SIST EN 14212:2012/AC:2014

Außenluft - Messverfahren zur Bestimmung der Konzentration von Schwefeldioxid mit Ultraviolett-Fluoreszenz

Air ambiant - Méthode normalisée pour le mesurage de la concentration en dioxyde de soufre par fluorescence U.V.

Zunanji zrak - Standardna metoda za določevanje koncentracije žveplovega dioksida z ultravijolično fluorescenco

Ta evropski standard določa metodo stalnega merjenja za določitev koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku na podlagi fluorescentnega ultravijoličnega merilnega principa. Ta standard opisuje lastnosti delovanja in vzpostavlja ustrezna minimalna merila, potrebna za izbiro ustreznega fluorescentnega ultravijoličnega analizatorja s homologacijskimi preizkusi. Vključuje tudi oceno ustreznosti analizatorja za uporabo na specifičnem fiksnem mestu, da se izpolnijo zahteve o kakovosti podatkov, kot je opredeljeno v Prilogi I Direktive 2008/50/ES, ter zahteve med vzorčenjem, kalibriranjem in zagotavljanjem kakovosti za uporabo. Ta metoda velja za določitev masne koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku do vrednosti 1.000 μg/m3. Ta razpon koncentracije predstavlja razpon certificiranja za SO2 za homologacijski preizkus. Ta metoda pokriva določitev koncentracij žveplovega dioksida v zunanjem zraku na področjih, ki so uvrščena med podeželska območja, območja v urbanem okolju, prometna območja in lokacije, na katere vplivajo industrijski viri. Rezultati so izraženi v μg/m3 (pri 20 °C in 101,3 kPa). Ta standard vsebuje informacije za različne skupine uporabnikov. Določbe od 5 do 7 ter dodatka C in D vsebujejo splošne informacije o načelih merjenja žveplovega dioksida z ultravijoličnimi fluorescentnimi analizatorji in opremo za vzorčenje. Osrednji predmet obravnave določbe 8 in dodatka E so laboratoriji, ki izvajajo homologacijske preizkuse za analizatorje žveplovega dioksida. Ti razdelki vsebujejo informacije o naslednjem: – pogoji homologacijskega preizkusa, preizkusni postopki in zahteve; – zahteve glede učinkovitosti analizatorja; – ocena rezultatov homologacijskega preizkusa; – ocena negotovosti rezultatov merjenja analizatorja žveplovega dioksida na podlagi rezultatov homologacijskega preizkusa. Osrednji predmet obravnave določb od 9 do 11 ter dodatkov F in G so mreže za spremljanje stanja, ki izvajajo praktične meritve žveplovega dioksida v zunanjem zraku. Ti razdelki vsebujejo informacije o naslednjem: – začetna namestitev analizatorja v mrežo za spremljanje stanja in preizkušanje ustreznosti; – tekoče zagotavljanje kakovosti/nadzor kakovosti; – izračun in poročanje rezultatov merjenja; – ocena negotovosti rezultatov merjenja pod pogoji praktičnega spremljanja.