SIST EN 50423-3-21:2009

SLOVENSKI
SIST EN 50423-3-21 STANDARD
april 2009
Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50423-1:2005)
Overhead electrical lines exceeding AC 1 kV up to and including AC 45 kV –Part 3-21: National Normative Aspects (NNA) for Slovenia (based on SIST EN 50423-1:2005)
Referenčna oznaka ICS 29.240.20 SIST EN 50423-3-21:2009 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 48
© 2009-04. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.



SIST EN 50423-3-21 : 2009 2 NACIONALNI UVOD Standard SIST EN 50423-3-21 (sl), Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50423-1:2005), 2009, ima status izvirnega slovenskega standarda. NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski standard SIST EN 50423-3-21:2009 je pripravil tehnični odbor SIST/TC NAV Nadzemni vodi.
Tehnični odbor evropske organizacije za standardizacijo na področju elektrotehnike CENELEC CLC/TC 11 je pripravil evropska standarda, ki opredeljujeta načrtovanje nadzemnih električnih vodov z uporabo golih in oplaščenih vodnikov nadzemnih vodov in sistemov nadzemnih kablov. Prvi je standard EN 50341-1:2001, Overhead electrical lines exceeding AC 45 kV – Part 1: General requirements – Common specifications, ki je v sistem slovenske nacionalne standardizacije privzet kot SIST EN 50341-1:2002, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila. Standard podaja najnižje splošne zahteve za načrtovanje nadzemnih električnih vodov za izmenične napetosti nad 45 kV. Drugi pa podaja zahteve za nadzemne električne vode za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV in je EN 50423-1:2005, Overhead electrical lines exceeding AC 1 kV up to and including AC 45 kV – Part 1: General requirements – Common specifications, v sistem slovenske nacionalne standardizacije privzet kot SIST EN 50423-1:2005, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila.
Glede na to, da je mnogo zahtev za načrtovanje nadzemnih električni vodov enakih tako pri nadzemnih vodih za izmenične napetosti nad 45 kV kot tudi za nadzemne vode za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV, se je CLC/TC 11 odločil, da bo standard EN 50423-1:2005 zajel le posebnosti načrtovanja nadzemnih vodov distribucijskega omrežja. Standard EN 50423-1 torej podrobno določa dodatne zahteve in poenostavitve, ki se nanašajo samo na to napetostno območje. V pomoč uporabnikom se številke točk tega standarda nanašajo na besedila točk, ki imajo enake številke v EN 50341-1, jih dopolnjujejo, zamenjujejo ali se jim dodajajo. Zato v nasprotju z običajno prakso točke tega standarda niso oštevilčene zaporedno. Enako načelo je uporabljeno tudi v obeh tretjih delih, ki opredeljujeta vsa posebna in dodatna nacionalna normativna določila, ki so specifična za načrtovanje nadzemnih električnih vodov v posameznih državah članicah Evropske unije. Seznam držav, ki imajo pripravljena lastna določila, podaja drugi del standarda EN 50423-2:2005, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 2. del: Seznam nacionalnih normativnih določil. Za vsako posamezno državo velja, da je del z njenimi lastnimi nacionalnimi določili zanjo normativen, deli ostalih držav pa so informativni. Vse dele smo ob njihovi pripravi v predpisanih rokih privzeli v sistem nacionalne standardizacije. Tretji del vsebuje zbirke nacionalnih normativnih določil posamezne države članice CENELEC.
Priprava slovenskih nacionalnih normativnih določil se je začela hkrati s privzemom evropskih standardov v slovenskem tehničnem odboru SIST/TC NAV Nadzemni vodi. Vzporedno je bil pripravljen tudi prevod slovenskega standarda SIST EN 50423-1:2005, ki je bil izdan v letu 2008.
Pri pripravi slovenskega standarda SIST EN 50423-3-21:2009 je tehnični odbor SIST/TC NAV Nadzemni vodi upošteval vsa pravila in navodila, ki jih je za pripravo določil pripravil evropski tehnični odbor CLC/TC 11, ter izkušnje strokovnjakov v drugih državah članicah. SIST/TC NAV se je v tem času aktivno vključil v delo evropskega tehničnega odbora CLC/TC 11.
Trenutno kaže, da bo v prihodnosti izdan združen dokument za načrtovanje nadzemnih električnih vodov, ki bo obsegal minimalne zahteve za načrtovanje tako nad 45 kV (sedanja družina EN 50341) kot tudi nad 1 kV in do vključno 45 kV (sedanja družina EN 50423). Prav tako je na podlagi analiz načrtovan prenos velikega dela nacionalnih določil, ki se med posameznimi državami ne razlikujejo močno, v prvi, skupni del standarda, kar bo močno zmanjšalo obseg nacionalnih določil posameznih držav.



SIST EN 50423-3-21 : 2009 3 Osnutek slovenskega standarda oSIST EN 50423-3-21 v angleškem jeziku je bil že predan v nadaljnji postopek na CLC/TC 11, tako da bo naslednja izdaja evropskega EN 50423-3 vsebovala slovenski del, ki mu je bila določena številka 21. Izvirni slovenski standard SIST EN 50423-3-21 je pripravljen v slovenskem in v angleškem jeziku ter je enakovreden besedilu, ki bo objavljeno kot 21. del novega evropskega standarda EN 50423-3. Tehnični odbor za nadzemne vode SIST NAV se zahvaljuje skupini strokovnjakov, ki je v organizaciji Elektrotehnične zveze Slovenije pripravila osnutek tega dokumenta. Enako gre zahvala Gospodarskemu interesnemu združenju elektrodistribucijskih podjetij Slovenije (GIZ) za finančno podporo tega projekta. Odločitev za pripravo tega standarda je dne 26. maja 2005 po pooblastilu Strokovnega sveta za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij sprejel tehnični odbor SIST/TC NAV. Končni dokument je odbor potrdil dne 9. februarja 2009. OPOMBA – Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.



SIST EN 50423-3-21 : 2009 4 VSEBINA Stran Predgovor.6 1
Področje uporabe.7 2
Definicije, simboli in sklicevanja.7 2.1
Definicije.7 2.2
Seznam simbolov.7 2.3
Zveza s standardi in normativnimi dokumenti.8 3
Osnove projektiranja.8 3.2
Zahteve.8 3.2.1
Osnovne zahteve.8 4
Vplivi na nadzemne vode.8 4.3
Vplivi, empirični pristop.8 4.3.1
Stalne obtežbe.8 4.3.2
Obtežbe vetra.8 4.3.3
Obtežbe žleda.11 4.3.4
Sočasni obtežbi vetra in žleda.13 4.3.6
Obtežbe pri gradnji in vzdrževanju.13 4.3.7
Obtežbe glede na obratovalno sigurnost.14 4.3.8
Obtežbe zaradi kratkostičnih tokov.14 4.3.9
Druge posebne sile.14 4.3.10
Primeri obtežb.14 4.3.11
Delni varnostni faktorji za vplive.17 5
Električne zahteve.18 5.2
Toki.18 5.2.1
Obratovalni tok.18 5.4
Notranje in zunanje razdalje.19 5.4.1
Uvod.19 5.4.2
Splošna razmišljanja in primeri obtežb.19 5.4.3
Razdalje v razpetini in na stebru.20 5.4.4
Razdalje od tal na območjih, daleč od stavb, cest, železnic in plovnih poti.20 5.4.5
Razdalje do stavb, prometnih poti, drugih nadzemnih vodov in rekreacijskih površin.20 5.6
Električna in magnetna polja.24 5.6.1
Električna in magnetna polja pod nadzemnim vodom.24 6
Ozemljitveni sistemi.24 6.2
Dimenzioniranje ozemljitev za omrežno frekvenco.24 6.2.1
Splošno.24 6.2.2
Dimenzioniranje glede na korozijo in mehansko trdnost.24 6.2.4
Dimenzioniranje glede na varnost ljudi.25 6.3
Izdelava ozemljitvenih sistemov.26 6.3.1
Polaganje ozemljil in ozemljitvenih vodov.26 6.4
Ukrepi na ozemljitvah proti učinkom strele.27 7
Podpore.28 7.1
Uvodna razmišljanja o projektiranju.28



SIST EN 50423-3-21 : 2009 5 7.3
Jekleni palični stebri.28 7.3.1
Splošno.28 7.3.5
Mejna stanja nosilnosti.28 7.4
Jekleni drogovi.30 7.4.1
Splošno.30 7.4.4
Mejna stanja uporabnosti.30 7.4.5
Mejna stanja nosilnosti.31 7.4.6
Spoji.31 7.6
Betonski drogovi.31 7.7
Sidrane konstrukcije.31 7.8
Druge konstrukcije.31 7.9
Korozijska zaščita.31 7.10
Pripomočki za vzdrževanje.32 8
Temelji.33 8.2
Splošne zahteve.33 8.4
Obtežbe temeljev.33 8.5
Geotehnično projektiranje.33 8.5.2
Geotehnično projektiranje na podlagi izračunov.33 8.6
Obremenilni preskusi.35 8.7
Projekt konstrukcije.35 8.7.a
Kompaktno temeljenje.35 8.7.b
Temeljenje s ploščo.35 8.7.c
Temeljenje z enojnim pilotom.36 8.7.d
Razčlenjeni temelji.37 8.7.e
Temeljenje s piloti in mikropiloti.38 8.7.f
Betonski temelji.39 8.7.g
Temeljenje lesenih drogov.40 9
Linijski in zaščitni vodniki s telekomunikacijskimi tokokrogi ali brez njih.41 9.2
Aluminijski vodniki.41 9.2.1
Značilnosti in mere.41 9.2.2
Električne zahteve.42 9.2.3
Obratovalne temperature vodnikov.42 9.2.4
Mehanske zahteve.42 9.5
Linijski (OPCON) in zaščitni (OPGW) vodniki z optičnimi vlakni za telekomunikacijske tokokroge.44 9.5.3
Obratovalna temperatura vodnika.44 10
Izolatorji.44 10.2
Standardne električne zahteve.44 10.7
Mehanske zahteve.44 10.9
Izbira in določitev materiala.45 11
Pribor za nadzemne vode.46 11.2
Električne zahteve.46 11.5
Zahteve glede odpornosti proti kratkostičnemu toku in obloku.46 11.6
Mehanske zahteve.46 12
Zagotavljanje kakovosti, pregledi in prevzemi.48



SIST EN 50423-3-21 : 2009 6 PREDGOVOR
1) Slovenski tehnični odbor za nadzemne vode (SIST/TC NAV) se nahaja na naslednjem naslovu:
Slovenski inštitut za standardizacijo
SIST/TC NAV – Nadzemni vodi Šmartinska c. 152 SI-1000 Ljubljana Slovenija Telefon: 01 478 30 13
Faks: 01 478 30 94 E-pošta: sist@sist.si
2) Slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV je pripravil tretji del kot del EN 50423, ki vsebuje nacionalna normativna določila (NNA), in ga predložil v postopek sprejemanja pri CLC/TC 11.
3) SIST EN 50423-3-21 je normativen v Sloveniji in informativen v drugih državah.
4) SIST EN 50423-3-21 je treba brati skupaj s SIST EN 50423-1 (v nadaljevanju: 1. del) ter SIST EN 50341-1 in SIST 50341-3-21. Oštevilčenje poglavij, uporabljeno v tem delu standarda, je usklajeno z oštevilčenjem v 1. delu in SIST EN 50341-1. Specifična poglavja so označena s »SI« in jih je treba brati kot dopolnila k besedilu iz 1. dela. Pojasnila v zvezi z uporabo tega dela v zvezi s 1. delom posreduje slovenski tehnični odbor SIST NAV v povezavi s CLC/TC 11.
5) »Okvirjene vrednosti«, kot so opredeljene v 1. delu standarda, so vrednosti, ki se lahko spremenijo. Vrednosti, ki so opredeljene v tem 3. delu, so v Sloveniji obvezne. Vsekakor pa »okvirjene vrednosti« iz obeh delov ne smejo vnašati večjih tveganj v projekt.
6) Slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV objavlja, skladno s točko 3.1 iz 1. dela tega standarda, da za teritorij Slovenije velja »empirični pristop« (4.3) projektiranja nadzemnih vodov.
7) Slovenski standardi in pravila, ki jih ne navajata SIST EN 50341-1 in SIST EN 50423-1, so našteti v točki 2.3 tega dela.
OPOMBA: Vsi nacionalni standardi, navedeni v tem delu, bodo zamenjani z ustreznimi evropskimi standardi takoj, ko bodo na voljo in jih bo slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV sprejel in o tem obvestil CLC/TC 11.
V EN 50423-3-21 so vse točke, označene s »SI«, nacionalna dopolnila (ncpt) z naslednjimi izjemami: 2.3/SI.1 je A-dev, 5.6.1/SI.1 je A-dev, 4.3.2/SI.1 je snc, 4.3.3/SI.1 je snc in 4.3.3/SI.2 je snc.
Definicije za »ncpt«, »snc« in »A-dev« so podane v uvodu k SIST EN 50341-1.



SIST EN 50423-3-21 : 2009 7 1
Področje uporabe
(ncpt) SI.1 Področje uporabe
Ta slovenski standard temelji na SIST EN 50423-1 in SIST EN 50341-1. Velja v Sloveniji za projektiranje in izvedbo novih nadzemnih vodov za nazivno izmenično napetost nad 1 kV in do vključno 45 kV ter za rekonstrukcije obstoječih.
Tega standarda ni treba uporabljati za obstoječe nadzemne vode. Objekti, ki se v času sprejema tega standarda projektirajo ali gradijo, se lahko dokončajo v skladu s predpisi, ki so veljali v času pridobitve gradbenega dovoljenja.
(ncpt) SI.2 Uporaba vodnikov, izoliranih z umetno maso
Ta standard se v Sloveniji uporablja tudi za projektiranje in izvedbo nadzemnih električnih vodov za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV z vodniki, izoliranimi z umetno maso, z oplaščenimi vodniki, ter sistemov nadzemnih izoliranih kablov.
(ncpt) SI.3 Uporaba vodnikov s telekomunikacijskimi komponentami
V Sloveniji se lahko ta standard uporabi za vse vodnike (glede na opombo 3 v 1. točki SIST EN 50341-1), ki vsebujejo telekomunikacijske komponente.
(ncpt) SI.4 Uporaba telekomunikacijskih naprav na podporah
Ti standardi so uporabni v Sloveniji za montažo telekomunikacijske opreme na podpore.
2
Definicije, simboli in sklicevanja
2.1
Definicije
V tem dokumentu se uporabljajo določila in definicije, ki so podani v SIST EN 50341-1 in SIST EN 50423-1.
Vse navedene definicije pojmov so obvezne za vsa določila v tem dokumentu.
2.2
Seznam simbolov
(ncpt) SI.1 Dopolnitev simbolov Simbol Pomen Enota Poglavje b širina temelja m 8.7.d/SI.1 bx, by dolžina stranic temelja m 8.7.b/SI.2 Ek karakteristična obtežba kN 8.4/SI.1 ex , ey ekscentričnost
m 8.7.b/SI.2 G lastna teža temelja kN 8.7.d/SI.4 gn dodatna obtežba z žledom N/m 4.3.3/SI.1 Iz tok zemeljskega stika A 6.2.4.4/SI.1 N rezultanta celotne obtežbe kN 8.7.b/SI.2 Ru ozemljilna upornost stebra Ω 6.2.4.4/SI.1 t globina temelja m 8.7.d/SI.1 r polmer krožnega temelja m 8.7.b/SI.2 σp računska tlačna obremenitev kN/m2 8.7.b/SI.2 Z navpična komponenta vzgonske sile kN 8.7.d/SI.4 β, β 0 kot sodelujočega zemeljskega telesa stopinja 8.7.d/SI.1



SIST EN 50423-3-21 : 2009 8 2.3
Zveza s standardi in normativnimi dokumenti
(A-dev) SI.1 Nacionalni normativni akti, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji nadzemnih vodov
– Energetski zakon
– Zakon o prostorskem načrtovanju
– Zakon o urejanju prostora – Zakon o graditvi objektov
– Zakon o varstvu okolja
– Zakon o ohranjanju narave – Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
– Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije
– Uredba o prostorskem redu Slovenije.
OPOMBA: Besedila zakonov in uredb ter njihove dopolnitve je mogoče dobiti na spletni strani http://zakonodaja.gov.si/.
3
Osnove projektiranja
3.2
Zahteve
3.2.1
Osnovne zahteve (ncpt) SI.1 Splošno Vse komponente nadzemnega voda morajo biti izbrane, projektirane in zgrajene tako, da zagotovijo zanesljivo trajno obratovanje ob pričakovanih podnebnih pogojih, ob najvišji obratovalni napetosti, pod vplivi električnih tokovnih obremenitev in ob pričakovanih kratkostičnih obremenitvah. Pri tem je treba upoštevati tudi atmosferske in stikalne prenapetosti ter druge okoljske vplive.
Te zahteve so izpolnjene, če je nadzemni vod projektiran in zgrajen v skladu z zahtevami tega standarda.
4
Vplivi na nadzemne vode
4.3
Vplivi, empirični pristop
4.3.1
Stalne obtežbe
(ncpt) SI.1 Splošno
Lastne teže stebrov ali drogov, izolatorskih verig in druge vgrajene opreme ter tudi vodnikov obeh sosednjih razpetin delujejo kot stalne obtežbe. Letalske opozorilne krogle in druge podobne elemente je treba prav tako obravnavati kot stalne obtežbe.
4.3.2
Obtežbe vetra
(snc) SI.1 Obtežbe vetra splošno
Obtežbe vetra so odvisne od geografskega območja, v katerem poteka nadzemni vod. Za določitev obtežb vetra se Slovenija deli na vetrne cone, kot je prikazano na sliki 4.3.2/SI.1.



SIST EN 50423-3-21 : 2009 9
Tlak vetra q se izračuna po naslednji enačbi:
q = V 2/1600
[kN/m2],
kjer je V največja hitrost vetra (m/s), ki se na istem delu trase pojavlja povprečno vsakih pet let. Hitrost vetra se določi na podlagi merjenj in z uporabo statistične obdelave merjenih podatkov. Če ni dovolj meritvenih podatkov, se hitrost vetra oceni po razpoložljivih podatkih.
Tlak vetra iz prvega odstavka te točke velja za osnovno višinsko cono od 0 do 40 m nad zemljo in ne sme biti manjši od 0,50 kN/m2. Dobljene računske vrednosti za q se povečajo do prve večje vrednosti iz preglednice 4.3.2/SI.1.
(snc) Preglednica 4.3.2/SI.1: Cone tlaka vetra
Vetrna cona 1 2 3 Tlak vetra (q) [kN/m2] Vodi s skupno višino do 15 m nad zemljo 0,50 0,60 0,75 0,90 1,10 Višina voda od 15 do 40 m 0,60 0,75 0,90 1,10 1,30 Deli voda nad 40 m 0,75 0,90 1,10 1,30 1,50
Za tlak vetra na vodnike oziroma zaščitne vrvi je odločilna višina njihovega obesišča v sponki na obravnavanem stebru. Vrednosti iz preglednice 4.3.2/SI.1 se lahko povečajo v odvisnosti od lokalnih terenskih pogojev.
Slika 4.3.2/SI.1: Karta vetrnih con
(ncpt) SI.2 Obtežba vetra na vodnike
Obtežbo vetra na vodnike je treba računati v višini njihovih obesišč na podpori ali na izolatorju. Osnovna predpostavka je, da obtežba vetra deluje vodoravno in pravokotno na 1. cona 0,6 kN/m2 2. cona 0,75 ali 0,9 kN/m2
3. cona 1,1 ali 1,3 kN/m2



SIST EN 50423-3-21 : 2009 10 vodnike v razpetini. Upošteva se tudi, da se tlak vetra, ki deluje na vodnike in zaščitne vrvi v smeri simetrale kota trase, izračuna za polovični seštevek sosednjih razpetin brez kakršne koli redukcije glede na kot trase.
QWc = q · Gc · Cc · d · L · cos 2 Φ
kjer so: q tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1 Gc faktor razpetine po preglednici 4.2.5 iz SIST EN 50423-1:2005, točka 4.2.2.4.1, ki je odvisen od dolžine razpetine Cc faktor delovanja vetra na vodnik po preglednici 4.3.2/SI.2 d premer vodnika L dolžina razpetine. Za projektiranje stebrov in drogov se uporabi vetrna razpetina
(L1 +L2)/2. Obtežba vetra se razdeli na obe podpori, ki omejujeta razpetino Φ kot po sliki 4.3.10/SI.1
(ncpt) SI.3 Obtežba vetra na izolatorske sklope
Obtežba vetra na izolatorske sklope deluje v smeri vetra in je enaka: QWins = q · 1,2 · Ains
kjer sta:
q tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1
Ains vetru izpostavljena površina izolatorja
(ncpt) SI.4 Obtežba vetra na palične stebre
Obtežbo vetra na trup stebra je treba računati po posameznih odsekih stebra z upoštevanjem njihove višine od tal in ob predpostavki, da obtežbe delujejo v težišču vsakokratnega odseka stebra:
QWx = qh · Cx · A
kjer sta: A projekcija površine konstrukcije pravokotno na smer vetra Cx aerodinamični faktor delovanja vetra po preglednici 4.3.2/SI.2
(ncpt) SI.5 Obtežba vetra na drogove
Obtežba vetra deluje v smeri vetra in znaša:
Qwpol = 1,1 · q · Cx · Apol
kjer so: q tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1 Cx faktor delovanja vetra za drogove po preglednici 4.3.2/SI.2 in po točki 4.2.2.4.4 iz EN 50423-1:2005 »Sile vetra na drogove« Apol projekcija vetru izpostavljene površine droga Faktor 1,1 upošteva odziv podpore.



SIST EN 50423-3-21 : 2009 11 (ncpt) SI.6 Obtežba vetra na konzole
Za konzole je treba ustrezno upoštevati določila iz 4.3.2/SI.4 in SI.5.
(ncpt) SI.7 Veter na vogal
Pri vseh vrstah podpor je treba upoštevati veter na vogal. Pri tem se predpostavi delovanje vetra pod kotom 45º. Obtežbe vetra na vodnike se določijo po 4.3.2/SI.2, na izolatorje po 4.3.2/SI.3 ter na stebre in drogove po 4.3.2/SI.4 oziroma 4.3.2/SI.5. Če je potrebno, se upoštevajo tudi koti Φ, ki so različni od 45º. (ncpt) Preglednica 4.3.2/SI.2: Faktorji zračnega upora vetra za drog Cx in vodnik Cc
Komponenta Ravninske palične konstrukcije, sestavljene iz profilov 1,6 Kvadratni in pravokotni palični stebri iz profilov 2,8 Ravninske palične konstrukcije, sestavljene iz cevi 1,2 Kvadratni in pravokotni palični stebri iz cevi 2,1 Jeklene cevi, armiranobetonski in leseni drogovi z okroglim prerezom 0,7 Jeklene cevi in armiranobetonski drogovi z dvanajsterokotnim prerezom 0,85 Jeklene cevi in armiranobetonski drogovi s šestero- ali osmerokotnim prerezom 1,0 Jekleni ali armiranobetonski stebri s kvadratnim ali pravokotnim prerezom 1,4 Cx Vodniki s premerom do 12,5 mm 1,2 Vodniki s premerom od 12,5 mm do 15,8 mm 1,1 Vodniki s premerom nad 15,8 mm 1,0 Vodniki z neokroglim prerezom 1,3 Radarski markerji in letalske opozorilne krogle s premerom med 300 mm in
1000 mm 0,4 Cc Za lesene dvojne drogove in A-drogove s krožnim prerezom se faktorji delovanja sile vetra za drogove (reakcijski faktorji drogov) vzamejo iz EN 50423-1:2005, poglavje 4.2.2.4.4. 4.3.3
Obtežbe žleda (snc) SI.1 Splošno
Obtežbe žleda nastanejo zaradi obloge vodnikov z ivjem, žledom ali mokrim snegom. Te delujejo navpično navzdol, zato se prištevajo kot dodatna masa k masi vodnika oziroma zaščitne vrvi ali konstrukcije. Dodatna obtežba je obtežba, ki se na obravnavanem mestu pojavlja poprečno vsakih 5 let, vendar nikakor ni manjša kot gn = f · 1,8 · √d
[N/m] kjer sta: d premer vodnika oziroma zaščitne vrvi, v mm
f faktor, ki je odvisen od cone obtežbe žleda Za presojo dodatne obtežbe, ki se upošteva pri izračunu voda, se uporabijo podatki hidrometeorološke službe ter izmerjene vrednosti na obstoječih nadzemnih elektroenergetskih in telekomunikacijskih vodih vzdolž projektirane trase. Praviloma se dodatna obtežba žleda gn računa glede na cono poteka voda z naslednjimi vrednostmi faktorja f:



SIST EN 50423-3-21 : 2009 12 1. cona obtežbe žleda:
f = 1,6 2. cona obtežbe žleda:
f = 2,5 3. cona obtežbe žleda:
f = 5,0
Slika 4.3.3/SI.1: Cone faktorja obtežb žleda f v Sloveniji
V 1. cono spadajo ob
...