SIST EN 50341-3-21:2009

SLOVENSKI
SIST EN 50341-3-21 STANDARD
april 2009
Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 3-21. del: Nacionalno normativna določila (NNA) za državo Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2002)
Overhead electrical lines exceeding AC 45 kV – Part 3-21: National Normative Aspects (NNA) for Slovenia (based on SIST EN 50341-1:2002)
Referenčna oznaka ICS 29.240.20 SIST EN 50341-3-21:2009 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 44
© 2009-04. Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.



SIST EN 50341-3-21 : 2009 2 NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 50341-3-21 (sl), Nadzemni električni vodi za napetosti nad 45 kV –
3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za državo Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2002), 2009, ima status izvirnega slovenskega standarda. NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski standard SIST EN 50341-3-21:2009 je pripravil tehnični odbor SIST/TC NAV Nadzemni vodi.
Tehnični odbor evropske organizacije za standardizacijo na področju elektrotehnike CENELEC CLC/TC 11 je pripravil evropski standard EN 50341-1:2001, Overhead electrical lines exceeding AC 45 kV – Part 1: General requirements – Common specifications, ki je v sistem slovenske nacionalne standardizacije privzet kot SIST EN 50341-1:2002, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila. Standard podaja najnižje splošne zahteve za načrtovanje nadzemnih električnih vodov izmenične napetosti nad 45 kV. Ker je mnogo parametrov načrtovanja nadzemnih električnih vodov v posameznih državah članicah Evropske unije pogojenih geoklimatsko in zgodovinsko, se je tehnični odbor CLC/TC 11 odločil, da se v prvi del standarda vključijo le osnovni parametri, ki morajo biti spoštovani v vseh državah članicah, da je zagotovljena ustrezna varnost nadzemnih električnih vodov v vseh državah članicah. Dodatno pa je tehnični odbor določil, da mora vsaka država članica zbrati vsa posebna in dodatna določila, ki so pri njej specifična za načrtovanje nadzemnih električnih vodov. Določena sta bila postopek priprave teh dokumentov in njegova oblika. Seznam držav, ki so pripravile lastna nacionalna normativna določila, podaja drugi del standarda EN 50341-2:2001, Overhead electrical lines exceeding AC 45 kV – Part 2: Index of National Normative Aspects. V tem delu so tudi določene zaporedne številke delov z nacionalnimi normativnimi določili za vsako državo članico. Tretji del EN 50341-3:2001, Overhead electrical lines exceeding AC 45 kV – Part 3: Set of National Normative Aspects pa je zbirka nacionalnih normativnih določil posameznih držav. Za vsako posamezno državo velja, da je del z njenimi lastnimi nacionalnimi določili zanjo normativen, deli ostalih držav pa so informativni. Vse dele smo ob njihovi pripravi v predpisanih rokih privzeli v sistem nacionalne standardizacije. Tretji del vsebuje zbirke posebnih določil držav, kot so bila pripravljena ob izdaji dokumenta v letu 2001. Slovenska nacionalna normativna določila takrat še niso bila pripravljena, zato jih v SIST EN 50341-3:2002 ni.
Priprava slovenskih nacionalnih normativnih določil se je začela hkrati s privzemom evropskih standardov v slovenskem tehničnem odboru SIST/TC NAV Nadzemni vodi. To je bilo obsežno in strokovno izredno zahtevno delo, ki je poleg strokovnjakov s področja elektrotehnike zahtevalo tudi sodelovanje kompetentnih strokovnjakov iz gradbeništva in meteorologije.
Vzporedno je bilo nujno treba pripraviti oziroma dopolniti in posodobiti tudi ustrezno strokovno terminologijo. Terminologija je bila vzpostavljena s prevodom slovenskega standarda SIST EN 50341-1:2002, ki je bil izdan v letu 2006.
Pri pripravi slovenskega standarda SIST EN 50341-3-21:2009 je tehnični odbor SIST/TC NAV Nadzemni vodi upošteval vsa pravila in navodila, ki jih je za pripravo nacionalnih normativnih določil pripravil evropski tehnični odbor CLC/TC 11, ter izkušnje strokovnjakov v drugih državah članicah. SIST/TC NAV se je v tem času aktivno vključil v delo evropskega tehničnega odbora CLC/TC 11. Da je naloga težka in obsežna, so ugotavljali strokovnjaki tudi v ostalih državah članicah. Države, ki so imele svoj 3. del pripravljen že ob izdaji EN 50341-3:2001, so te dele še naknadno dopolnjevale in usklajevale z drugim državami članicami; na njihovih izkušnjah pa so sproti dopolnjevali pravila za pripravo novih dokumentov.
Trenutno kaže, da bo v prihodnosti izdan združeni dokument za načrtovanje nadzemnih električnih vodov, ki bo obsegal minimalne zahteve za načrtovanje tako nad 45 kV (sedanja družina EN 50341) kot tudi do 45 kV (sedanja družina EN 50423). Prav tako na podlagi analiz načrtujejo prenos velikega dela nacionalnih normativnih določil, ki se med posameznimi državami ne razlikujejo močno, v prvi,



SIST EN 50341-3-21 : 2009 3 skupni del standarda ter s tem močno zmanjšanje obsega nacionalnih normativnih določil posameznih držav.
Slovenski standard SIST EN 50341-3-21 v angleškem jeziku je bil že predan v nadaljnji postopek na CLC/TC 11, tako da bo naslednja izdaja evropskega EN 50341-3 vsebovala slovenski del, ki mu je bila določena številka 21. Izvirni slovenski standard SIST EN 50341-3-21 je pripravljen v slovenskem in v angleškem jeziku in je enakovreden z besedilom, ki bo objavljeno kot 21. del novega standarda EN 50341-3. Odločitev za pripravo tega standarda je dne 26. aprila 2002 po pooblastilu Strokovnega sveta za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij sprejel tehnični odbor SIST/TC NAV. Standard je odbor potrdil dne 9. februarja 2009. OPOMBA – Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.



SIST EN 50341-3-21 : 2009 4 VSEBINA Stran Predgovor.7 1
Področje uporabe.8 2
Definicije, simboli in sklicevanja.8 2.1
Definicije.8 2.2
Seznam simbolov.8 2.3
Zveza s standardi in normativnimi dokumenti.8 3
Osnove projektiranja.9 3.2
Zahteve.9 3.2.1
Osnovne zahteve.9 4
Vplivi na nadzemne vode.9 4.3
Vplivi, empirični pristop.9 4.3.1
Stalne obtežbe. 4.3.2
Obtežbe vetra.9 4.3.3
Obtežbe žleda.12 4.3.4
Sočasni obtežbi vetra in žleda.14 4.3.6
Obtežbe med gradnjo in vzdrževanjem.14 4.3.7
Obtežbe v zvezi z obratovalno sigurnostjo.15 4.3.8
Sile zaradi kratkostičnih tokov.15 4.3.9
Druge posebne sile.15 4.3.10
Primeri obtežb.15 4.3.11
Delni varnostni faktorji za vplive.18 5
Električne zahteve.19 5.2
Toki.19 5.3
Koordinacija izolacije.19 5.4
Notranje in zunanje razdalje.20 5.4.1
Uvod.20 5.4.2
Splošna razmišljanja in primeri obtežb.21 5.4.3
Razdalje v razpetini in na stebru.21 5.4.5
Razdalje od stavb, prometnih poti, drugih nadzemnih vodov in rekreacijskih površin.22 5.5
Učinki korone.23 5.5.1
Radijske motnje.23 5.6
Električna in magnetna polja.23 5.6.1
Električna in magnetna polja pod nadzemnim vodom.23 5.6.3
Vplivi na telekomunikacijske tokokroge.23 6
Ozemljitveni sistemi.24 6.2
Dimenzioniranje ozemljitvenih sistemov za omrežno frekvenco.24 6.2.3
Dimenzioniranje glede na toplotno trdnost.24 6.3
Izdelava ozemljitvenih sistemov.24 6.3.2
Prenos potencialov.24



SIST EN 50341-3-21 : 2009 5 6.4
Ukrepi na ozemljitvah proti učinkom strele.24 6.6
Dokumentacija in nadzor ozemljitvenih sistemov na terenu.25 7
Podpore.25 7.1
Uvodna razmišljanja o projektiranju.25 7.3
Jekleni palični stebri.26 7.3.1
Splošno.26 7.3.5
Mejna stanja nosilnosti.26 7.4
Jekleni drogovi.28 7.4.1
Splošno.28 7.4.4
Mejno stanje uporabnosti.28 7.4.6
Spoji.28 7.7
Sidrane konstrukcije.29 7.7.1
Splošno.29 7.8
Druge konstrukcije.29 7.9
Korozijska zaščita in končna obdelava.29 7.10
Pripomočki za vzdrževanje.29 8
Temelji.30 8.2
Splošne zahteve.30 8.4
Obtežbe, ki vplivajo na temelje.30 8.5
Geotehnično projektiranje.30 8.5.2
Geotehnično projektiranje na podlagi izračunov.30 8.6
Obremenilni preskusi.32 8.7
Projektiranje konstrukcije.32 8.7.a
Kompaktno temeljenje.32 8.7.b
Temeljenje s ploščo.32 8.7.c
Temeljenje z enojnim pilotom.33 8.7.d
Razčlenjeni temelji.33 8.7.e
Temeljenje s piloti in mikropiloti.35 8.7.f
Betonski temelji.36 9
Linijski in zaščitni vodniki s telekomunikacijskimi tokokrogi ali brez njih.37 9.2
Aluminijski vodniki.37 9.2.1
Značilnosti in mere.37 9.2.2
Električne zahteve.37 9.2.3
Obratovalne temperature vodnikov.38 9.2.4
Mehanske zahteve.38 9.5
Linijski (OPCON) in zaščitni (OPGW) vodniki z optičnimi vlakni za telekomunikacijske
tokokroge.39 9.5.3
Obratovalna temperatura vodnika.39 10
Izolatorji.39 10.7
Mehanske zahteve.39 10.9
Izbira materiala in specifikacija.41



SIST EN 50341-3-21 : 2009 6 11
Pribor za nadzemne vode.41 11.2
Električne zahteve.41 11.6
Mehanske zahteve.41 12
Zagotavljanje kakovosti, pregledi in prevzemi.42 Dodatek J (normativni): Jekleni palični stebri.43 J.4.1
Nateg.43 J.6.2
Vogalniki in prečke.43 J.6.3.2
Enojne diagonale.44 J.6.3.3
Križne diagonale.44 J.6.3.4
Križne diagonale s sekundarnim polnilom.44



SIST EN 50341-3-21 : 2009 7 Predgovor
1) Slovenski tehnični odbor za nadzemne vode (SIST/TC NAV) se nahaja na naslednjem naslovu: Slovenski inštitut za standardizacijo
SIST/TC NAV – Nadzemni vodi Šmartinska c. 152 SI-1000 Ljubljana Slovenija Telefon: 01 478 3013 Faks: 01 478 3094 E-pošta: sist@sist.si
2) Slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV je pripravil ta tretji del kot del EN 50341, ki vsebuje nacionalna normativna določila (NNA), in ga predložil v postopek sprejemanja pri CLC/TC 11. 3) EN 50341-3-21 je obvezen v Sloveniji in informativen v drugih državah. 4) EN 50341-3-21 je treba brati skupaj z EN 50341-1. Oštevilčenje poglavij, uporabljeno v tem delu standarda, je usklajeno z oštevilčenjem v EN 50341-1. Specifične točke so označene s »SI« in jih je treba brati kot dopolnila k besedilu iz EN 50341-1. Pojasnila v zvezi z uporabo tega dela v zvezi z EN 50341-1 posreduje slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV v povezavi s CLC/TC 11. 5) »Okvirjene vrednosti«, kot so definirane v EN 50341-1, so vrednosti, ki se lahko spremenijo. Vrednosti, ki so definirane v tem 3. delu, so obvezne v Sloveniji. Vsekakor pa »okvirjene vrednosti« iz obeh delov ne smejo vnašati večjih tveganj v projekt. 6) Slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV objavlja skladno s točko 3.1 iz EN 50341-1, da za območje Slovenije velja »empirični pristop« (4.3) projektiranja nadzemnih vodov. 7) Slovenski standardi in pravila, ki jih SIST EN 50341-1 ne navaja, so našteti v točki 2.3 tega dela.
OPOMBA: Vsi nacionalni standardi, navedeni v tem delu, bodo zamenjani z ustreznimi evropskimi standardi takoj, ko bodo le-ti na voljo in jih bo slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV sprejel in o tem obvestil CLC/TC 11. 8) V EN 50341-3-21 so vse točke, označene s »SI«, nacionalna dopolnila (ncpt) z naslednjimi izjemami: točka 2.3/SI.1 je A-dev, točka 4.3.2/SI.1 je »snc«, točka 4.3.3/SI.1 je »snc«, točka 5.4.2.2.1/SI.1 je »snc«,
točka 5.4.2.2.2/SI.1 je »snc«,
točka 5.4.2.2.3/SI.1 je »snc«,
točka 5.6.1/SI.1 je A-dev in točka 9.2.4/SI.1 je »snc«. Definicije za »ncpt«, »snc« in »A-dev« so podane v uvodu k EN 50341-1.



SIST EN 50341-3-21 : 2009 8 1
Področje uporabe (ncpt) SI.1 Področje uporabe
Ta slovenski standard temelji na SIST EN 50341-1 in velja v Sloveniji za projektiranje in izvedbo novih nadzemnih vodov nazivnih napetosti nad 45 kV ter za rekonstrukcije obstoječih.
Tega standarda ni treba uporabljati za obstoječe nadzemne vode. Objekti, ki se v času sprejema tega standarda projektirajo ali gradijo, se lahko zaključijo v skladu s predpisi, ki so veljali v času pridobitve gradbenega dovoljenja. (ncpt) SI.2 Uporaba vodnikov, izoliranih z umetno maso Zahteve za projektiranje in izvedbo nadzemnih vodov z uporabo vodnikov, izoliranih z umetno maso, se opredelijo v projektni nalogi. (ncpt) SI.3 Uporaba za vodnike s telekomunikacijskimi komponentami V Sloveniji se lahko ta standard uporabi za vse vodnike (glede na opombo 3 v prvi točki EN 50341-1), ki vsebujejo telekomunikacijske komponente.
(ncpt) SI.4 Uporaba za vgradnjo telekomunikacijske opreme na podpore
Ti standardi so uporabni v Sloveniji za montažo telekomunikacijske opreme na podpore.
2
Definicije, simboli in sklicevanja
2.1
Definicije
Vsi strokovni izrazi, uporabljeni v tem tretjem delu standarda, so navedeni in definirani v EN 50341-1.
2.2
Seznam simbolov
Vsi simboli, uporabljeni v tem delu standarda, so navedeni v EN 50341-1.
2.3
Zveza s standardi in normativnimi dokumenti
Vsi standardi CENELEC in IEC, navedeni v EN 50341-1, so tudi slovenski nacionalni standardi, ki so bili privzeti brez kakršnih koli sprememb.
(A-dev) SI.1 Nacionalni normativni akti, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji nadzemnih vodov – Energetski zakon – Zakon o prostorskem načrtovanju – Zakon o urejanju prostora – Zakon o graditvi objektov – Zakon o varstvu okolja – Zakon o ohranjanju narave – Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju – Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju – Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije – Uredba o prostorskem redu Slovenije
OPOMBA: Besedila zakonov in uredb ter njihove dopolnitve je mogoče dobiti na spletni strani http://zakonodaja.gov.si/.



SIST EN 50341-3-21 : 2009 9 3
Osnove projektiranja 3.2
Zahteve 3.2.1
Osnovne zahteve
(ncpt) SI.1 Splošno Vse komponente nadzemnega voda morajo biti izbrane, projektirane in zgrajene tako, da zagotovijo zanesljivo trajno obratovanje ob pričakovanih podnebnih pogojih, ob največji obratovalni napetosti, pod vplivi električnih tokovnih obtežb in ob pričakovanih kratkostičnih obtežbah. Pri tem je treba upoštevati tudi atmosferske in stikalne prenapetosti. Te zahteve so izpolnjene, če je nadzemni vod projektiran in zgrajen v skladu z zahtevami tega standarda. 4
Vplivi na nadzemne vode 4.3
Vplivi, empirični pristop 4.3.1
Stalne obtežbe
(ncpt) SI.1 Splošno
Lastne teže stebrov ali drogov, izolatorskih verig in druge vgrajene opreme ter tudi vodnikov obeh sosednjih razpetin delujejo kot stalne obtežbe. Letalske opozorilne krogle in druge podobne elemente je treba prav tako obravnavati kot stalne obtežbe.
4.3.2
Obtežbe vetra
(snc) SI.1 Obtežbe vetra splošno Obtežbe vetra so odvisne od geografskega območja, v katerem poteka nadzemni vod. Za določitev obtežb vetra se Slovenija deli na vetrne cone, kot je prikazano na sliki 4.3.2/SI.1. Tlak vetra qh se izračuna po naslednjem izrazu: qh= V 2/1,6
[N/m2] kjer sta:
qh dinamični tlak vetra v višini h, po preglednici 4.3.2/SI.1 V največja hitrost vetra (m/s), ki se na istem delu trase pojavlja povprečno vsakih pet let, za vode z napetostjo 400 kV pa tudi v daljšem času. Hitrost vetra se določi na podlagi merjenj in z uporabo statistične obdelave merjenih podatkov
Tlak vetra iz prvega odstavka te točke velja za osnovno višinsko cono od 0 do 40 m nad zemljo in ne sme biti manjši od 600 N/m2. Dobljene računske vrednosti za tlak vetra qh se povečajo do prve večje vrednosti iz preglednice 4.3.2/SI.1:



SIST EN 50341-3-21 : 2009 10 (snc) Preglednica 4.3.2/SI.1: Cone tlaka vetra
Vetrna cona 1. 2. 3. Tlak vetra (qh) [N/m2] Višina voda od 0 do 40 m nad zemljo 600 750 900 1100 1300 Deli voda med 40 m in 80 m nad zemljo 750 900 1100 1300 1500
Za tlak vetra na vodnike oziroma zaščitne vrvi je odločilna višina njihovega obesišča v sponki na obravnavanem stebru. Vrednosti iz preglednice 4.3.2/SI.1 se lahko povečajo v odvisnosti od lokalnih terenskih razmer.
Slika 4.3.2/SI.1: Karta vetrnih con
(ncpt) SI.2 Obtežba vetra na vodnike
Obtežbo vetra na vodnike je treba računati v višini njihovih obesišč na podpori ali na izolatorju. Osnovna predpostavka je, da obtežba vetra deluje vodoravno in pravokotno na vodnike v razpetini. Upošteva se tudi, da se tlak vetra, ki deluje na vodnike in zaščitne vrvi v smeri simetrale kota trase, izračuna za polovični seštevek sosednjih razpetin brez kakršne koli redukcije glede na kot trase.
QWc = qh · Gc · Cc · d · L · cos 2 Φ
kjer so:
qh vrednost dinamičnega tlaka vetra, ki je odvisna od višine vodnikov nad tlemi, skladno s preglednico 4.3.2/SI.1
Gc faktor razpetine, ki je odvisen od dolžine razpetine: Gc = 1,00 za razpetine do 200 m Gc = 0,60 + 80/L za razpetine nad 200 m
Cc faktor delovanja vetra na vodnik po preglednici 4.3.2/SI.2
d premer vodnika L dolžina razpetine. Za projektiranje stebrov in drogov se uporabi vetrna razpetina (L1 + L2)/2. Obtežba vetra se razdeli na obe podpori, ki omejujeta razpetino. Φ kot po sliki 4.3.10/SI.1 1. cona 600 N/m2
2. cona 750 ali 900 N/m2
3. cona 1100 ali 1300 N/m2



SIST EN 50341-3-21 : 2009 11 (ncpt) SI.3 Obtežba vetra na izolatorske sklope
Obtežba vetra na izolatorske sklope deluje v smeri vetra in je enaka: QWins = qh · 1,2 · Ains
kjer sta:
qh
tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1
Ains vetru izpostavljena površina izolatorja
(ncpt) SI.4 Obtežba vetra na palične stebre
Obtežba vetra na trup stebra se lahko računa po posameznih odsekih stebra z upoštevanjem njihove višine od tal in ob predpostavki, da obtežbe delujejo v težišču vsakokratnega odseka stebra QWx = qh · Cx · A kjer sta: A projekcija površine konstrukcije pravokotno na smer vetra Cx aerodinamični faktor delovanja vetra po preglednici 4.3.2/SI.2
(ncpt) SI.5 Obtežba vetra na drogove Obtežba vetra deluje v smeri vetra in znaša: QWpol = 1,1 · qh · Cx · Apol kjer so: qh tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1 Cx faktor delovanja vetra za drog po preglednici 4.3.2/SI.2 Apol projekcija vetru izpostavljene površine droga Faktor 1,1 upošteva odziv podpore.
(ncpt) SI.6 Obtežba vetra na konzole Za konzole je treba ustrezno upoštevati določila iz 4.3.2/SI.4 in SI.5. (ncpt) SI.7 Veter na vogal Pri vseh vrstah podpor je treba upoštevati veter na vogal. Pri tem se predpostavi delovanje vetra pod kotom 45o. Obtežbe vetra na vodnike se določijo po 4.3.2/SI.2, na izolatorje po 4.3.2/SI.3, na stebre in drogove pa po 4.3.2/SI.4 oziroma 4.3.2/SI.5 Če je potrebno, se upoštevajo tudi koti Φ, ki so različni od 45o.



SIST EN 50341-3-21 : 2009 12 (ncpt) Preglednica 4.3.2/SI.2: Faktorji zračnega upora Cx in Cc Komponenta Ravninske palične konstrukcije, sestavljene iz profilov 1,6 Kvadratni in pravokotni palični stebri iz profilov 2,8 Ravninske palične konstrukcije, sestavljene iz cevi 1,2 Kvadratni in pravokotni palični stebri iz cevi 2,1 Jeklene cevi, armiranobetonski in leseni drogovi z okroglim prerezom 0,7 Jeklene cevi in armiranobetonski drogovi z dvanajsterokotnim prerezom 0,85 Jeklene cevi in armiranobetonski drogovi s šestero- ali osmerokotnim prerezom 1,0 Jekleni ali armiranobetonski stebri s kvadratnim ali pravokotnim prerezom 1,4 Cx Vodniki s premerom do 12,5 mm 1,2 Vodniki s premerom od 12,5 mm do 15,8 mm 1,1 Vodniki s premerom nad 15,8 mm 1,0 Vodniki z neokroglim prerezom 1,3 Radarski markerji in letalske opozorilne krogle s premerom med 300 mm in 1000 mm 0,4 Cc
4.3.3
Obtežbe žleda
(snc) SI.1 Splošno
Obtežbe žleda nastanejo zaradi obloge vodnikov z ivjem, ledom ali mokrim snegom. Te delujejo navpično navzdol, zato se prištevajo kot dodatna masa k masi vodnika oziroma zaščitne vrvi ali konstrukcije.
Dodatna obtežba žleda je obtežba, ki se na obravnavanem mestu pojavlja povprečno vsakih 5 let, vendar nikakor ni manjša kot gn = f · 1,8 ·d
[N/m] kjer sta: d premer vodnika oziroma zaščitne vrvi, v mm
f faktor, ki je odvisen od žledne cone
Za presojo dodatne obtežbe, ki se upošteva pri izračunu voda, se uporabijo podatki, ki se dobijo od hidrometeorološke službe, ter izmerjene vrednosti na obstoječih nadzemnih elektroenergetskih in telekomunikacijskih vodih vzdolž projektirane trase. Praviloma se dodatna obtežba žleda gn računa glede na cono poteka voda z naslednjimi vrednostmi faktorja f: 1. cona obtežbe žleda:
f = 1,6 2. cona obtežbe žleda:
f = 2,5 3. cona obtežbe žleda:
f = 5,0



SIST EN 50341-3-21 : 2009 13
Slika 4.3.3./SI.1: Faktor obtežb žleda f glede na cone v Sloveniji V 1. cono spadajo območja, kjer na podlagi vremenskih razmer in potrjeno z dolgoletnimi izkušnjami nastajajo le majhne obtežbe žleda, ki niso povzročale poškodb nadzemnih vodov.
V 2. cono spadajo območja, kjer je na podlagi vremenskih razmer, zemljepisne lege in potrjeno z dolgoletnimi izkušnjami pričakovati velike obtežbe žleda, ki so med drugim že povzročile tudi poškodbe na nadzemnih vodih.
V 3. cono spadajo območja, kjer je na podlagi vremenskih razmer, zemljepisne lege in potrjeno z
...