SIST EN 50019:1999

SLOVENSKI SIST EN 50019
prva izdaja
STANDARD
maj 1999











Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere -
Povečana varnost "e" (istoveten EN 50019:1994)

Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - Increased safety "e"


Elektrische Betriebsmittel für explosionsgefährdete Bereiche - Erhöhte Sicherheit
“e”

Matériel électrique pour atmospheres explosibles - Sécurité augmentée “e”










Deskriptorji: električne naprave, potencialno eksplozivna atmosfera, eksplozivna atmosfera,
eksplozijsko preskušanje, specifične zahteve, povečana varnost "e"



Referenčna številka
ICS 29.260.20 SIST EN 50019:1999 (sl)


Nadaljevanje na straneh II in od 2 do 44






© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 50019 (si), Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere - Povečana
varnost “e”, prva izdaja, 1999, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu
standardu EN 50019 (en), Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - Increased
safety "e", 1993-07-06.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 50019:1993 je pripravil tehnični pododbor Evropskega komiteja za
elektrotehnično standardizacijo CENELEC/SC 31-4, Povečana varnost "e".
Pripravo tega standarda sta CENELEC poverila Evropska komisija in Evropsko združenje za prosto
trgovino. Ta evropski standard ustreza bistvenim zahtevam evropske direktive:
- 76/117/EEC,
- 93/38/EEC.
Slovenski standard SIST EN 50019:1999 je prevod evropskega standarda EN 50019:1993. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor USM/TC EXP.
Ta slovenski standard je dne 1999-05-17 odobril direktor USM.
OPOMBI
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 50019:1999 to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
II

---------------------- Page: 2 ----------------------

EVROPSKI STANDARD EN 50019
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM Marec 1994
ICS 29.260.20 Uporablja se skupaj z EN 50014:1992

Deskriptorji: električne naprave, potencialno eksplozivna atmosfera, eksplozivna atmosfera, eksplozijsko
preskušanje, specifične zahteve, povečana varnost "e"


Slovenska izdaja

Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere -
Povečana varnost "e"


Electrical apparatus for Matériel électrique pour Elektrische Betriebsmittel für
potentially explosive atmospheres explosibles explosionsgefährdete Bereiche
atmospheres Sécurité augmentée “e” Erhöhte Sicherheit “e”
Increased safety "e"





Ta evropski standard je sprejel CENELEC dne 1993-07-06. Članice CENELEC morajo izpolnjevati
določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez
kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard.

Spiski najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
osrednjem tajništvu ali članicah CENELEC.

Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CENELEC na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem
tajništvu CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.

Članice CENELEC so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.





CENELEC
Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki
European Committee for Electrotechnical Standardization
Comité Européen de Normalisation Electrotechnique
Europäisches Komitee für Elektrotechnische Normung

Centralni sekretariat: Rue de Stassart 35, B - 1050 Bruselj


© 1994 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CENELEC
Ref. št. EN 50019:1994 E

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
Vsebina Stran
1. del: Splošno.4
1 Predmet standarda.4
2 Zveze s standardi .4
3 Definicije .5
2. del: Posebne konstrukcijske zahteve .8
4 Zahteve za vse električne naprave .8
5 Dodatne zahteve za določene električne naprave . 14
Tretji del: Preverjanja in preskusi . 22
6 Tipska preverjanja in tipski preskusi . 22
7 Kosovna preverjanja in kosovni preskusi. 27
Četrti del: Označevanje . 28
8 Označevanje. 28
Dodatek A: Motorji s kratkostično kletko - toplotna zaščita v obratovanju. 35
Dodatek B: Okovi in vznožki žarnic za svetilke, ki so namenjene za priključek na mrežo . 36
Dodatek C: Kombinacije sponk in vodnikov za spojne in priključne omarice za splošni namen . 38
Dodatek D: Dodatna električna zaščita za uporovne grelne naprave. 39
Dodatek E: Motorji s kratkostično kletko - metode preskusa in izračuna. 40
Dodatek F: Tipski preskusi za posebne oblike uporovne grelne naprave in/ali uporovne grelne
enote. 42
Razpredelnice Stran
Razpredelnica 1: Plazilne in zračne razdalje 10
Razpredelnica 2: Odpornost izolacijskih snovi proti prevodnim sledem 11
Razpredelnica 3: Mejne temperature za izolirana navitja 13
Razpredelnica 4: Najkrajša razdalja med žarnico in zaščitnim pokrovom 17
Razpredelnica 5: Odpornost proti učinkom kratkostičnih tokov 18
Razpredelnica 6: Uvijalni moment in najmanjši odvijalni moment 23
Razpredelnica B.1: Plazilne in zračne razdalje za vijačne vznožke žarnic 36
Razpredelnica E.1: Časovna zakasnitev po izklopu moči za določitev dviga
temperature pri nazivnem obratovanju 40
Slike Stran
Slika 1: Deli celice . 30
Slika 2: Določitev plazilnih in zračnih razdalj. 31
Slika 2: Določitev plazilnih in zračnih razdalj (nadaljevanje). 32
Slika 2: Določitev plazilnih in zračnih razdalj (zaključeno). 33
Slika 3: Najmanjša vrednost časa t motorjev v odvisnosti od razmerja
E
zagonskega toka I /I . 34
A N
Slika 4: Diagram, ki ponazarja določitev časa t . 34
E
Slika F.1: Aparat za preskus z upogibanjem pri nizkih temperaturah. 44
2

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
POPRAVEK K EN 50019:1994
Angleška verzija
Stran 7, definicija 3.11
V opombi 1 beri “Transients” namesto “Transierts”.
Stran 19, odstavek 5.6.1.3
Zamenjaj zadnji stavek prvega odstavka z:
Metode, navedene na sliki 2, primera 2 in 3, se ne uporabljajo pri izračunu teh plazilnih razdalj.
     April 1994
PREDGOVOR
Ta evropski standard je pripravil sekretariat CENELEC/SC 31-4 Povečana varnost “e”.
Članom CENELEC je bil predložen v formalno glasovanje novembra 1992. CENELEC ga je odobril
kot standard EN 50019 dne 1993-07-06.
Določena sta bila naslednja datuma:
- zadnji datum objave istovetnega nacionalnega standarda (dop) 1994-10-01
- zadnji datum preklica nasprotujočih nacionalnih standardov (dow) -
Ta evropski standard se uporablja skupaj s standardom EN 50014:1992, Električne naprave za
potencialno eksplozivne atmosfere - Splošne zahteve, in z drugo izdajo evropskih standardov za
posebne vrste zaščite, navedene v področju uporabe standarda EN 50014:1992.
Ta evropski standard se ne uporablja v povezavi s standardi prve izdaje in njihovimi dopolnili, izdanimi
leta 1977 ali pozneje, ki so navedeni v standardu EN 50014:1977.
3

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
1. del: Splošno
1 Predmet standarda
Ta standard določa posebne zahteve za konstrukcijo, preskušanje in označevanje električnih naprav,
zaščitenih s protieksplozijsko zaščito povečana varnost "e", ki so namenjene za uporabo v
eksplozivnih plinskih atmosferah.
Te posebne zahteve so dodane k splošnim zahtevam v standardu EN 50014, ki se nanašajo na vrsto
zaščite "e". Ta evropski standard velja za električne naprave, katerih nazivna napajalna napetost ni
višja od 11 kV (enosmerna ali izmenična efektivna) in ki pri normalnem delovanju ne povzročajo isker,
oblokov ali nevarnih temperatur.
2 Zveze s standardi
Ta evropski standard vključuje, z datirano ali nedatirano referenco, določila drugih publikacij. Ta
sklicevanja so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so navedene spodaj. Za
datirane reference veljajo naknadni dodatki ali popravki katerekoli od teh publikacij v tem standardu
samo, če so ti vključeni vanj kot dodatek ali popravek. Za nedatirane reference velja zadnja izdaja
navedene publikacije.
EN 50014:1992 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
General requirements
EN 50018 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Flameproof enclosure "d"
EN 50020 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsic safety "i"
EN 50033 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Caplights for mines susceptible to firedamp
EN 50039 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsically safe electrical systems "i"
EN 60034-5 Rotating electrical machines - Part 5: Classification of degrees of
protection provided by enclosures for rotating machines
(IEC 60034-5:1981, modified)
EN 60061-1:1993 Lamp caps and holders together with gauges for the control of
interchangeability and safety - Part 1: Lamp caps (IEC 60061-
1:1969 + supplements A:1970 to N:1992, modified)
EN 60061-2:1993 Lamp caps and holders together with gauges for the control of
interchangeability and safety - Part 2: Lampholders (IEC 60061-
2:1969 + supplements A:1970 do K:1992, modified)
EN 60064  Tungsten filament lamps for domestic and similar general lighting
purposes - Performance requirements (IEC 60064:1987 +
A1:1988)
EN 60068-2-27:1993 Basic environmental testing procedures - Part 2: Tests - Test Ea
guidance: Schock (IEC 60068-2-27:1987)
EN 60238  Edison screw lampholders (IEC 60238:1991 + corrigendum June
1992, modified)
4

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
EN 60432 Safety requirements for tungsten filament lamps for domestic and
similar general lighting purposes (IEC 60432:1984)
EN 60529  Degrees of protection provided by enclosure (IP Code)
(IEC 60529:1989)
HD 53.1 S2:1985 Rotating electrical machines - Part 1: Rating and performance
+ A3:1992 (IEC 60034-1:1983 + A1:1987 + A2:1989, modified)
HD 214 S2   Recommended method for determining the comperative tracking
index of solid insulating materials under moist conditions
(IEC 60112:1979)
HD 384.3 S1:1985 Electrical installations of buildings - Part 3: Assessment of general
characteristics (IEC 60364-3:1977 + IEC 60364-3A:1979 +
IEC 60364-3B: 1980, modified)
HD 553 S2   Current transformers (IEC 60185:1987 + A1:1990, modified)
HD 555      Specifications for particular types of winding wires
HD 555.3 S1:1992 Part 3: Polyester enamelled round copper wire, class 155
(IEC 60317-3:1990)
HD 555.7 S2:1992 Part 7: Polyamid enamelled round copper wire, class 200
(IEC 60317-7:1990)
HD 555.8 S2:1992 Part 8: Polyesterimide enamelled round copper wire, class 180
(IEC 60317-8:1990)
HD 566 S1 Thermal evaluation and classification of electrical insulation
(IEC 60085:1984)
IEC 60050(426):1990 International Electrotechnical Vocabulary - Chapter 426: Electrical
apparatus for explozive atmospheres
IEC 60050(486):1991 International Electrotechnical Vocabulary - Chapter 486:
Secondary cells and batteries
IEC 60079-4  Electrical apparatus for explosive gas atmospheres - Part 4:
Method od test for ignition temperature
IEC 60664-1:1992 Insulation coordination for equipment within low-voltage systems -
Part 1: Principles, requirements and tests
IEC 60755 General requirements for residual current operated protective
devices
3 Definicije
V tem evropskem standardu se uporabljajo definicije iz standarda EN 50014 in definicije, ki sledijo.
Opomba: Kadar je v nekem izrazu beseda, npr. "baterija", v oklepaju, se lahko izpusti, če zaradi tega ni nevarnosti, da bi
prišlo do zmede ali nesporazuma.

3.1 Povečana varnost "e"
5

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
Vrsta zaščite, pri kateri se z dodatnimi ukrepi poveča varnost ob morebitnem nastanku čezmernih
temperatur in pojavu oblokov ali isker na notranjih ali na zunanjih delih naprave, ki sicer pri
normalnem delovanju ne povzroča oblokov ali isker.
[IEV 426-08-01]
Opombi 1. Ta vrsta zaščite se označi z "e", "dodatni ukrepi" pa so zahtevani za uskladitev s tem evropskim standardom.
2. Naprava, ki pri normalnem delovanju povzroča obloke in iskre, je s to definicijo izključena.
3.2 Mejna temperatura
Najvišja dopustna temperatura naprave ali njenega dela, ki je enaka nižji izmed dveh temperatur,
določenih z:
a) nevarnostjo vžiga eksplozivne plinske atmosfere
b) toplotno stabilnostjo uporabljenih materialov
                       [IEV 426-08-02]
3.3 Začetni zagonski tok I
A
Največja efektivna vrednost toka, ki steče pri izmeničnem motorju, kadar se v mirovanju ali pri
izmeničnem magnetu z armaturo v položaju z največjo zračno režo priključi na nazivno napetost in
nazivno frekvenco.
Opomba: Prehodni pojavi niso upoštevani.
3.4 Razmerje zagonskega toka I /I
A N
Razmerje med začetnim zagonskim tokom I in nazivnim tokom I .
A N
3.5 Čas t
E
Čas, v katerem se navitje za izmenični tok, ko skozenj teče zagonski tok I , segreje od temperature
A
pri nazivni obremenitvi in pri najvišji okoljski temperaturi na mejno temperaturo.
                       [IEV 426-08-03]
3.6 Nazivni kratkotrajni toplotni tok I
th
Efektivna vrednost toka, ki v 1 s segreje vodnik od temperature, dosežene pri nazivni obremenitvi pri
najvišji okoljski temperaturi, na temperaturo, ki ne preseže mejne temperature.
3.7 Nazivni dinamični tok I
dyn
Vršna vrednost toka, katerega dinamično delovanje lahko električna naprava zdrži brez poškodb.
3.8 Kratkostični tok I
sc
Največja efektivna vrednost kratkostičnega toka, kateremu je lahko naprava izpostavljena med
obratovanjem.
3.9 Plazilna razdalja
Najkrajša razdalja vzdolž površine izolacijske snovi med dvema prevodnima deloma.
3.10 Zračna razdalja
Najkrajša razdalja v zraku med dvema prevodnima deloma.
6

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
3.11 Delovna napetost
Največja efektivna vrednost izmenične napetosti ali največja vrednost enosmerne napetosti, ki se
lahko pojavi vzdolž katerekoli izolacije pri napajanju opreme z nazivno napetostjo.
Opombi: 1. Prehodni pojavi niso upoštevani.
   2. Upoštevani so pogoji odprtega tokokroga in normalni obratovalni pogoji.
[Definicija 1.3.5 v IEC 664-1:1992]
3.12 Celica ali baterija
Elektrokemični sistem, sposoben v kemični obliki hraniti sprejeto električno energijo in jo oddati v
prvotni obliki.
[IEV 486-01-01]
3.12.1 Sekundarna celica
Sestav elektrod in elektrolita, ki tvorijo osnovno enoto sekundarne baterije.
[IEV 486-01-02]
Opombi: 1. Celica v bistvu sestoji iz negativne in pozitivne plošče in ločilnikov; iz delov, potrebnih za sestavo in spajanje
(zamaški, vezi, polovi vzvodi); iz ohišja celice in iz elektrolita.
2. Različni deli celice so prikazani na sliki 1. Ta skica je vključena samo zaradi opisa in ne pomeni kakršnekoli
zahteve ali prednosti za posebno obliko konstrukcije.
3.12.2. Sekundarna baterija
Spojeni dve ali več sekundarnih celic, uporabljeni kot vir električne energije.
[IEV 486-01-03]
3.12.3 Ohišje (celice)
Ohišje za paket plošč in elektrolit celice, izdelano iz snovi, ki ne prepušča elektrolita.
                       [IEV 486-02-20]
3.12.4 Posoda (baterije)
Ohišje za namestitev baterije.
Opomba: Pokrov je del posode baterije.
3.12.5 Kapaciteta baterije
Količina električne energije oziroma električnega naboja, ki ga povsem napolnjena baterija lahko odda
pod določenimi pogoji.
                      [IEV 486-03-01]
Opomba:  Enota SI za električni naboj je coulomb (1 C = 1 A.s), toda v praksi je kapaciteta baterije ponavadi izražena v
amper-urah (A.h).
3.12.6 Paket plošč
Sestav pozitivne in negativne skupine plošč z ločilniki.
                       [IEV 486-02-15]
3.12.7 Pregradna stena
7

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
Sestavni del posode baterije, ki jo deli na posamezne dele in povečuje njeno trdnost.
3.12.8 Izolacijska pregrada
Električna izolacijska snov med skupinami celic, ki deli baterijo.
3.12.9 Medcelični spojnik
Električni vodnik, ki prevaja tok med celicami.
                       [IEV 486-02-31]
3.13 Uporovne grelne naprave in uporovne grelne enote
3.13.1 Uporovna grelna naprava
Del uporovne grelne enote, ki vsebuje enega ali več grelnih uporov, ki jih ponavadi tvorijo kovinski
vodniki ali električno prevodna zmes, ustrezno izolirani in zaščiteni.
3.13.2 Uporovna grelna enota
Aparat, ki vsebuje sestav ene ali več uporovnih grelnih naprav, pridružen katerikoli napravi, ki
zagotavlja, da mejna temperatura ne bo presežena.
Opomba:  Ta standard ne zahteva, da je zaščitna naprava, ki je zunaj ogroženega področja, zaščitena s protieksplozijsko
zaščito "e".
3.13.3 Delovni primerek
Predmet, pri katerem se uporablja uporovna grelna naprava ali enota.
3.13.4 Samoomejilna značilnost
Značilnost uporovne grelne naprave, da toplotni učinek pri nazivni napetosti pada z naraščajočo
temperaturo okolice, dokler naprava ne doseže temperature, pri kateri je njen toplotni učinek
zmanjšan na neznatno vrednost.
Opomba: Temperatura na površini uporovne grelne naprave je tedaj dejansko enaka temperaturi okolice.
3.13.5 Ustaljena konstrukcija
Koncept, pri katerem se s konstrukcijo in uporabo doseže, da se temperatura uporovne grelne
naprave ali enote v najneugodnejših pogojih ustali pod mejno temperaturo, ne da bi bila potrebna
uporaba zaščitnega sistema za omejitev temperature.
2. del: Posebne konstrukcijske zahteve
4 Zahteve za vse električne naprave
Zahteve te točke veljajo - razen če ni v 5. točki navedeno drugače - za vse električne naprave,
zaščitene s protieksplozijsko zaščito "e". So dodatek k splošnim zahtevam standarda EN 50014 (glej
1. točko) in so dodane posameznim električnim napravam kot dopolnilne zahtevam v 5. točki.
4.1 Sponke za zunanje priključke
Sponke za priključek na zunanje tokokroge morajo biti zadostno dimenzionirane, tako da omogočajo
učinkovit spoj vodnika, katerega prerez je vsaj enak prerezu, ki ustreza nazivnemu toku električne
naprave.
8

---------------------- Page: 10 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
Število in mere vodnikov, ki se lahko zanesljivo priključijo na sponke, morajo biti določeni v opisnih
dokumentih v skladu s točko 23.2 standarda EN 50014:1992.
Opomba 1:  Delovni pogoji lahko zahtevajo večje sponke, mere vodnika glede na nazivni tok pa so lahko odvisne od
uporabe.
Sponke morajo biti:
- pritrjene v nosilcu sponke tako, da ni mogoče samopopuščanje
- izvedene tako, da vodnik ne more zdrsniti iz predvidene namestitve
- zagotavljati primeren kontakt brez poškodb vodnika, ki bi oslabile njegovo sposobnost, da
izpolni svojo funkcijo - tudi pri uporabi finožičnih vodnikov v sponkah za neposredno spajanje
vodnika.
Opomba 2: Uporaba "zvitih" kabelskih zaključkov ni prepovedana, če je zagotovljeno, da so izpolnjene zgornje zahteve.
Sponke zlasti ne smejo:
- imeti ostrih robov, ki bi lahko poškodovali vodnik
- se obračati in se zvijati ali trajno deformirati pri normalnem privijanju pri pogojih, ki jih opredeli
proizvajalec naprave
Sponke morajo zagotavljati kontakt tudi pri temperaturnih spremembah, ki se pojavijo med normalnim
obratovanjem. Kontaktni pritisk se ne sme prenašati prek izolacijske snovi.
Sponke, predvidene za priključek finožičnih vodnikov, morajo imeti elastični vmesni del. Sponke za
2
vodnike s prerezom do 4 mm morajo biti izdelane tako, da je mogoče zanesljivo priključiti tudi
vodnike z manjšimi prerezi.
Opomba 3: Lahko se zahtevajo posebni ukrepi proti vibracijam in mehanskim udarcem.
Opomba 4: Upoštevati je treba posebne ukrepe proti elektrolitični koroziji.
4.2 Notranji spoji (sestavni del naprave)
Spoji v električni napravi in oblikovanje sestavnega dela te naprave ne smejo biti povod za
izpostavljanje čezmernim mehanskim obremenitvam. Za spajanje vodnikov so dovoljeni le naslednji
načini:
a) uporaba sponke z vijakom, zavarovane pred odvijanjem
b) uporaba sponke s pritisno ploščico
c) mehko spajkanje, s tem da se zagotovi, da vodniki niso pritrjeni samo s spajkanim spojem
d) trdo spajkanje
e) varjenje
f) katerikoli način spajanja, ki je v skladu s točko 4.1
Opomba: Upoštevati je treba posebne ukrepe proti elektrolitični koroziji.
4.3 Zračne razdalje
Zračne razdalje med golimi prevodnimi deli različnih potencialov morajo ustrezati vrednostim iz
razpredelnice 1 z najkrajšo razdaljo 3 mm za zunanje spoje.
Opomba 1: Za zahteve za umetni izvor svetlobe z navojnim vznožkom glej točko B.1.4.
9

---------------------- Page: 11 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
Zračna razdalja mora biti določena kot funkcija delovne napetosti (definicija 3.11), ki jo navede
proizvajalec naprave. Kadar je naprava predvidena za več kot eno nazivno napetost ali za niz
napetosti, je treba kot delovno napetost uporabiti najvišjo nazivno napetost. Za določanje zračne
razdalje primeri od 1 do vključno 11 na sliki 2 prikazujejo posebnosti, ki jih je treba upoštevati, in
ustrezne zračne razdalje.
Opomba 2: Ti primeri so istovetni tistim v standardu IEC 664-1:1992.
Razpredelnica 1: Plazilne in zračne razdalje
Delovna napetost Najkrajša plazilna razdalja Najkrajša zračna
razdalja
U
 Materiali skupine
   I         II        IIIa
V mm mm
1,6 1,6 1,6 1,6
U ≤ 15
1,8 1,8 1,8 1,8
15 < U ≤ 30
30 < U ≤ 60 2,1 2,6 3,4 2,1
60 < U ≤ 110 2,5 3,2 4 2,5
110 < U ≤ 175 3,2 4 5 3,2
175 < U ≤ 275 5 6,3 8 5
8 10 12,5 6
275 < U ≤ 420
10 12,5 16 8
420 < U ≤ 550
12 16 20 10
550 < U ≤ 750
20 25 32 14
750 < U ≤ 1100
32 36 40 30
1100 < U ≤ 2200
40 45 50 36
2200 < U ≤ 3300
50 56 63 44
3300 < U ≤ 4200
63 71 80 50
4200 < U ≤ 5500
80 90 100 60
5500 < U ≤ 6600
100 110 125 80
6600 < U ≤ 8300
125 140 160 100
8300 < U ≤ 11000

4.4 Plazilne razdalje
4.4.1 Zahtevane plazilne razdalje so odvisne od delovne napetosti, odpornosti izolacijske snovi proti
oblikovanju prevodnih sledi in od profila njene površine.
Razpredelnica 2 podaja razvrstitev električnih izolacijskih snovi glede na CTI (Comparative Tracking
Index) v skladu s harmonizacijskim dokumentom HD 214 S2. Anorganske izolacijske snovi, npr. steklo
in keramika, ne oblikujejo prevodnih sledi in zato razvrstitev po CTI ni potrebna. Ponavadi so
razvrščene v skupino materialov I.
Razvrstitev v razpredelnici 2 se uporablja za izolacijske dele brez reber in utorov. Če so rebra in utori
v skladu s točko 4.4.3, se najkrajše dovoljene plazilne razdalje za delovno napetost do 1.100 V
določijo na podlagi naslednje višje skupine, npr. skupine I namesto skupine II.
Opombi 1. Skupine materialov so istovetne tistim v standardu IEC 664-1:1992.
2. Prehodne prenapetosti niso upoštevane, ker te navadno ne vplivajo na pojav prevodnih sledi. Vendar je treba
upoštevati občasne funkcionalne prenapetosti, kar je odvisno od trajanja in frekvence nastopa (glej
standard IEC 664-1 za dodatne informacije).
10

---------------------- Page: 12 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
Razpredelnica 2: Odpornost izolacijskih snovi proti prevodnim sledem
Skupina materiala CTI
I
 600 ≤ CTI
II
 400 ≤ CTI < 600
IIIa
 175 ≤ CTI < 400

4.4.2 Plazilne razdalje med golimi prevodnimi deli različnih potencialov so podane v razpredelnici 1 - z
najmanjšo vrednostjo 3 mm za zunanje spoje - in se določijo v odvisnosti od delovne napetosti, ki jo
poda proizvajalec naprave.
Opomba: Za zahteve za umetni izvor svetlobe z navojnim vznožkom glej točko B.1.4.
4.4.3 Za določanje plazilne razdalje primeri od 1 do vključno 11 na sliki 2 prikazujejo posebnosti, ki jih
je treba upoštevati, in ustrezne plazilne razdalje. Vrednost mere x je 2,5 mm.
Vpliv reber in utorov se lahko upošteva, če se zagotovi:
a) da so rebra na površini vsaj 2,5 mm visoka in je njihova debelina prilagojena mehanski trdnosti
materiala, vendar je najmanj 1 mm
b) da so utori na površini vsaj 2,5 mm globoki in vsaj 2,5 mm široki. Če je pripadajoča zračna
razdalja krajša od 3 mm, se najmanjša širina utora lahko zmanjša na 1,5 mm.
Opombi 1. Izbočine ali vdrtine se upoštevajo kot rebra ali utori ne glede na njihovo obliko.
2 Zlepljene konstrukcije (glej 12. točko standarda EN 50014:1992) se upoštevajo kot homogeni deli.
4.5 Trdni izolacijski materiali
Opomba: Izraz opisuje obliko, v kateri so materiali uporabljeni, in ne nujno oblike, v kateri so ti dobavljeni, npr. izolacijski
laki se po sušenju upoštevajo kot trdni izolacijski materiali.
4.5.1 Mehanske značilnosti izolacijskih materialov, ki vplivajo na njihove uporabne lastnosti, npr.
trdnost in stabilnost, morajo ustrezati:
a) pri temperaturi, ki je najmanj 20 K višja od najvišje temperature, dosežene pri nazivnem
obratovanju, in najmanj pri 80 °C
b) ali za izolirana navitja (glej točko 4.7.3 in razpredelnico 3), za notranje ožičenje (glej točko 4.8)
in za kable s stalnim priključkom na električne naprave (glej točko 14.1 standarda EN
50014:1992) pri najvišji temperaturi, doseženi pri nazivnem obratovanju
4.5.2 Izolacijski deli iz plastičnih mas ali iz laminatov, pri katerih se pri predelavi prvotna površina
odstrani ali poškoduje, morajo biti prekriti z izolacijskim lakom, ki ima enako razvrstitev po CTI kot
prvotna površina. Ta zahteva ne velja za materiale, kadar ti postopki ne vplivajo na razvrstitev po CTI
ali kadar je navedena plazilna razdalja zagotovljena z drugimi deli, ki niso bili izpostavljeni tem
postopkom.
4.6 Navitja
4.6.1 Izolirani vodniki morajo izpolnjevati zahteve točke 4.6.1.1 ali točke 4.6.1.2.
4.6.1.1 Vodniki morajo biti prekriti vsaj z dvema slojema izolacije.
4.6.1.2 Lakirana okrogla žica za navitja mora biti v skladu:
11

---------------------- Page: 13 ----------------------

SIST EN 50019 : 1999
a) ali z razredom 1 v harmonizacijskem dokumentu HD 555.3, HD 555.7 ali HD 555.8, s tem da se
zagotovi:
- da pri preskusu po 13. točki harmonizacijskega dokumenta HD 555.3 S1:1992, HD 555.7
S2:1992 ali HD 555.8 S2:1992 ne pride do preboja pri najmanjši prebojni napetosti v
razredu 2 in
- da pri preskusu po 14. točki harmonizacijskega dokumenta HD 555.3 S1:1992, HD 555.7
S2:1992 ali HD 555.8 S2:1992 ni več kot 6 prebojev na 30 m žice ne glede na premer
b) ali z razredom 2 v harmonizacijskem dokumentu HD 555.3, HD 555.7 ali HD 555.8
4.6.2 Po namestitvi in pritrditvi je treba navitje posušiti, da se odstrani vlaga pred impregniranjem s
primernim impregnacijskim sredstvom s potapljanjem, oblivanjem ali z vakuumskim impregniranjem.
Premazovanje ali brizganje se ne šteje za impregnacijo.
Impregnacija se izvede skladno s posebnimi navodili proizvajalca ustreznega impregnacijskega
sredstva, in sicer tako, da se prostor med vodniki kar najbolj zapolni in se doseže dobra povezava
med vodniki.
Zgornja zahtev
...