kSIST FprEN 50341-2-21:2023

SLOVENSKI oSIST prEN 50341-2-21

STANDARD maj 2020
Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV –
2. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za državo Slovenijo
(na podlagi SIST EN 50341-1:2013)

Overhead electrical lines exceeding AC 1kV – Part 2: National Normative Aspects
(NNA) for Slovenia (based on SIST EN 50341-1:2013)

Referenčna oznaka
ICS 29.240.20 oSIST prEN 50341-2-21:2020 (sl)

Nadaljevanje na straneh 2 do 54

© 2020-05. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega dokumenta ni dovoljeno.

oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 50341-2-21 (sl), Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV – 2-21.
del: Nacionalna normativna določila (NNA) za državo Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2013)),
20xx, ima status izvirnega slovenskega standarda.
NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski standard SIST EN 50341-2-21:20xx je pripravil tehnični odbor SIST/TC NVV Nadzemni vodi
in vodniki.
Tehnični odbor Evropske organizacije za standardizacijo v elektrotehniki CLC/TC 11 je pripravil evropski
standard EN 50341-1:2012, Overhead electrical lines exceeding AC 1 kV – Part 1: General requirements
– Common specifications, ki je v sistem slovenske nacionalne standardizacije privzet kot SIST EN
50341-1:2013, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV – 1. del: Splošne zahteve –
Skupna določila. Standard podaja najnižje splošne zahteve za projektiranje nadzemnih električnih vodov
z izmenično napetostjo nad 1 kV.
Ker je mnogo parametrov projektiranja nadzemnih električnih vodov v posameznih državah članicah
Evropske unije pogojenih geoklimatsko in zgodovinsko, se je tehnični odbor CLC/TC 11 odločil, da v
prvi del standarda vključi le osnovne parametre, ki jih morajo vse države članice upoštevati, da
zagotovijo ustrezno varnost nadzemnih električnih vodov na celotnem območju EU. Dodatno pa je
tehnični odbor določil, da mora vsaka država članica zbrati vsa posebna in dodatna določila, ki so
specifična zanjo pri projektiranju nadzemnih električnih vodov. Določena sta bila postopek priprave teh
dokumentov in njegova oblika. Prav tako so bile določene zaporedne številke delov nacionalnih
normativnih določil za vsako državo članico, za Slovenijo je to oznaka EN 50341-2-21.
Za vsako posamezno državo velja, da je del z njenimi lastnimi nacionalnimi določili zanjo normativen, deli
ostalih držav pa so informativni. Vsi deli so že ali še bodo po njihovi pripravi v predpisanih rokih privzeti v
sistem evropske standardizacije.
Priprava slovenskih nacionalnih normativnih določil se je začela hkrati s privzemom evropskega
standarda EN 50341-1:2012 v slovenskem tehničnem odboru SIST/TC NVV Nadzemni vodi in vodniki.
To obsežno in strokovno izredno zahtevno delo je poleg strokovnjakov s področja elektrotehnike
zahtevalo tudi sodelovanje kompetentnih strokovnjakov s področij gradbeništva in meteorologije.
Pri pripravi slovenskega standarda SIST EN 50341-2-21:20xx je tehnični odbor SIST/TC NAV Nadzemni
vodi in vodniki upošteval vsa pravila in navodila, ki jih je za pripravo nacionalnih normativnih določil
pripravil evropski tehnični odbor CLC/TC 11, ter izkušnje strokovnjakov v drugih državah članicah.
Tehnični odbor SIST/TC NVV se je v tem času aktivno vključil v delo evropskega tehničnega odbora
CLC/TC 11. Da je naloga obsežna, so ugotavljali strokovnjaki tudi v ostalih državah članicah.
Slovenski standard SIST EN 50341-2-21:20xx je pripravljen v slovenskem jeziku, hkrati z njegovim
izidom pa bo pripravljena tudi njegova različica v angleškem jeziku, ki bo nato v predpisni obliki in
strukturi predana v nadaljnji postopek za izdajo v evropskem tehničnem odboru CLC/TC 11.
Odločitev za izdajo tega standarda je dne 6. marca 2020 sprejel tehnični odbor SIST/TC NVV Nadzemni
vodi in vodniki.
ZVEZE S STANDARDI
SIST EN 338 Konstrukcijski les – Trdnostni razredi
SIST EN 1090-1+A1 Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 1. del: Zahteve za ugotavljanje
skladnosti sestavnih delov konstrukcij
SIST EN 1090-2 Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 2. del: Tehnične zahteve za
izvedbo jeklenih konstrukcij
SIST EN 1991-1-4 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-4. del: Splošni vplivi – Obtežbe vetra
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
SIST EN 1993-1-1:2005 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-1. del: Splošna pravila in
pravila za stavbe
SIST EN 1995-1-1 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij – 1-1. del: Splošna pravila in
pravila za stavbe
SIST EN 1995-1-2 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij – 1-2. del: Splošna pravila –
Projektiranje požarnovarnih konstrukcij
SIST EN 1997-1:2005 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje – 1. del: Splošna pravila
SIST EN 10025-1:2004 Vroče valjani izdelki iz konstrukcijskih jekel – 1. del: Splošni tehnični dobavni
pogoji
SIST EN 10025-2:2019 Vroče valjani izdelki iz konstrukcijskih jekel – 2. del: Tehnični dobavni pogoji
za nelegirana konstrukcijska jekla
SIST EN 338 Konstrukcijski les – Trdnostni razredi
SIST EN 50182 Vodniki za nadzemne vode – Vrvi iz koncentrično sukanih okroglih žic
SIST EN 50183 Vodniki za nadzemne vode – Žice iz zlitine aluminij-magnezij-silicij
SIST EN 50189 Vodniki za nadzemne vode – Pocinkana jeklena žica
SIST EN 50341-1:2013 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV – 1. del: Splošne
zahteve – Skupna določila
SIST EN 50443 Učinki elektromagnetne interference na cevovode, ki jih povzročajo
visokonapetostni sistemi izmeničnega toka električne vleke in/ali
visokonapetostni izmenični napajalni sistemi
SIST EN 50522:2011 Ozemljitev elektroenergetskih postrojev, ki presegajo 1 kV izmenične
napetosti
SIST EN 60071-1 Koordinacija izolacije - 1. del: Definicije, načela in pravila
SIST EN 61232 Z aluminijem oplaščene jeklene žice za elektrotehnične namene
SIST EN ISO 898-1 Mehanske lastnosti veznih elementov iz ogljikovega in legiranega jekla - 1.
del: Vijaki s specificiranim trdnostnim razredom - Grobi in fini navoj (ISO 898-
1:2013)
OPOMBA
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
VSEBINA Stran
Predgovor . 8
Uvod . 9
1 Področje uporabe . 9
1.1 Splošno . 9
1.2 Področje uporabe . 9
2 Zveze s standardi, predpisi, definicije in simboli . 9
2.1 Zveze s standardi in predpisi . 9
2.2 Definicije . 10
2.3 Simboli . 10
3 Osnove projektiranja . 10
3.2 Zahteve za nadzemne vode . 10
3.2.2 Zahteve za zanesljivost . 10
4 Vplivi na nadzemne vode . 10
4.1 Uvod . 10
4.2 Stalne obtežbe . 11
4.3 Obtežbe vetra . 11
4.3.1 Področje uporabe in osnovna hitrost vetra . 11
4.3.2 Srednja hitrost vetra . 12
4.3.3 Srednji tlak vetra . 12
4.3.4 Jakost turbulence in konični tlak vetra . 12
4.4 Sile vetra na komponente nadzemnega voda . 13
4.4.1 Sile vetra na vodnike . 13
4.4.2 Sile vetra na izolatorske verige . 14
4.4.3 Sile vetra na palične stebre . 14
4.4.4 Sile vetra na drogove. 14
4.5 Obtežbe žleda . 14
4.5.1 Splošno . 14
4.5.2 Sile žleda na vodnike. 16
4.6 Kombinacija obtežb vetra in žleda . 16
4.6.1 Verjetnost kombinacij . 16
4.6.2 Faktor zračnega upora in gostote žleda . 16
4.6.6 Kombinacija hitrosti vetra in žlednih oblog . 17
4.7 Temperaturni vplivi . 17
4.8 Obtežbe v zvezi z obratovalno sigurnostjo . 17
4.9 Obtežbe med gradnjo in vzdrževanjem . 17
4.11 Druge posebne obtežbe . 18
4.12 Primeri obtežb . 18
4.12.1 Splošno . 18
4.12.2 Standardni primeri obtežb . 19
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
4.13 Delni faktorji za vplive . 22
5 Električne zahteve . 24
5.2 Toki . 24
5.2.1 Normalni tok . 24
5.3 Koordinacija izolacije . 24
5.4 Razvrstitev napetosti in prenapetosti . 25
5.4.2 Značilne napetosti omrežne frekvence . 25
5.4.5 Značilne prenapetosti s strmim čelom . 25
5.5 Najkrajše zračne izolacijske razdalje za izogibanje preskokom . 26
5.5.3 Empirične metode, osnovane na evropskih izkušnjah . 26
5.6 Primeri obtežb za izračun izolacijskih razdalj . 26
5.6.2 Najvišja temperatura vodnika . 26
5.6.3 Obtežbe vetra za določitev električnih izolacijskih razdalj. 26
5.6.4 Obtežbe žleda za določitev električnih izolacijskih razdalj . 27
5.6.5 Kombinirane obtežbe vetra in žleda . 27
5.8 Notranje izolacijske razdalje v razpetini in v glavi podpore . 27
5.9 Zunanje izolacijske razdalje . 28
5.9.1 Splošno . 28
5.9.2 Zunanje izolacijske razdalje do tal na območjih, daleč od stavb, cest, plovnih poti itd. . 30
5.9.3 Zunanje izolacijske razdalje do stanovanjskih stavb in drugih zgradb . 30
5.9.4 Zunanje izolacijske razdalje do križanja prometne poti . 31
5.9.5 Zunanje izolacijske razdalje do bližnjih prometnih poti . 31
5.9.6 Zunanje izolacijske razdalje do drugih nadzemnih elektroenergetskih vodov ali nadzemnih
telekomunikacijskih vodov . 32
5.9.7 Zunanje izolacijske razdalje do rekreacijskih površin (igrišča, športna območja itd.) . 33
5.10 Učinki korone . 33
5.10.1 Radiofrekvenčni šum . 33
5.10.2 Slišni (koronski) hrup .34
5.11 Električna in magnetna polja . 34
5.11.1 Električna in magnetna polja pod nadzemnim vodom . 34
5.11.2 Indukcija zaradi električnih in magnetnih polj . 34
5.11.3 Motenje telekomunikacijskih tokokrogov . 34
6 Ozemljitveni sistemi . 34
6.1 Uvod . 34
6.1.3 Ozemljitveni ukrepi pri vplivih udarov strel . 34
6.1.4 Preneseni potenciali . 36
6.3 Dimenzioniranje glede na toplotno odpornost . 36
6.3.2 Izračun glede na tok . 36
6.4 Dimenzioniranje glede na varnost ljudi . 36
6.4.2 Meje dovoljenih napetosti dotika na različnih lokacijah . 36
6.5 Dokumentacija in nadzor ozemljitvenih sistemov na terenu . 37

oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
7 Podpore . 37
7.1 Uvodna projektna določila . 37
7.2 Materiali . 37
7.2.1 Jekla, vijaki, matice in podložke, varilni material . 37
7.3 Jekleni palični stebri . 38
7.3.1 Splošno . 38
7.3.5 Analiza konstrukcije . 38
7.3.6 Mejna stanja nosilnosti . 38
7.3.8 Nosilnost spojev . 38
7.4 Jekleni drogovi . 39
7.4.1 Splošno . 39
7.4.7 Mejna stanja uporabnosti (SIST EN 1993-1-1:2005, točka 4) . 39
7.4.8 Nosilnost spojev . 39
7.5 Leseni drogovi . 39
7.5.3 Materiali . 39
7.5.5 Mejno stanje nosilnosti . 40
7.5.7 Nosilnost spojev . 40
7.6 Betonski drogovi . 41
7.9 Koronska zaščita . 41
7.10 Pripomočki za vzdrževanje . 41
7.10.1 Plezanje . 41
7.10.2 Vzdrževalnost . 42
8 Temelji . 42
8.1 Uvod . 42
8.2 Osnove geotehničnega projektiranja (SIST EN 1997-1:2005, točka 2) . 42
8.2.2 Geotehnično projektiranje z izračunom . 42
9 Vodniki in zaščitne vrvi . 44
9.2 Aluminijasti vodniki . 44
9.2.1 Značilnosti in mere . 44
9.2.3 Obratovalna temperatura vodnikov in lastnosti masti . 44
9.2.4 Mehanske zahteve . 45
10 Izolatorji . 46
10.2 Standardne električne zahteve . 46
10.7 Mehanske zahteve . 46
10.9 Izbira materiala in specifikacija . 47
11 Pribor za nadzemne vode . 48
11.2 Električne zahteve . 48
11.5 Zahteve glede kratkostičnega toka in obloka . 48
11.6 Mehanske zahteve . 48
12 Zagotavljanje kakovosti, pregledi in prevzemi . 49
Dodatek G (informativni): Računske metode za ozemljitvene sisteme . 50
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
G.4 Napetost dotika in tok skozi telo . 50
G.4.1 Soodvisnost med tokom skozi telo in napetostjo dotika . 50
Dodatek J (normativni): Kotniki v jeklenih paličnih stebrih . 50
J.4 Uklonska nosilnost kotnikov pri tlačni obremenitvi (glej 7.3.6.4) . 50
J.4.1 Upogibna uklonska nosilnost . 50
J.4.3 Vitkost elementov . 50
J.4.3.2 Vogalniki in pasovi . 50
Dodatek M (informativni): Geotehnično in konstrukcijsko projektiranje temeljev . 53
M.3 Vzorčni primer delno empiričnih modelov za ocenjevanje nosilnosti . 53
M.3.1 Geotehnično projektiranje z izračunom . 53
M.3.1.2 Blok temelji . 54

oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
Predgovor
Naslednjih šest točk je napisanih po zahtevah tehničnega odbora CLC/TC 11 in so obvezne za vse
nacionalne posebnosti (NNA).
1 Naslov slovenskega tehničnega odbora SIST/TC NVV Nadzemni vodi in vodniki je:
Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST)
Šmartinska cesta 152
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: 00 386 1 478 30 13
e-pošta: sist@sist.si
2 Slovenski nacionalni tehnični odbor SIST/TC NVV je z vso odgovornostjo pripravil ta standard, ki
je drugi del SIST EN 50341-1:2013 in predstavlja slovenske nacionalne normativne vidike (NNA).
Dokument je bil preverjen po postopkih CENELEC in tehničnega odbora CLC/TC 11.

OPOMBA: Slovenski tehnični odbor SIST/TC NVV prevzema vso odgovornost za tehnično pravilno uskladitev
tega standarda SIST EN 50341-2-21:2020 s standardom SIST EN 50341-1:2013. Izvedeni so bili vsi
potrebni pregledi za zagotavljanje/obvladovanje kakovosti. Vendar pa je treba opozoriti, da je bil ta
nadzor kakovosti izveden v okviru splošne odgovornosti odbora za standard v skladu z nacionalnimi
predpisi.
3 Ta SIST EN 50341-2-21:2020 je normativen za uporabo v Sloveniji in informativen za druge
države.
4 Ta SIST EN 50341-2-21:2020 je treba brati skupaj s prvim delom (SIST EN 50341-1:2013).
Številčenje točk v tem delu standarda ustreza tistemu iz prvega dela. Posebne podtočke s
predpono "SI" se berejo kot dopolnilo k ustreznemu besedilu iz prvega dela. Kakršnokoli potrebno
pojasnilo o uporabi tega dokumenta v povezavi s prvim delom se predloži slovenskemu
tehničnemu odboru SIST/TC NVV, ki bo v sodelovanju z evropskim tehničnim odborom CLC/TC
11 pojasnil zahteve.
Kadar v tem standardu ni sklicevanja na posamezne podtočke iz prvega dela, potem velja
besedilo iz prvega dela (SIST EN 50341-1:2013).
5 V primeru "okvirjenih vrednosti", ki so opredeljene v SIST EN 50341-1:2013, se v Sloveniji
upoštevajo spremenjene vrednosti, (če sploh so), opredeljene v tem drugem delu. Vendar,
katerakoli "okvirjena vrednost", bodisi v prvem delu ali v tem drugem delu, se ne sme spremeniti,
če obstajajo večja tveganja v projektni specifikaciji.
6 Slovenski nacionalni standardi in predpisi, ki urejajo nadzemne električne vode nad 1 kV
izmenične napetosti, so navedeni v točki 2.1 tega standarda (2.1/SI.1).
OPOMBA: Vse nacionalne standarde, ki so navedeni v tem standardu, bodo zamenjali ustrezni evropski standardi takoj, ko
bodo na voljo in jih bo sprejel slovenski organ za standarde, kar bo treba poročati sekretarju tehničnega odbora
CLC/TC 11.
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
1 Področje uporabe
1.1 Splošno
(A-dev) SI.1 Definicija novega nadzemnega električnega voda

Nov nadzemni električni vod je opredeljen kot vod, ki predstavlja funkcionalno zaključeno celoto
za prenos električne energije med točkama A in B (to pomeni novogradnjo vseh podpor s temelji,
vodnikov z izolatorji in obesno opremo ter sistema ozemljitve).
Objekti, ki se trenutno projektirajo (začetek izdelave projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja) ali gradijo, se lahko zaključijo v skladu s standardi, ki so bili veljavni ob začetku
projektiranja ali gradnje nadzemnega voda.
Pri vzdrževalnih in obnovitvenih delih z večjimi konstrukcijskimi spremembami nadzemnega
voda se ta standard uporablja skladno z določili projektne naloge. Npr., pri gradnji nove podpore
na novih temeljih v trasi obstoječega voda se za podporo in temelje uporabijo določila tega
standarda, za ostale elemente napenjalnega polja pa določil tega standarda ni treba upoštevati.
Pri projektiranju in gradnji nadzemnih vodov enosmerne napetosti so zahteve iz tega standarda
uporabne tudi pri oblikovanju konstrukcij, vendar ne za električne zahteve, ki jih je treba določiti
v projektni nalogi.
1.2 Področje uporabe
(ncpt) SI.1 Vrvi z optičnimi vlakni

Ta standard se uporablja tudi za vodnike z vgrajenimi optičnimi vlakni (OPPC) in zaščitnimi
vrvmi z vgrajenimi optičnimi vlakni (OPGW).

(ncpt) SI.2 Uporaba oplaščenih vodnikov in nadzemna izolirana kabelska omrežja

Za nadzemne vode z oplaščenimi vodniki, izoliranimi z umetno maso, in za nadzemna izolirana
kabelska omrežja do vključno 45 kV se projektne zahteve opredelijo v projektni nalogi.

(ncpt) SI.3 Uporaba za vgradnjo ostale opreme na podpore

Ta standard se uporablja tudi za vso ostalo opremo, predvideno za vgradnjo na novo podporo
nadzemnega voda. Za ostalo opremo se šteje vsa tista oprema, ki ne pripada osnovnim
elementom nadzemnega voda, npr. oprema za prehod nadzemnega voda v kabel, ločilniki,
telekomunikacijska oprema, meteorološka oprema, merilna oprema in drugo. Izvesti je treba
statično preverjanje podpore in temelja nadzemnega voda zaradi vpliva lastne teže ostale
opreme in vpliva vetra na ostalo opremo.

2 Zveze s standardi, predpisi, definicije in simboli

2.1 Zveze s standardi in predpisi

Vsi standardi, na katere se sklicuje besedilo v tem standardu, so navedeni v SIST EN 50341-1:2013.

Poleg navedenih standardov je pri projektiranju in gradnji nadzemnih vodov nad 1 kV v Sloveniji treba
upoštevati veljavno nacionalno zakonodajo in predpise, povezane z umeščanjem v prostor ter varnostjo
in kakovostjo.
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
(A-dev) SI.1 Nacionalni normativni akti in predpisi, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji
nadzemnih vodov v Sloveniji so:
– Energetski zakon,
– Gradbeni zakon,
– Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z
nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV,
– Zakon o prostorskem načrtovanju,
– Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju,
– Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju,
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije,
– Pravilnik o elektromagnetni združljivosti,
– Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega
sevanja ter o pogojih za njihovo izvajanje.
2.2 Definicije
V tem delu standarda se uporabljajo definicije, navedene v SIST EN 50341-1:2013, in naslednja:

2.2.110
faktor obtežbe žleda
faktor, ki določa obtežbe žleda vodnikov v določeni geografski coni

2.3 Simboli
V tem delu standardu se uporabljajo simboli, navedeni v SIST EN 50341-1:2013, in naslednji:

f … faktor obtežbe žleda
zl
3 Osnove projektiranja
3.2 Zahteve za nadzemne vode
3.2.2 Zahteve za zanesljivost

(ncpt) SI.1 Zanesljivost nadzemnega voda

Upoštevajoč določila SIST EN 50341-1:2013 in pretekle izkušnje je določena minimalna stopnja
zanesljivosti 1 s 50-letno povratno dobo. Višje stopnje zanesljivosti se lahko določijo v projektni
nalogi.
4 Vplivi na nadzemne vode
4.1 Uvod
(ncpt) SI.1 Izbor metode
Za ocenjevanje vremenskih podatkov pri ugotavljanju številskih vrednosti vplivov se pri
obtežbah vetra uporablja pristop 1, ki predvideva uporabo evropskih in nacionalnih standardov
za referenčne podatke, kot je npr. osnovna hitrost vetra, določena v nacionalnem dodatku k
SIST EN 1991-1-4 in se uporablja skupaj z določili v točki 4.

Za ocenjevanje obtežb žleda se upošteva pristop 3, ki temelji na uporabi podatkov, ugotovljenih
z dolgo in uspešno zgodovino projektiranja nadzemnih vodov.

oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
4.2 Stalne obtežbe
(ncpt) SI.1 Lastna teža ostale opreme na stebru

Lastna teža ostale opreme, predvidene za vgradnjo na steber, deluje kot stalna obtežba.

4.3 Obtežbe vetra
4.3.1 Področje uporabe in osnovna hitrost vetra

(A-dev) SI.1 Osnovna hitrost vetra, vb,0

Osnovna hitrost vetra v je definirana skladno s SIST EN 1991-1-4.
b,0
Na ozemlju Slovenije so cone za osnovne vrednosti hitrosti vetra v opredeljene skladno s sliko
b,0
4.3.1/SI.1.
Slika 4.3.1/SI.1: Cone za osnovne vrednosti hitrosti vetra v
b,0
(vir: SIST EN 1991-1-4:2005/A101:2008)

V coni 1 se upošteva hitrost 20 m/s do nadmorske višine 800 m, 25 m/s za nadmorsko višino
med 800 in 1 600 m, 30 m/s za nadmorsko višino med 1 600 m in 2 000 m ter nad 30 m/s (npr.
40 m/s) za nadmorsko višino nad 2 000 m.

V coni 2 se upošteva hitrost 25 m/s. Zajema območje fena pod Kamniško-Savinjskimi Alpami
in območje Trnovskega gozda ter Notranjske. Za nadmorske višine med 1 600 m in 2 000 m
velja vrednost projektne hitrosti 30 m/s, nad 2 000 m pa nad 30 m/s (npr. 40 m/s).

V coni 3 se upošteva hitrost vetra 30 m/s. Zajema območja Primorje, Kras in del Vipavske
doline.
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
4.3.2 Srednja hitrost vetra
(ncpt) SI.1 Faktor usmerjenosti vetra

Za vrednost faktorja usmerjenosti vetra c se privzame vrednost 1,0.
dir
(ncpt) SI.2 Upoštevanje kategorije terena

Za nadzemne vode nad 45 kV se upošteva kategorija II, če ni v projektni nalogi določeno
drugače.
Za nadzemne vode do 45 kV se upoštevata kategoriji II in III.

Faktor dolžine hrapavosti zemljišča z in faktor zemljišča k se upoštevata po preglednici 4.1/SI.1.
0 r
Preglednica 4.1/SI.1: Kategorije zemljišča, dolžina hrapavosti z in faktor zemljišča k
0 r
z [m]
Kategorija zemljišča 0 k
r
II Površine z nizko vegetacijo, npr. travo in posameznimi ovirami (drevesa, 0,05 0,189
zgradbe) v oddaljenosti najmanj 20-kratne višine ovire

4.3.3 Srednji tlak vetra
(ncpt) SI.1 Učinek višine in temperature
Pri računanju srednjega tlaka vetra se vpliva učinka temperature in nadmorske višine na gostoto
zraka ne upoštevata. V izračunih se upošteva konservativna vrednost gostote zraka, ki znaša
q = 1,25 kg/m .
h
4.3.4 Jakost turbulence in konični tlak vetra
(ncpt) SI.1 Konični tlak za vode do vključno 45 kV
Za vode z napetostnim nivojem do vključno 45 kV in višino stebrov do 15 m se upoštevajo
vrednosti dinamičnega tlaka po conah in kategorijah terena po preglednici 4.1/SI.2. Za vode nad
15 m se upošteva enačba v točki SI.2.
Preglednica 4.1/SI.2: Dinamični tlak za vode do vključno 45 kV, v N/m
Kategorija zemljišča
Cona obtežbe
vetra
III II
Cona 1 425 583
Cona 2 663 909
Cona 3 952 1 305
(ncpt) SI.2 Izračun koničnega tlaka vetra za nadzemne vode nad 45 kV
Za izračun koničnega tlaka vetra 𝑞�ℎ� se lahko uporabijo poenostavljene enačbe:
�
 za kategorijo terena II
o 𝑞�ℎ��2,14∗𝑞 za h je manjši od 7 m
� �
�
�,��
o 𝑞�ℎ��2,33∗𝑞 ∗�� za h je večji od 7 m
� �
��
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
 za kategorijo terena III
o 𝑞�ℎ��1,52∗𝑞 za h je manjši od 7 m
� �
�
�,��
o 𝑞�ℎ��1,70∗𝑞 ∗�� za h je večji od 7 m
� �
��
kjer je 𝑞 referenčni tlak vetra za posamezno cono obtežbe vetra in znaša za:
�
 za cono 1 obtežbe vetra:
�
o 𝑞 �250 𝑁/𝑚
�
 za cono 2 obtežbe vetra:
�
o 𝑞 �390 𝑁/𝑚
�
 za cono 3 obtežbe vetra:
�
o 𝑞 �560 𝑁/𝑚
�
4.4 Sile vetra na komponente nadzemnega voda
4.4.1 Sile vetra na vodnike
4.4.1.1 Splošno
(ncpt) SI.1 Referenčna višina nad tlemi
Pri izračunu sile vetra na vodnike se kot referenčna višina upošteva višina vodnikov ali zaščitne
vrvi, vpetih v izolatorske verige, ki se izračuna po metodi 6 (srednja aritmetična višina) iz
preglednice 4.3 iz standarda SIST EN 50341-1:2013.
4.4.1.2 Konstrukcijski faktor
(ncpt) SI.1 Faktor razpetine
Konstrukcijski faktor razpetine 𝐺 se določi po enačbi:
�
𝐺�𝑘 ∙ 𝑘 ∙ 𝑘
� ��� ���� ����
kjer so:
 𝑘 :
����
o 1,0 za 𝐿 �200 𝑚
�
o 0,6�80/𝐿 za 𝐿 �200 𝑚
� �
 𝑘 :
���
o 0,8 za kategorijo terena III
o 0,7 za kategorijo terena II
 𝑘 :
����
o 1,1 za cono 1 obtežbe vetra
o 0,9 za cono 2 obtežbe vetra
o 0,8 za cono 3 obtežbe vetra
L = srednja vrednost sosednjih razpetin:
m
L = (L + L )/2
m 1 2
4.4.1.3 Faktor zračnega upora
(ncpt) SI.1 Faktor zračnega upora vodnika
Za faktorje zračnega upora, 𝐶 , se uporabijo vrednosti po preglednici 4.2/SI.1.
�
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
Preglednica 4.2/SI.1: Faktorji zračnega upora Cc

Element nadzemnega voda Cc
Vodniki s premerom do 12,5 mm 1,2
Vodniki s premerom od 12,5 do 15,8 mm 1,1
Vodniki s premerom nad 15,8 mm 1,0
Vodniki z neokroglim premerom 1,3
Radarski markerji in letalske opozorilne krogle s premerom med 300 mm in 1 000 mm 0,4

4.4.2 Sile na izolatorske verige
(ncpt) SI.1 Obtežba vetra na izolatorje
Obtežba vetra na izolatorske sklope deluje v smeri vetra in je enaka:
Q = q (h) G C A
Wins p ins ins ins
kjer so:
G resonančni faktor konstrukcije izolatorske verige, G = 1
ins ins
C faktor zračnega upora izolatorske verige, C = 1,2
ins ins
q (h) konični tlak vetra, podan v 4.3.4
p
A  površina izolatorske verige, projicirana vodoravno na navpično ravnino,
ins
vzporedno z osjo verige
4.4.3 Sile vetra na palične stebre
4.4.3.1 Splošno
(ncpt) SI.1 Izbor metode
Za izračun sile vetra na palične stebre se upošteva metoda 1. Referenčna višina vsakega
odseka stebra ali vsakega elementa stebra je višina geometričnega težišča odseka ali
elementa nad tlemi.
4.4.4 Sile vetra na drogove
(ncpt) SI.1 Izbor metode
Za izračun sile vetra na drogove se upošteva metoda 1. Drog se razdeli na odseke in
referenčna višina vsakega odseka je višina težišča odseka, ki se obravnava nad zemljo.
Pri tem se priporoča za resonančni faktor za drog G = 1,0.
pol
4.5 Obtežbe žleda
4.5.1 Splošno
(snc) SI.1 Cone obtežbe žleda
Obtežbe žleda so odvisne od zemljepisnega poteka trase nadzemnega voda. Določila za
osnovne obtežbe žleda slonijo na dolgoletnih izkušnjah (pristop 3). Za potrebe določitev obtežb
žleda nadzemnih vodov je Slovenija razdeljena v tri cone:

oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
1. cona obtežbe žleda: f = 1,6
zl
2. cona obtežbe žleda: f = 2,5
zl
3. cona obtežbe žleda: f = 5,0
zl
kjer je f faktor obtežbe žleda.
zl
Murska Sobota
Maribor
Dravograd
Ljutomer
Ptuj
Velenje
Celje
Kranj
Tolmin
Zidani most
Ljubljana
Krško
Nova Gorica
Novo mesto
1. cona
Postojna
2. cona
Kocevje
3. cona
Crnomelj
Koper
Slika 4.5.1/SI.1: Faktor obtežbe žleda glede na cone v Sloveniji
V 1. cono spadajo območja, kjer na podlagi vremenskih razmer in potrjeno z dolgoletnimi
izkušnjami nastajajo le majhne obtežbe žleda, ki niso povzročale večjih poškodb nadzemnih
vodov.
V 2. cono spadajo območja, kjer je na podlagi vremenskih razmer, zemljepisne lege in potrjeno
z dolgoletnimi izkušnjami pričakovati velike obtežbe žleda, ki so med drugim že povzročile
poškodbe na nadzemnih vodih.
V 3. cono spadajo območja, kjer je na podlagi vremenskih razmer, zemljepisne lege in potrjeno
z dolgoletnimi izkušnjami pričakovati zelo velike obtežbe žleda, ki so med drugim povzročile
večje poškodbe na nadzemnih vodih.
Razvrstitev terena nadzemnega voda ali njegovega dela v eno od navedenih con mora določiti
in utemeljiti investitor v projektni nalogi.
Na posebno izpostavljenih legah se lahko po potrebi upoštevajo večje obtežbe žleda, kot so
določene za 3. cono. To je treba opredeliti v projektni nalogi.
Za gostoto žleda ( I) se predpostavi 900 kg/m .
(snc) SI.2 Posebnost za nadzemne vode do 45 kV

V posebnih primerih se lahko za dimenzioniranje vodov uporabi faktor f manjši od 1,6, vendar
zl
ne manjši od 1,0. To odločitev mora podati investitor v projektni nalogi.

oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
Za vode z napetostnim nivojem ≤ 20 kV se lahko v 1. coni uporabi faktor 1,0 in v 2. coni faktor
1,6 ter v 3. coni faktor 2,5. To odločitev mora podati investitor v projektni nalogi.
(ncpt) SI.3 Debelina žledne obloge
Žledne obloge okoli posameznih elementov nadzemnega voda se lahko preračunajo z
upoštevanjem debeline žledne obloge z gostoto 900 kg/m in glede na faktor žleda f :
zl
f = 1,0 … žledna obloga z debelino 10 mm
zl
f = 1,6 … žledna obloga z debelino 15 mm
zl
f = 2,5 … žledna obloga z debelino 20 mm
zl
f = 5,0 … žledna obloga z debelino 30 mm
zl
4.5.2 Sile žleda na vodnike
(ncpt) SI.1 Sile žleda na vodnike
Obtežba žleda na dolžino vodnika se računa v skladu z izrazom:
I = f x 1,8 d [N/m]
zl
kjer sta:
faktor obtežbe žleda, odvisen od cone v skladu s 4.5.1/Sl.1
f
zl
d premer vodnika (v mm)
(ncpt) SI.2 Sile žleda na ostale elemente nadzemnega voda
Obtežbe žleda na stebre, izolatorske verige, opozorilne krogle, označitvene elemente za ptiče
in ostalo obešalno opremo se upošteva v skladu s 4.5.1/SI.1, razen če je v projektni nalogi
določeno drugače.
4.6 Kombinacija obtežb vetra in žleda
4.6.1 Verjetnost kombinacij
(ncpt) SI.1 Verjetnost kombinacije žleda in vetra
V Sloveniji se sočasno delovanje žleda in vetra upošteva kot kombinacija obtežbe žleda z
reducirano obtežbo vetra.
4.6.2 Faktor zračnega upora in gostote žleda
(ncpt) SI.1 Faktor zračnega upora in gostota žledu
V Sloveniji se upošteva žled z gostoto ρ = 900 kg/m . Za koeficient oblike žleda se upošteva
I
C = 1,0.
lc
V izjemnih primerih je dovoljeno, da se v projektni nalogi zahtevajo nižje gostote ledu ali
mokrega snega. V tem primeru se za koeficient oblike C upoštevajo vrednosti po preglednici
lc
4.5 v SIST EN 50341-1:2013.
oSIST prEN 50341-2-21 : 2020
4.6.6 Kombinacije hitrosti vetra in žlednih oblog
(ncpt) SI.1 Kombinacija žleda in hitrosti vetra
Sila vetra na stebre se izračuna v skladu s 4.4.3/Sl.1, na drogove v skladu s 4.4.4/Sl.1, na
izolatorske verige v skladu s 4.4.2/Sl.1 in na zaledenele vodnike v skladu s 4.4.1/Sl.1. Pri tem
se upošteva, da se zračni tlak zmanjša na 30 % vrednosti.
4.6.6.1 Izjemna obtežba žleda, kombinirana z veliko verjetnostjo hitrosti vetra
(ncpt) SI.1 Zaledeneli vodniki
Vpliv vetra na zaledenele vodnike je treba upoštevati pri vseh vrstah podpor.
4.7 Temperaturni vplivi
(ncpt) SI.1 Splošno
Za nadzemne vode se temperaturni učinki upoštevajo v naslednjih projektnih situacijah:
a) –20 °C najnižja temperatura, ki se upošteva brez drugih vremenskih vplivov,
b) +5 °C običajna referenčna temperatura okolice, ki se predpostavlja ob izjemni hitrosti
vetra,
c) –5 °C temperatura, ki se predpostavlja pri nastanku žledne obloge,
d) –5 °C temperatura, ki jo je treba upoštevati pri kombinaciji vetra in žleda,
e) +10 °C običajna referenčna temperatura okolice, ki se predpostavlja ob brezvetrju
4.8 Obtežbe v zvezi z obratovalno sigurnostjo
(ncpt) SI.1 Obtežbe glede na obratovalno sigurnost
Obtežbe glede na obratovalno sigurnost so obravnavane v točki 4.12.2 (v primerih obtežb H, J
in K).
Za nadzemne vode do 45 kV se obtežbeni primer K ne obravnava.
4.9 Obtežbe med gradnjo in vzdrževanjem
(ncpt) SI. 1 Montažne obtežbe
Obtežbe, ki nastanejo pri gradnji, montaži in vzdrževanju voda, so v nadaljevanju poimenovane
montažne obtežbe.
Na konzolah nosilnih in kotnih nosiln
...