljšano strukturo z varnostjo povezanih delov. Prispevek zanesljivosti in strukture
se lahko spreminja z uporabljeno tehnologijo. Tako je npr. možno za enojen kanal z varnostjo
povezanih delov visoke zanesljivosti v neki tehnologiji doseči enako ali večjo odpornost proti napakam
kot pri strukturi manjše zanesljivosti, tolerantni za napake, v neki drugačni tehnologiji.
OPOMBA: Čim višja je odpornost do napak z varnostjo povezanih delov, toliko nižja je verjetnost, da odpovedo z varnostjo
povezani deli pri izvajanju zahtevanih varnostnih funkcij.
Zanesljivost in varnost ni isto (glej dodatek D). Npr. možno je, da je varnost sistema z relativno nezanesljivimi
komponentami v strukturi preobilja večja kot varnost sistema z enostavnejšo strukturo, vendar z bolj
odpornimi komponentami. Ta koncept je pomemben, ker v nekaterih aplikacijah varnost zahteva višjo
prioriteto ne glede na doseženo zanesljivost, npr. če so posledice napake vedno resne in običajno
nepopravljive. V takih aplikacijah se mora skladno z oceno tveganja predvideti zaznavanje napak (toleranca
napake v enem ciklu) strukture, ki omogoči zahtevano varnostno funkcijo po eni, dveh ali več napakah.
Ta standard ne zahteva izračuna vrednosti zanesljivosti za kompleksne strukture, kjer je varnost
dosežena pretežno z izboljšanjem strukture z varnostjo povezanih delov. Pri manj kompleksnih
strukturah, kjer je zanesljivost komponent pomembna za varnost, je izračun vrednosti zanesljivosti
koristni pokazatelj prispevka delov, povezanih z varnostjo, k celotnemu zmanjšanju tveganja.
V primeru aplikacij z majhnim tveganjem so ukrepi za preprečitev napak lahko primerni; pri aplikacijah
z večjim tveganjem se lahko z izboljšavo strukture delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo,
6

---------------------- Page: 10 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
dosežejo ukrepi za preprečitev, zaznavo ali toleriranje napak. Praktični ukrepi vključujejo preobilje
presežek, različnost, nadzorovanje (glej tudi 3. točko v EN 292-2:1991, dodatek A v EN 292-
2:1991/A1:1995 in 9.4 v EN 60204-1:1992).
Doseženo obnašanje glede na odpornost proti napakam delov krmilnega sistema, povezanih z
varnostjo, je funkcija več parametrov, npr.:
– zanesljivost z vidika izvajanja varnostnih funkcij,
– struktura (ali arhitektura) krmilnega sistema,
– kvaliteta z varnostjo povezane dokumentacije,
– popolnost specifikacije,
– načrtovanje, izdelava in vzdrževanje,
– kakovost in pravilnost programske opreme,
– obseg preskusov funkcionalnosti,
– obratovalne lastnosti krmiljenega stroja ali krmiljenega dela stroja.
Ti parametri se lahko razvrstijo na osnovi treh glavnih značilnosti:
– zanesljivost strojne opreme – stopnja zanesljivosti komponent za preprečevanje napak;
– struktura sistema – namestitev komponent v delih krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, za
preprečitev, toleriranje ali zaznavanje napak;
– kakovostni vidiki, ki se ne dajo ovrednotiti, ki vplivajo na obnašanje delov krmilnega sistema,
povezanih z varnostjo.
4.3 Postopek za izbiro in načrtovanje varnostnih ukrepov
To podpoglavje podaja postopek za izbiranje razpoložljivih varnostnih ukrepov in za načrtovanje delov
krmilnega sistema, povezanih z varnostjo. Pomembno je določiti povezavo med deli krmilnega
sistema, povezanimi z varnostjo, deli, ki niso povezani z varnostjo krmilnega sistema, in vsemi drugimi
deli stroja. Nato se lahko določi zmanjšanje tveganja, ki ga prispevajo deli krmilnega sistema,
povezani z varnostjo, v okviru ocene tveganja stroja skladno z EN 1050.
Ker je več možnosti za zmanjšanje tveganja na stroju in več možnosti, kako se lahko načrtujejo deli
krmilnega sistema, povezani z varnostjo, je ta proces iterativen. Na odločitve in/ali predvidevanja,
sprejete pri vsakem koraku v procesu, lahko vplivajo odločitve in/ali predvidevanja, sprejete pri
predhodnem koraku. Ta vidik se lahko preveri s ponovitvijo procesa na vsakem koraku. To preverjanje
po korakih je bistvenega pomena, da se doseže varnostna zahteva, ki je enaka tisti v specifikaciji.
Postopek je prikazan v sliki 1. Pomembni vidiki, ki naj bodo upoštevani pri procesu načrtovanja, so
navedeni kot vprašanja za miselno vzpodbudo načrtovalcu v dodatku A. Ta vprašanja podajajo
filozofijo, ki naj ji sledi načrtovanje z varnostjo povezanih delov. Vsa vprašanja ne veljajo za vsako
aplikacijo; nekatere aplikacije zahtevajo dodatna vprašanja.
1. korak: Analiza nevarnosti in ocena tveganja
– Določitev prisotne nevarnosti na stroju med vsemi načini delovanja in na vsaki
stopnji življenjske dobe stroja, skladno z navodili v EN 292-1 in EN 1050.
– Ocenitev tveganj, ki nastanejo zaradi take nevarnosti in določitev primernega
zmanjšanja tveganja za to uporabo, skladno z EN 292-1 in EN 1050.
2. korak: Odločanje o ukrepih za zmanjšanje tveganja s krmilnimi sredstvi
– Odločanje o načrtovanih ukrepih na stroju in/ali predvideni zaščiti za dosego zmanjšanja
tveganja. Ti deli krmilnega sistema, ki sodelujejo kot sestavni del načrtovanih ukrepov
in/ali pri krmiljenju zaščitne opreme, se morajo šteti za dele, povezane z varnostjo.
7

---------------------- Page: 11 ----------------------

SIST EN 954 – 1 : 2000
3. korak: Specificiranje varnostnih zahtev za dele krmilnega sistema, povezanih z varnostjo
– Specificiranje varnostnih funkcij (glej 5. točko in druge referenčne dokumente), ki naj se
predvidijo v krmilnem sistemu. V tabeli 1 so navedeni izvori referenc bolj splošnih
varnostnih funkcij in karakteristik, ki naj bodo vključene, če je določena funkcija izbrana.
– Specificirati, kako bodo realizirane varnostne funkcije, in izbrati kategorijo(e) za vsak del in
kombinacijo delov v okviru delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo (glej 6. točko).
4. korak: Načrtovanje
– Načrtovanje delov krmilnega sistema, povezanih z varnostjo, skladno s specifikacijo,
izdelano v 3. koraku, in splošno strategijo načrtovanja v 4.2. Navesti je treba poteze,
zajete v načrtovanju, ki zagotavljajo smiselno izvajanje za doseženo kategorijo(e).
– Verificiranje načrtovanja na vsaki stopnji,
...