SIST EN 50423-3-21:2009

SLOVENSKI
SIST EN 50423-3-21 STANDARD
april 2009
Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50423-1:2005)
Overhead electrical lines exceeding AC 1 kV up to and including AC 45 kV –Part 3-21: National Normative Aspects (NNA) for Slovenia (based on SIST EN 50423-1:2005)
Referenčna oznaka ICS 29.240.20 SIST EN 50423-3-21:2009 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 48
© 2009-04. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 2 NACIONALNI UVOD Standard SIST EN 50423-3-21 (sl), Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50423-1:2005), 2009, ima status izvirnega slovenskega standarda. NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski standard SIST EN 50423-3-21:2009 je pripravil tehnični odbor SIST/TC NAV Nadzemni vodi.
Tehnični odbor evropske organizacije za standardizacijo na področju elektrotehnike CENELEC CLC/TC 11 je pripravil evropska standarda, ki opredeljujeta načrtovanje nadzemnih električnih vodov z uporabo golih in oplaščenih vodnikov nadzemnih vodov in sistemov nadzemnih kablov. Prvi je standard EN 50341-1:2001, Overhead electrical lines exceeding AC 45 kV – Part 1: General requirements – Common specifications, ki je v sistem slovenske nacionalne standardizacije privzet kot SIST EN 50341-1:2002, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila. Standard podaja najnižje splošne zahteve za načrtovanje nadzemnih električnih vodov za izmenične napetosti nad 45 kV. Drugi pa podaja zahteve za nadzemne električne vode za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV in je EN 50423-1:2005, Overhead electrical lines exceeding AC 1 kV up to and including AC 45 kV – Part 1: General requirements – Common specifications, v sistem slovenske nacionalne standardizacije privzet kot SIST EN 50423-1:2005, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila.
Glede na to, da je mnogo zahtev za načrtovanje nadzemnih električni vodov enakih tako pri nadzemnih vodih za izmenične napetosti nad 45 kV kot tudi za nadzemne vode za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV, se je CLC/TC 11 odločil, da bo standard EN 50423-1:2005 zajel le posebnosti načrtovanja nadzemnih vodov distribucijskega omrežja. Standard EN 50423-1 torej podrobno določa dodatne zahteve in poenostavitve, ki se nanašajo samo na to napetostno območje. V pomoč uporabnikom se številke točk tega standarda nanašajo na besedila točk, ki imajo enake številke v EN 50341-1, jih dopolnjujejo, zamenjujejo ali se jim dodajajo. Zato v nasprotju z običajno prakso točke tega standarda niso oštevilčene zaporedno. Enako načelo je uporabljeno tudi v obeh tretjih delih, ki opredeljujeta vsa posebna in dodatna nacionalna normativna določila, ki so specifična za načrtovanje nadzemnih električnih vodov v posameznih državah članicah Evropske unije. Seznam držav, ki imajo pripravljena lastna določila, podaja drugi del standarda EN 50423-2:2005, Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 2. del: Seznam nacionalnih normativnih določil. Za vsako posamezno državo velja, da je del z njenimi lastnimi nacionalnimi določili zanjo normativen, deli ostalih držav pa so informativni. Vse dele smo ob njihovi pripravi v predpisanih rokih privzeli v sistem nacionalne standardizacije. Tretji del vsebuje zbirke nacionalnih normativnih določil posamezne države članice CENELEC.
Priprava slovenskih nacionalnih normativnih določil se je začela hkrati s privzemom evropskih standardov v slovenskem tehničnem odboru SIST/TC NAV Nadzemni vodi. Vzporedno je bil pripravljen tudi prevod slovenskega standarda SIST EN 50423-1:2005, ki je bil izdan v letu 2008.
Pri pripravi slovenskega standarda SIST EN 50423-3-21:2009 je tehnični odbor SIST/TC NAV Nadzemni vodi upošteval vsa pravila in navodila, ki jih je za pripravo določil pripravil evropski tehnični odbor CLC/TC 11, ter izkušnje strokovnjakov v drugih državah članicah. SIST/TC NAV se je v tem času aktivno vključil v delo evropskega tehničnega odbora CLC/TC 11.
Trenutno kaže, da bo v prihodnosti izdan združen dokument za načrtovanje nadzemnih električnih vodov, ki bo obsegal minimalne zahteve za načrtovanje tako nad 45 kV (sedanja družina EN 50341) kot tudi nad 1 kV in do vključno 45 kV (sedanja družina EN 50423). Prav tako je na podlagi analiz načrtovan prenos velikega dela nacionalnih določil, ki se med posameznimi državami ne razlikujejo močno, v prvi, skupni del standarda, kar bo močno zmanjšalo obseg nacionalnih določil posameznih držav.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 3 Osnutek slovenskega standarda oSIST EN 50423-3-21 v angleškem jeziku je bil že predan v nadaljnji postopek na CLC/TC 11, tako da bo naslednja izdaja evropskega EN 50423-3 vsebovala slovenski del, ki mu je bila določena številka 21. Izvirni slovenski standard SIST EN 50423-3-21 je pripravljen v slovenskem in v angleškem jeziku ter je enakovreden besedilu, ki bo objavljeno kot 21. del novega evropskega standarda EN 50423-3. Tehnični odbor za nadzemne vode SIST NAV se zahvaljuje skupini strokovnjakov, ki je v organizaciji Elektrotehnične zveze Slovenije pripravila osnutek tega dokumenta. Enako gre zahvala Gospodarskemu interesnemu združenju elektrodistribucijskih podjetij Slovenije (GIZ) za finančno podporo tega projekta. Odločitev za pripravo tega standarda je dne 26. maja 2005 po pooblastilu Strokovnega sveta za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij sprejel tehnični odbor SIST/TC NAV. Končni dokument je odbor potrdil dne 9. februarja 2009. OPOMBA – Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 4 VSEBINA Stran Predgovor.6 1
Področje uporabe.7 2
Definicije, simboli in sklicevanja.7 2.1
Definicije.7 2.2
Seznam simbolov.7 2.3
Zveza s standardi in normativnimi dokumenti.8 3
Osnove projektiranja.8 3.2
Zahteve.8 3.2.1
Osnovne zahteve.8 4
Vplivi na nadzemne vode.8 4.3
Vplivi, empirični pristop.8 4.3.1
Stalne obtežbe.8 4.3.2
Obtežbe vetra.8 4.3.3
Obtežbe žleda.11 4.3.4
Sočasni obtežbi vetra in žleda.13 4.3.6
Obtežbe pri gradnji in vzdrževanju.13 4.3.7
Obtežbe glede na obratovalno sigurnost.14 4.3.8
Obtežbe zaradi kratkostičnih tokov.14 4.3.9
Druge posebne sile.14 4.3.10
Primeri obtežb.14 4.3.11
Delni varnostni faktorji za vplive.17 5
Električne zahteve.18 5.2
Toki.18 5.2.1
Obratovalni tok.18 5.4
Notranje in zunanje razdalje.19 5.4.1
Uvod.19 5.4.2
Splošna razmišljanja in primeri obtežb.19 5.4.3
Razdalje v razpetini in na stebru.20 5.4.4
Razdalje od tal na območjih, daleč od stavb, cest, železnic in plovnih poti.20 5.4.5
Razdalje do stavb, prometnih poti, drugih nadzemnih vodov in rekreacijskih površin.20 5.6
Električna in magnetna polja.24 5.6.1
Električna in magnetna polja pod nadzemnim vodom.24 6
Ozemljitveni sistemi.24 6.2
Dimenzioniranje ozemljitev za omrežno frekvenco.24 6.2.1
Splošno.24 6.2.2
Dimenzioniranje glede na korozijo in mehansko trdnost.24 6.2.4
Dimenzioniranje glede na varnost ljudi.25 6.3
Izdelava ozemljitvenih sistemov.26 6.3.1
Polaganje ozemljil in ozemljitvenih vodov.26 6.4
Ukrepi na ozemljitvah proti učinkom strele.27 7
Podpore.28 7.1
Uvodna razmišljanja o projektiranju.28

SIST EN 50423-3-21 : 2009 5 7.3
Jekleni palični stebri.28 7.3.1
Splošno.28 7.3.5
Mejna stanja nosilnosti.28 7.4
Jekleni drogovi.30 7.4.1
Splošno.30 7.4.4
Mejna stanja uporabnosti.30 7.4.5
Mejna stanja nosilnosti.31 7.4.6
Spoji.31 7.6
Betonski drogovi.31 7.7
Sidrane konstrukcije.31 7.8
Druge konstrukcije.31 7.9
Korozijska zaščita.31 7.10
Pripomočki za vzdrževanje.32 8
Temelji.33 8.2
Splošne zahteve.33 8.4
Obtežbe temeljev.33 8.5
Geotehnično projektiranje.33 8.5.2
Geotehnično projektiranje na podlagi izračunov.33 8.6
Obremenilni preskusi.35 8.7
Projekt konstrukcije.35 8.7.a
Kompaktno temeljenje.35 8.7.b
Temeljenje s ploščo.35 8.7.c
Temeljenje z enojnim pilotom.36 8.7.d
Razčlenjeni temelji.37 8.7.e
Temeljenje s piloti in mikropiloti.38 8.7.f
Betonski temelji.39 8.7.g
Temeljenje lesenih drogov.40 9
Linijski in zaščitni vodniki s telekomunikacijskimi tokokrogi ali brez njih.41 9.2
Aluminijski vodniki.41 9.2.1
Značilnosti in mere.41 9.2.2
Električne zahteve.42 9.2.3
Obratovalne temperature vodnikov.42 9.2.4
Mehanske zahteve.42 9.5
Linijski (OPCON) in zaščitni (OPGW) vodniki z optičnimi vlakni za telekomunikacijske tokokroge.44 9.5.3
Obratovalna temperatura vodnika.44 10
Izolatorji.44 10.2
Standardne električne zahteve.44 10.7
Mehanske zahteve.44 10.9
Izbira in določitev materiala.45 11
Pribor za nadzemne vode.46 11.2
Električne zahteve.46 11.5
Zahteve glede odpornosti proti kratkostičnemu toku in obloku.46 11.6
Mehanske zahteve.46 12
Zagotavljanje kakovosti, pregledi in prevzemi.48

SIST EN 50423-3-21 : 2009 6 PREDGOVOR
1) Slovenski tehnični odbor za nadzemne vode (SIST/TC NAV) se nahaja na naslednjem naslovu:
Slovenski inštitut za standardizacijo
SIST/TC NAV – Nadzemni vodi Šmartinska c. 152 SI-1000 Ljubljana Slovenija Telefon: 01 478 30 13
Faks: 01 478 30 94 E-pošta: sist@sist.si
2) Slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV je pripravil tretji del kot del EN 50423, ki vsebuje nacionalna normativna določila (NNA), in ga predložil v postopek sprejemanja pri CLC/TC 11.
3) SIST EN 50423-3-21 je normativen v Sloveniji in informativen v drugih državah.
4) SIST EN 50423-3-21 je treba brati skupaj s SIST EN 50423-1 (v nadaljevanju: 1. del) ter SIST EN 50341-1 in SIST 50341-3-21. Oštevilčenje poglavij, uporabljeno v tem delu standarda, je usklajeno z oštevilčenjem v 1. delu in SIST EN 50341-1. Specifična poglavja so označena s »SI« in jih je treba brati kot dopolnila k besedilu iz 1. dela. Pojasnila v zvezi z uporabo tega dela v zvezi s 1. delom posreduje slovenski tehnični odbor SIST NAV v povezavi s CLC/TC 11.
5) »Okvirjene vrednosti«, kot so opredeljene v 1. delu standarda, so vrednosti, ki se lahko spremenijo. Vrednosti, ki so opredeljene v tem 3. delu, so v Sloveniji obvezne. Vsekakor pa »okvirjene vrednosti« iz obeh delov ne smejo vnašati večjih tveganj v projekt.
6) Slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV objavlja, skladno s točko 3.1 iz 1. dela tega standarda, da za teritorij Slovenije velja »empirični pristop« (4.3) projektiranja nadzemnih vodov.
7) Slovenski standardi in pravila, ki jih ne navajata SIST EN 50341-1 in SIST EN 50423-1, so našteti v točki 2.3 tega dela.
OPOMBA: Vsi nacionalni standardi, navedeni v tem delu, bodo zamenjani z ustreznimi evropskimi standardi takoj, ko bodo na voljo in jih bo slovenski tehnični odbor SIST/TC NAV sprejel in o tem obvestil CLC/TC 11.
V EN 50423-3-21 so vse točke, označene s »SI«, nacionalna dopolnila (ncpt) z naslednjimi izjemami: 2.3/SI.1 je A-dev, 5.6.1/SI.1 je A-dev, 4.3.2/SI.1 je snc, 4.3.3/SI.1 je snc in 4.3.3/SI.2 je snc.
Definicije za »ncpt«, »snc« in »A-dev« so podane v uvodu k SIST EN 50341-1.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 7 1
Področje uporabe
(ncpt) SI.1 Področje uporabe
Ta slovenski standard temelji na SIST EN 50423-1 in SIST EN 50341-1. Velja v Sloveniji za projektiranje in izvedbo novih nadzemnih vodov za nazivno izmenično napetost nad 1 kV in do vključno 45 kV ter za rekonstrukcije obstoječih.
Tega standarda ni treba uporabljati za obstoječe nadzemne vode. Objekti, ki se v času sprejema tega standarda projektirajo ali gradijo, se lahko dokončajo v skladu s predpisi, ki so veljali v času pridobitve gradbenega dovoljenja.
(ncpt) SI.2 Uporaba vodnikov, izoliranih z umetno maso
Ta standard se v Sloveniji uporablja tudi za projektiranje in izvedbo nadzemnih električnih vodov za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV z vodniki, izoliranimi z umetno maso, z oplaščenimi vodniki, ter sistemov nadzemnih izoliranih kablov.
(ncpt) SI.3 Uporaba vodnikov s telekomunikacijskimi komponentami
V Sloveniji se lahko ta standard uporabi za vse vodnike (glede na opombo 3 v 1. točki SIST EN 50341-1), ki vsebujejo telekomunikacijske komponente.
(ncpt) SI.4 Uporaba telekomunikacijskih naprav na podporah
Ti standardi so uporabni v Sloveniji za montažo telekomunikacijske opreme na podpore.
Definicije, simboli in sklicevanja
2.1
Definicije
V tem dokumentu se uporabljajo določila in definicije, ki so podani v SIST EN 50341-1 in SIST EN 50423-1.
Vse navedene definicije pojmov so obvezne za vsa določila v tem dokumentu.
2.2
Seznam simbolov
(ncpt) SI.1 Dopolnitev simbolov Simbol Pomen Enota Poglavje b širina temelja m 8.7.d/SI.1 bx, by dolžina stranic temelja m 8.7.b/SI.2 Ek karakteristična obtežba kN 8.4/SI.1 ex , ey ekscentričnost
m 8.7.b/SI.2 G lastna teža temelja kN 8.7.d/SI.4 gn dodatna obtežba z žledom N/m 4.3.3/SI.1 Iz tok zemeljskega stika A 6.2.4.4/SI.1 N rezultanta celotne obtežbe kN 8.7.b/SI.2 Ru ozemljilna upornost stebra Ω 6.2.4.4/SI.1 t globina temelja m 8.7.d/SI.1 r polmer krožnega temelja m 8.7.b/SI.2 σp računska tlačna obremenitev kN/m2 8.7.b/SI.2 Z navpična komponenta vzgonske sile kN 8.7.d/SI.4 β, β 0 kot sodelujočega zemeljskega telesa stopinja 8.7.d/SI.1

SIST EN 50423-3-21 : 2009 8 2.3
Zveza s standardi in normativnimi dokumenti
(A-dev) SI.1 Nacionalni normativni akti, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji nadzemnih vodov
– Energetski zakon
– Zakon o prostorskem načrtovanju
– Zakon o urejanju prostora – Zakon o graditvi objektov
– Zakon o varstvu okolja
– Zakon o ohranjanju narave – Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
– Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije
– Uredba o prostorskem redu Slovenije.
OPOMBA: Besedila zakonov in uredb ter njihove dopolnitve je mogoče dobiti na spletni strani http://zakonodaja.gov.si/.
Osnove projektiranja
3.2
Zahteve
3.2.1
Osnovne zahteve (ncpt) SI.1 Splošno Vse komponente nadzemnega voda morajo biti izbrane, projektirane in zgrajene tako, da zagotovijo zanesljivo trajno obratovanje ob pričakovanih podnebnih pogojih, ob najvišji obratovalni napetosti, pod vplivi električnih tokovnih obremenitev in ob pričakovanih kratkostičnih obremenitvah. Pri tem je treba upoštevati tudi atmosferske in stikalne prenapetosti ter druge okoljske vplive.
Te zahteve so izpolnjene, če je nadzemni vod projektiran in zgrajen v skladu z zahtevami tega standarda.
Vplivi na nadzemne vode
4.3
Vplivi, empirični pristop
4.3.1
Stalne obtežbe
(ncpt) SI.1 Splošno
Lastne teže stebrov ali drogov, izolatorskih verig in druge vgrajene opreme ter tudi vodnikov obeh sosednjih razpetin delujejo kot stalne obtežbe. Letalske opozorilne krogle in druge podobne elemente je treba prav tako obravnavati kot stalne obtežbe.
4.3.2
Obtežbe vetra
(snc) SI.1 Obtežbe vetra splošno
Obtežbe vetra so odvisne od geografskega območja, v katerem poteka nadzemni vod. Za določitev obtežb vetra se Slovenija deli na vetrne cone, kot je prikazano na sliki 4.3.2/SI.1.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 9
Tlak vetra q se izračuna po naslednji enačbi:
q = V 2/1600
[kN/m2],
kjer je V največja hitrost vetra (m/s), ki se na istem delu trase pojavlja povprečno vsakih pet let. Hitrost vetra se določi na podlagi merjenj in z uporabo statistične obdelave merjenih podatkov. Če ni dovolj meritvenih podatkov, se hitrost vetra oceni po razpoložljivih podatkih.
Tlak vetra iz prvega odstavka te točke velja za osnovno višinsko cono od 0 do 40 m nad zemljo in ne sme biti manjši od 0,50 kN/m2. Dobljene računske vrednosti za q se povečajo do prve večje vrednosti iz preglednice 4.3.2/SI.1.
(snc) Preglednica 4.3.2/SI.1: Cone tlaka vetra
Vetrna cona 1 2 3 Tlak vetra (q) [kN/m2] Vodi s skupno višino do 15 m nad zemljo 0,50 0,60 0,75 0,90 1,10 Višina voda od 15 do 40 m 0,60 0,75 0,90 1,10 1,30 Deli voda nad 40 m 0,75 0,90 1,10 1,30 1,50
Za tlak vetra na vodnike oziroma zaščitne vrvi je odločilna višina njihovega obesišča v sponki na obravnavanem stebru. Vrednosti iz preglednice 4.3.2/SI.1 se lahko povečajo v odvisnosti od lokalnih terenskih pogojev.
Slika 4.3.2/SI.1: Karta vetrnih con
(ncpt) SI.2 Obtežba vetra na vodnike
Obtežbo vetra na vodnike je treba računati v višini njihovih obesišč na podpori ali na izolatorju. Osnovna predpostavka je, da obtežba vetra deluje vodoravno in pravokotno na 1. cona 0,6 kN/m2 2. cona 0,75 ali 0,9 kN/m2
3. cona 1,1 ali 1,3 kN/m2
SIST EN 50423-3-21 : 2009 10 vodnike v razpetini. Upošteva se tudi, da se tlak vetra, ki deluje na vodnike in zaščitne vrvi v smeri simetrale kota trase, izračuna za polovični seštevek sosednjih razpetin brez kakršne koli redukcije glede na kot trase.
QWc = q · Gc · Cc · d · L · cos 2 Φ
kjer so: q tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1 Gc faktor razpetine po preglednici 4.2.5 iz SIST EN 50423-1:2005, točka 4.2.2.4.1, ki je odvisen od dolžine razpetine Cc faktor delovanja vetra na vodnik po preglednici 4.3.2/SI.2 d premer vodnika L dolžina razpetine. Za projektiranje stebrov in drogov se uporabi vetrna razpetina
(L1 +L2)/2. Obtežba vetra se razdeli na obe podpori, ki omejujeta razpetino Φ kot po sliki 4.3.10/SI.1
(ncpt) SI.3 Obtežba vetra na izolatorske sklope
Obtežba vetra na izolatorske sklope deluje v smeri vetra in je enaka: QWins = q · 1,2 · Ains
kjer sta:
q tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1
Ains vetru izpostavljena površina izolatorja
(ncpt) SI.4 Obtežba vetra na palične stebre
Obtežbo vetra na trup stebra je treba računati po posameznih odsekih stebra z upoštevanjem njihove višine od tal in ob predpostavki, da obtežbe delujejo v težišču vsakokratnega odseka stebra:
QWx = qh · Cx · A
kjer sta: A projekcija površine konstrukcije pravokotno na smer vetra Cx aerodinamični faktor delovanja vetra po preglednici 4.3.2/SI.2
(ncpt) SI.5 Obtežba vetra na drogove
Obtežba vetra deluje v smeri vetra in znaša:
Qwpol = 1,1 · q · Cx · Apol
kjer so: q tlak vetra po preglednici 4.3.2/SI.1 Cx faktor delovanja vetra za drogove po preglednici 4.3.2/SI.2 in po točki 4.2.2.4.4 iz EN 50423-1:2005 »Sile vetra na drogove« Apol projekcija vetru izpostavljene površine droga Faktor 1,1 upošteva odziv podpore.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 11 (ncpt) SI.6 Obtežba vetra na konzole
Za konzole je treba ustrezno upoštevati določila iz 4.3.2/SI.4 in SI.5.
(ncpt) SI.7 Veter na vogal
Pri vseh vrstah podpor je treba upoštevati veter na vogal. Pri tem se predpostavi delovanje vetra pod kotom 45º. Obtežbe vetra na vodnike se določijo po 4.3.2/SI.2, na izolatorje po 4.3.2/SI.3 ter na stebre in drogove po 4.3.2/SI.4 oziroma 4.3.2/SI.5. Če je potrebno, se upoštevajo tudi koti Φ, ki so različni od 45º. (ncpt) Preglednica 4.3.2/SI.2: Faktorji zračnega upora vetra za drog Cx in vodnik Cc
Komponenta Ravninske palične konstrukcije, sestavljene iz profilov 1,6 Kvadratni in pravokotni palični stebri iz profilov 2,8 Ravninske palične konstrukcije, sestavljene iz cevi 1,2 Kvadratni in pravokotni palični stebri iz cevi 2,1 Jeklene cevi, armiranobetonski in leseni drogovi z okroglim prerezom 0,7 Jeklene cevi in armiranobetonski drogovi z dvanajsterokotnim prerezom 0,85 Jeklene cevi in armiranobetonski drogovi s šestero- ali osmerokotnim prerezom 1,0 Jekleni ali armiranobetonski stebri s kvadratnim ali pravokotnim prerezom 1,4 Cx Vodniki s premerom do 12,5 mm 1,2 Vodniki s premerom od 12,5 mm do 15,8 mm 1,1 Vodniki s premerom nad 15,8 mm 1,0 Vodniki z neokroglim prerezom 1,3 Radarski markerji in letalske opozorilne krogle s premerom med 300 mm in
1000 mm 0,4 Cc Za lesene dvojne drogove in A-drogove s krožnim prerezom se faktorji delovanja sile vetra za drogove (reakcijski faktorji drogov) vzamejo iz EN 50423-1:2005, poglavje 4.2.2.4.4. 4.3.3
Obtežbe žleda (snc) SI.1 Splošno
Obtežbe žleda nastanejo zaradi obloge vodnikov z ivjem, žledom ali mokrim snegom. Te delujejo navpično navzdol, zato se prištevajo kot dodatna masa k masi vodnika oziroma zaščitne vrvi ali konstrukcije. Dodatna obtežba je obtežba, ki se na obravnavanem mestu pojavlja poprečno vsakih 5 let, vendar nikakor ni manjša kot gn = f · 1,8 · √d
[N/m] kjer sta: d premer vodnika oziroma zaščitne vrvi, v mm
f faktor, ki je odvisen od cone obtežbe žleda Za presojo dodatne obtežbe, ki se upošteva pri izračunu voda, se uporabijo podatki hidrometeorološke službe ter izmerjene vrednosti na obstoječih nadzemnih elektroenergetskih in telekomunikacijskih vodih vzdolž projektirane trase. Praviloma se dodatna obtežba žleda gn računa glede na cono poteka voda z naslednjimi vrednostmi faktorja f:

SIST EN 50423-3-21 : 2009 12 1. cona obtežbe žleda:
f = 1,6 2. cona obtežbe žleda:
f = 2,5 3. cona obtežbe žleda:
f = 5,0
Slika 4.3.3/SI.1: Cone faktorja obtežb žleda f v Sloveniji
V 1. cono spadajo območja, kjer na podlagi vremenskih razmer in potrjeno z dolgoletnimi izkušnjami nastajajo le majhne obtežbe žleda, ki ne povzročijo poškodb nadzemnih vodov. V 2. cono spadajo območja, kjer je na podlagi vremenskih razmer, zemljepisne lege in potrjeno z dolgoletnimi izkušnjami pričakovati velike obtežbe žleda, ki so med drugim že povzročile tudi poškodbe na nadzemnih vodih. V 3. cono spadajo območja, kjer je na podlagi vremenskih razmer, zemljepisne lege in potrjeno z dolgoletnimi izkušnjami pričakovati zelo velike obtežbe žleda, ki so med drugim povzročile tudi pomembne poškodbe na nadzemnih vodih. Razvrstitev terena nadzemnega voda ali njegovega dela v eno od navedenih treh con mora določiti in utemeljiti lastnik/upravljavec nadzemnega voda. Dopuščata se razvrstitev določenega okoliša v eno od navedenih con in ustrezna določitev obtežbe žleda. Na posebno izpostavljenih legah je treba po potrebi upoštevati večje obtežbe žleda, kot so določene za 3. cono.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 13 Obtežba žleda izolatorskih verig se upošteva v: v 1. coni:
50 N/m, v 2. coni: 100 N/m, v 3. coni: 200 N/m. Za radarske markerje in letalske opozorilnike z ugodno aerodinamično obliko (na primer krogla, dvojni stožec) se upošteva obtežba žleda, določena ob predpostavki enakomerno razporejene obloge žleda po vsej površini, ki ima glede na cono naslednjo debelino: v 1. coni: 1 cm, v 2. coni: 2 cm, v 3. coni: 4 cm. Pri drugačnih oblikah je treba obtežbo žleda določiti ustrezno geometrijski obliki markerja. Za gostoto (ρ I) žleda se predpostavi 9000 N/m3. Vpliv dodatnih obtežb žleda na konstrukcije podpor se lahko zanemari. (snc) SI.2 Posebnost V posebnih primerih se lahko za dimenzioniranje podpor uporabi faktor f, odvisen od obtežbe žleda, v velikosti, manjši od 1,6, vendar ne manjši od 1. To odločitev mora potrditi investitor oziroma lastnik voda. 4.3.4
Sočasni obtežbi vetra in žleda (ncpt) SI.1 Veter na zaledenele vodnike Pri dimenzioniranju vseh vrst podpor je treba upoštevati delovanje vetra na zaledenele vodnike. Pri tem je treba predpostaviti delovanje 30-odstotne obtežbe vetra na podpore, skladno s poglavjem 4.3.2/SI.1, na opremo in na zaledenele vodnike pa v skladu s točko 4.3.3/SI.1.
Specifična teža žleda se predpostavi v velikosti ρ I = 9000 N/m3, za faktor aerodinamične oblike pa vrednost 1,0. Ekvivalentni premer D1 obloge žleda se lahko izračuna po enačbi: D1 = √d2 + 4gn/(π · ρ I)
= √d2 + 0,00014 · gn kjer sta: d premer vodnika, v m gn obtežba žleda, v N/m.
4.3.6
Obtežbe pri gradnji in vzdrževanju (ncpt) SI.1 Montažne obtežbe
Obtežbe, ki nastopijo pri gradnji, montaži in vzdrževanju voda, imajo v nadaljevanju skupno ime montažne obtežbe. Na konzolah nosilnih in kotnih nosilnih stebrov je treba predpostaviti navpične sile najmanj 1,0 kN, pri vseh drugih tipih stebrov pa 2,0 kN. Pri paličnih stebrih naj te sile delujejo v najneugodnejših vozliščih spodnjega pasu ene od sten konzole, v vseh drugih primerih pa v obesišču vodnika, ki je v osi konzole.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 14 Pri vseh pohodnih elementih, ki so nagnjeni manj kot 45° proti vodoravnici, je treba upoštevati navpično silo v velikosti 1,0 kN v polovici elementa. Pri tem se zanemarijo vse preostale sile na element. Plezalne kline je treba kontrolirati na statično najneugodnejšo lego koncentrirane sile 1,0 kN. Montažna obtežba se obravnava z delnim varnostnim faktorjem γP
= 1,5. 4.3.7
Obtežbe glede na obratovalno sigurnost (ncpt) SI.1 Obtežbe glede na obratovalno sigurnost
Obtežbe glede na obratovalno sigurnost so obravnavane v točki 4.3.10 v sklopu primerov obtežb H, J, K in I. 4.3.8
Obtežbe zaradi kratkostičnih tokov (ncpt) SI.1 Obtežbe zaradi kratkostičnih tokov Glede na relativno nizke kratkostične moči visokonapetostnih omrežij v Sloveniji obtežb zaradi kratkostičnih tokov v splošnem ni treba upoštevati. 4.3.9
Druge posebne sile (ncpt) SI.1 Razširitev namembnosti
Pri razširitvi namembnosti podpor z dodatnimi napravami je treba te podpore obravnavati še vedno kot podpore nadzemnega voda. Vsaka predvidena širitev namembnosti podpor zahteva statično preverjanje obstoječih podpor. Kontrola stabilnosti se omeji na tiste dele podpor in temeljev, ki so izpostavljeni vplivom zaradi dodatnih naprav (opreme). Pri preverjanju se upoštevajo samo primeri obtežb, ki nastopijo zaradi dodatne opreme. Vedno je treba upoštevati primere obtežb A do F iz točke 4.3.10/SI.2. (ncpt) SI.2 Nihanje zaradi vetra Upoštevanje obtežb zaradi nihanja, ki ga povzroča veter na podpore, v slovenskih razmerah ni potrebno. 4.3.10
Primeri obtežb
(ncpt) SI. 1 Splošno Pri analizi stebrov, drogov in temeljev je treba upoštevati sočasno delovanje različnih obtežb, kot je to predvideno v 4.3.10/SI.2. Za vsak element konstrukcije je treba izbrati primer obtežbe, ki povzroči v njem največje notranje sile. Pri razbremenilnih stebrih, ki so stalno obremenjeni z diferenčnimi nateznimi silami ali s stalnimi torzijskimi obremenitvami, je treba to upoštevati. Pri stebrih, na katere se pri izgradnji ne obesijo vsi, sicer predvideni sistemi vodnikov, je treba to upoštevati, razen v primeru obtežbe H. Če se steber večsistemskega voda uporablja za montažo enega sistema na način, ki se razlikuje od projektno predvidenega za ta tip stebra, je treba konstrukcijo, skladno s 4.3.10/SI.2, preveriti za primere obtežb za montažo posameznega sistema. Natezne sile v vodnikih je treba določiti za vse primere obtežb skladno s točkami 4.3.2, 4.3.3 in 4.3.4, brez upoštevanja delnih varnostnih faktorjev.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 15 (ncpt) SI.2 Opis primerov obtežbe smer vetra
Slika 4.3.10/SI.1: Oznaka osi in smeri vetra
Upoštevajo se lahko naslednje kombinacije obtežb: a) vremensko pogojene obtežbe (primeri obtežb A do G) z: – delovanjem vetra skladno s 4.3.2/SI.1 v treh glavnih smereh (primeri obtežb A, B, C), kot je prikazano na sliki 4.3.10/SI.1, – delovanjem vetra skladno s 4.3.4/SI.1 v treh glavnih smereh ob sočasni oblogi žleda (primeri obtežb D, E in F) skladno s sliko 4.3.10/SI.1, – upoštevanjem vzgonskih vplivov na stebre (primer obtežbe G); b) obtežbe razbremenilnih in kotnih razbremenilnih stebrov, ki zagotavljajo fiksne točke pri nadzemnem vodu (primer obtežbe H); c) montažne obtežbe (primer obtežbe I); d) izredne obtežbe neenakomernega žleda ali zaradi neenakomernega odpada te obtežbe (primeri obtežb J in K).
Podroben opis primerov obtežb je podan v preglednici 4.3.10/SI.1.
Delitev primerov obtežb se izvede glede na področje uporabe (variacije gravitacijske razpetine, lomnega kota trase itd.).
Preglednica 4.3.10/SI.1: Primeri obtežb Primeri obtežb Upoštevane obtežbe Natezne sile v vodnikih pri temperaturi °C Vremensko pogojene obtežbe A Stalne obtežbe in
obtežbe vetra v smeri X (4.3.2/SI.1) +5 °C B Stalne obtežbe in
obtežbe vetra v smeri Y (4.3.2/SI.1) +5 °C C Stalne obtežbe in
obtežbe vetra na vogal (4.3.2/SI.6) +5 °C D Stalne obtežbe,
30 % obtežbe vetra v smeri X skladno s 4.3.4/SI.1 in obtežbe žleda po 4.3.3/SI.1 –5 °C E Stalne obtežbe,
30 % obtežbe vetra v smeri Y skladno s 4.3.4/SI.1 in obtežbe žleda po 4.3.3/SI.1
–5 °C
SIST EN 50423-3-21 : 2009 16 Primeri obtežb Upoštevane obtežbe Natezne sile v vodnikih pri temperaturi °C F Stalne obtežbe,
30 % obtežbe vetra na vogal skladno s 4.3.2/SI.6 in obtežbe žleda po 4.3.3/SI.1 –5 °C Stalne obtežbe
ali
–20 °C ali G stalne obtežbe in 50 % obtežb žleda v razpetini na eni strani stebra ter brez obtežb žleda v razpetini na drugi strani stebra –5 °C
OPOMBA: Primer obtežbe G je treba dodatno uporabiti v primeru vzgonskih obtežb.
Primeri obtežb Upoštevane obtežbe Natezne sile v vodnikih pri temperaturi °C Obtežbe razbremenilnih in kotnih razbremenilnih stebrov Predpostavi se, da so ti stebri obremenjeni z vsemi predvidenimi sistemi (montirane vse vrvi). Enostranska polna vodoravna natezna sila v enem vodniku in dvotretjinska enostranska vodoravna sila v vsakem od ostalih vodnikov na eni strani stebra v smeri osi voda. Stalne obtežbe ali –20 °C ali H Stalne obtežbe in obtežbe žleda vseh vodnikov –5 °C
Primeri obtežb Upoštevane obtežbe Natezne sile v vodnikih pri temperaturi °C Montažne obtežbe I Stalne obtežbe in montažne obtežbe v skladu s 4.3.6/SI.1 +5 °C
Primeri obtežb Upoštevane obtežbe Natezne sile v vodnikih pri temperaturi °C Izredne obtežbe neenakomernega žleda J Stalne obtežbe in obtežbe žleda –5 °C Pri stebrih, ki nosijo do dva trifazna sistema, je treba predpostaviti, da v odvisnosti od tipa stebra deluje zmanjšana vodoravna natezna sila enega vodnika z ene strani. Pri več kot dvosistemskih stebrih je treba za vsak dodatni sistem dodatno upoštevati zmanjšanje te obtežbe za polovico.
Pri enofaznih vodih izmenične napetosti se gornje pravilo smiselno uporabi glede na število vodnikov.
Pri nosilnih in kotnih nosilnih stebrih se vodoravna natezna sila enega vodnika zmanjša na eni strani na naslednji način:
– pri enojnih vodnikih za 50 %,
– pri snopastih vodnikih za 25 %,
– pri zaščitnih vrveh za 50 %.
Če je z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi preprečena ali zmanjšana torzijska obremenitev stebra (drsne spojke, členkasto priključene konzole, posebno sidranje ali podobno), se sme to upoštevati v mejah, ki so dosežene s temi ukrepi.
Pri kotnih, razbremenilnih, kotnih razbremenilnih, končnih in kotnih končnih stebrih je treba predpostaviti vodoravno natezno silo enega enojnega vodnika ali enega snopastega vodnika, enostransko zmanjšano za 100 %.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 17 Primeri obtežb Upoštevane obtežbe Natezne sile v vodnikih pri temperaturi °C Izredne obtežbe neenakomernega žleda K Stalne obtežbe in obtežbe žleda –5 °C Pri nosilnih in kotnih nosilnih stebrih je treba za vse vodnike predpostaviti vodoravno natezno silo, zmanjšano z ene strani voda: – pri podpornih izolatorjih in izolatorskih verigah, dolgih do 2,5 m, za 20 %,
– pri izolatorskih verigah, daljših od 2,5 m, za 15 %, – pri zaščitnih vrveh za 40 %. Pri kotnih, razbremenilnih in kotnih razbremenilnih stebrih je treba enostransko zmanjšati vodoravno natezno silo vseh vodnikov za 40 %.
(ncpt) SI.3 Izjeme pri uporabi primerov obtežb za vode nad 1 kV in do vključno 45 kV Kombinirane obtežbe zaradi vetra in žleda v obtežnih primerih D, E, in F se ne upoštevajo pri nosilnih in kotnih nosilnih enostavnih konstrukcijah lesenih in betonskih drogov in stebrov, zato se v teh primerih obtežba zaradi vetra ne upošteva. Pri enostavnih konstrukcijah lesenih in betonskih drogov in stebrov se ne upoštevajo primeri obtežb H, J, K, razen na odsekih s hujšimi podnebnimi razmerami (če je tlak vetra večji od 0,6 kN/m2 oziroma obtežba žleda večja od 1,8 x (d)1/2 in pri vodih do 45 kV z manjšimi prerezi vodnikov). V tem primeru se v projektni nalogi predpišejo dodatne zahteve. 4.3.11
Delni varnostni faktorji za vplive
(ncpt) SI.1 Splošno Vrednosti, podane v tej točki, nadomeščajo podatke iz preglednice 4.3.2 (EN 50341-1). (ncpt) SI.2 Delni varnostni faktorji za trup stebra in konzole Vsak primer obtežbe je kombinacija različnih obtežb. Vsaka od obtežb je opredeljena s svojo karakteristično vrednostjo, ki se pomnoži z delnim varnostnim faktorjem. Vse odvisnosti in oznake, ki so podane v točki 4.3.11, so podane v poenostavljeni obliki: Ed = f {γGGK; γWQWK; γIQIK; γPQPK; γCQCK} pri čemer so: Ed celotna obtežba (projektna obtežba) GK lastna teža vodnikov, izolatorjev in podpor QWK obtežba vetra, kot je opredeljena v točki 4.3.2/SI.1
QIK obtežba žleda na vodnike, kot je opredeljena v 4.3.3/SI.1 QPK montažna obtežba, kot je opredeljena v 4.3.6/SI.1 QCK natezne sile vodnikov ob upoštevanju temperaturnih sprememb, obtežb vetra in žleda, kot je opredeljeno v preglednici 4.3.10/SI.1 Delni varnostni faktorji γG, γW, γI, γP in γC vključujejo kombinacijske vrednosti ψ ob upoštevanju: – vidikov zanesljivosti, – kombinacije vplivov, – koordinacije nosilnosti, – opredelitve primerov obtežb.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 18 Za delne varnostne faktorje se privzamejo naslednje vrednosti: γG = γW = γ I = γC = 1,35 za primere obtežb A do I pri najneugodnejšem vplivu, ki povečuje obtežbo, γI = γC = 1,0
za primere obtežb A do F pri ugodnejših (razbremenilnih) vplivih; uporablja se le za nosilne stebre, γG = γW = γ I = γC = 1,0 za primere obtežb J do K (za izjemne primere obtežb), γC = 1,5 za montažne obtežbe v primeru obtežb I. OPOMBA: Oznake v gornjih izrazih popisujejo delne varnostne faktorje: γG za lastno težo, γW za obtežbe vetra, γI za obtežbe žleda, γP za montažne obtežbe, γC za natezne sile v vodnikih. (ncpt) SI.3 Delni varnostni faktorji za materiale podpor Preglednica 4.3.11/SI.1 podaja delne varnostne faktorje za materiale, ki se uporabljajo za stebre in drogove. Za betonske drogove se upošteva SIST EN 12843. Preglednica 4.3.11/SI.1: Delni varnostni faktorji za materiale
Evrokod Material, vrsta napetosti Delni varnostni faktor M Tlačna trdnost betona 1,5 Tlačna trdnost betona za predizdelane dele 1,4 EC 2 Beton in armirani betonArmatura, meja elastičnosti ali 2,0σ 1,15 Nosilnost prereza in stabilnost (meja elastičnosti) 1,0 Nosilnost vijačenih in varjenih spojev (natezna trdnost) Natezne palice, oslabljene z luknjami (mejna natezna trdnost)
1,25
EC 3 Jeklo Jeklene vrvi 1,65
Električne zahteve
5.2
Toki 5.2.1
Obratovalni tok (ncpt) SI.1 Obratovalni tok Obratovalni tok je odvisen od obratovalne napetosti in prenesene moči. Prerez faznih vodnikov je treba izbrati tako, da najvišja temperatura vodnika ne preseže določenih pogojev v projektni nalogi.

SIST EN 50423-3-21 : 2009 19 Najvišja temperatura vodnika se lahko izračuna, če ni drugih določenih pogojev, upoštevajoč temperaturo okolja 35 oC, hitrost vetra 0,6 m/s pravokotno na vodnik in sončno sevanje 900 W/m2. 5.4
Notranje in zunanje razdalje 5.4.1
Uvod
(ncpt) SI.1 Splošni napotki za preverjanje razdalj Preverjanje v točki 5.4 zahtevanih najmanjših razdalj se načeloma izvede v treh korakih: a) določitev osnovnih električnih razdalj Del in Dpp; V ta namen se lahko uporabijo tako teoretske metode po dodatku E (EN 50341-1) kot tudi empirične vrednosti iz preglednice 5.5 (EN 50341-1). Priporoča se uporaba preglednice 5.5 (EN 50341-1).
b) preverjanje notranjih razdalj med linijskimi vodniki ter med linijskimi vodniki in ozemljenimi deli ali zaščitnimi vrvmi v skladu s točko 5.4.3 (EN 50341-1); V mirujočem stanju morajo biti med linijskimi vodniki in tudi med linijskimi vodniki in ozemljenimi konstrukcijskimi deli ali zaščitnimi vrvmi zagotovljene razdalje Del in Dpp. V odklonjenem stanju morajo biti razdalje enake razdaljam, dobljenim, če se Del oziroma Dpp pomnoži z redukcijskim faktorjem k1, opredeljenim v 5.4.3/SI.1. Tako je treba preveriti štiri najkrajše razdalje (Del oziroma Dpp v brezvetrju ter k1 ⋅ Del in k1 ⋅ Dpp v odklonjenem stanju) v odvisnosti od primerov obtežbe, ki jih je treba upoštevati v skladu s točko 5.4.2.2 (EN 50341-1). c) ugotavljanje zunanjih razdalj proti zemlji in proti objektom križanja. V točkah 5.4.4 in 5.4.5 (EN 50341-1) se predpisane najkrajše razdalje sestojijo načeloma iz razdalje Del in iz varnostnega dodatka. Primeri obtežbe, ki jih je treba pri t
...